Uradni list

Številka 21
Uradni list RS, št. 21/1995 z dne 14. 4. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 21/1995 z dne 14. 4. 1995

Kazalo

965. Uredba o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Jezernice in Tržiške Bistrice za proizvodnjo električne energije, stran 1615.

Na podlagi 23. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) in 26. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Jezernice in Tržiške Bistrice za proizvodnjo električne energije
1. člen
(predmet in obseg koncesije)
S to uredbo Vlada Republike Slovenije določa pogoje za podeljevanje koncesije za gospodarsko izkoriščanje vodotokov Jezernice in Tržiške Bistrice (v nadaljevanju: vodotoka) na naslednjih odsekih oziroma ob obstoječih prodnih pregradah:
--------------------------------------------------------------------------------
Vodotok                  Kotazgornje     Kota spodnje            Bruto potencial   
                         vode (m.n.m.)   vode (m.n.m.)           (kW)
 -------------------------------------------------------------------------------               
Jezernica                468,00          425,50                  193
--------------------------------------------------------------------------------
Tržiška Bistrica
--------------------------------------------------------------------------------
– Jama 1                 725,00          720,00                  54
– Jama 2                 700,00          695,00                  54
– Čadovlje               600,00          575,00                  343
– Retnje II              454,72          450,87                  66
– Retnje III             446,85          444,77                  36
– Retnje IV              441,15          438,00                  48
– Belejev jez            433,15          427,68                  236
--------------------------------------------------------------------------------
2. člen
(dejavnost koncesionarja)
Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča vodotok iz prejšnjega člena izključno za proizvodnjo električne energije.
3. člen
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, ali da je fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije,
– da je usposobljen za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena.
Koncesija se na posameznem vodotoku lahko podeli eni ali več fizičnim osebam kot koncesionarjem hkrati, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.
V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične osebe solidarno odgovorne za vse obveznosti, ki izvirajo iz te uredbe in koncesijske pogodbe.
4. člen
(okoljevarstveni in drugi pogoji)
Koncesija se lahko podeli koncesionarju iz prejšnjega člena, ki poleg z zakonom predpisanih pogojev še:
– zagotovi ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do gospodarskega izkoriščanja vodotoka drugih obstoječih uporabnikov,
– zagotovi ukrepe, da se vodni režim med gradnjo ne bo bistveno poslabšal,
– zagotovi ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podtalnice,
– zagotovi izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo vplivov na poslabšanje kakovosti površinskih voda, poslabšanje vodnega režima in preprečevanja migracij vodnih živali,
– zagotovi ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,
– zagotovi varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami ter zagotovi, da se dosedanja poplavna varnost na vplivnem območju objektov in naprav ne bo zmanjšala, na urbaniziranih površinah pa bo po možnosti povečana,
– zagotovi ekološko sprejemljivi pretok v naravni strugi na odseku predvidenega zmanjšanja pretokov zaradi odvzema vode za gospodarsko izkoriščanje (od odvzemnega objekta do izpusta),
– zagotovi optimalni izkoristek vodnega energetskega potenciala vodotoka v smislu racionalnega gospodarskega izkoriščanja naravnega vira in z izbiro racionalne tehnologije,
– zagotovi, da bo predvideni poseg v okolje projektiran in izveden tako, da se v največji možni meri zmanjša poraba prostora, snovi in energije v gradnji in obratovanju,
– zagotovi ukrepe za zavarovanje zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami med gradnjo in obratovanjem hidroelektrarn oziroma zagotovi nadomestila ali odškodnine,
– upošteva urbanistične, arhitektonske in krajinske značilnosti pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev, pri oblikovanju vodnogospodarskih objektov upošteva tudi načela sonaravnega urejanja,
– zagotovi javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer bo to funkcionalno utemeljeno,
– zagotovi ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,
– zagotovi ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine,
– zagotovi ukrepe za varnost prebivalcev in njihovega premoženja med gradnjo in obratovanjem,
– zagotovi ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega oziroma nadomestitvijo prejšnjega stanja okolja po prenehanju koncesije.
Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
5. člen
(stroški koncesionarja)
Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe.
6. člen
(začetek in čas trajanja koncesije)
Koncesija prične veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
Koncesija se podeli za dobo petdeset let.
Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.
7. člen
(območje, na katero se koncesija nanaša)
Koncesija se nanaša na vodni potencial na vodnem zemljišču in na obstoječih prodnih pregradah vodotokov med kotama zgornje in spodnje vode mHE iz 1. člena te uredbe.
8. člen
(plačilo za koncesijo)
Koncesionar plačuje za koncesijo enkrat letno znesek, izračunan na podlagi bruto potenciala vodotoka izraženega v kW. Letno plačilo za koncesijo je enako povprečni vrednosti 120 kWh realizirane oddaje energije malih hidroelektrarn v slovenski elektroenergetski sistem v preteklem letu na en kW bruto potenciala vodotoka iz 1. člena te uredbe in se začne računati z dnem začetka oddajanja električne energije v omrežje.
Za čas, ko koncesionar ne more uporabljati vode za proizvodnjo električne energije zaradi višje sile (katastrofalna suša, potres, povodenj ipd.) se letno plačilo za koncesijo zmanjša. Način določanja zmanjševanja plačila se uredi v koncesijski pogodbi.
Plačilo za koncesijo se med Republiko Slovenijo in lokalno skupnostjo, na območju katere je elektrarna, razdeli v razmerju 40 : 60 v korist lokalne skupnosti, razen na demografsko ogroženih območjih, kjer je to razmerje 20 : 80 v korist lokalne skupnosti.
V primeru, da leži območje koncesije v več lokalnih skupnostih, si le-te del plačila za koncesijo, ki jim pripada, razdelijo skladno s pripadajočim deležem vodnega energetskega potenciala.
Način obračunavanja in plačevanja se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Prihodki iz prejšnjih odstavkov tega člena so vir proračuna Republike Slovenije oziroma sklada za okolje občine ali občinskega proračuna, če občina sklada za okolje ni ustanovila.
9. člen
(pravice koncesionarja)
Koncesionar ima:
1. pravico do izključnega izkoriščanja tistega dela vodnega energetskega potenciala, ki je predmet koncesije,
2. pravice proizvajalca električne energije zaradi proizvodnje električne energije na podlagi obnovljivega vira, ki mu zagotavlja najmanj enakovreden položaj pri oddaji proizvedene električne energije v slovenski elektroenergetski sistem oziroma položaj skladen z veljavno zakonodajo,
3. druge pravice, določene v koncesijski pogodbi v skladu s to uredbo.
10. člen
(nadzor nad izvajanjem koncesije)
Nadzor nad izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni inšpekcijski organi.
11. člen
(razlogi in način prenehanja koncesije)
Koncesija preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zakonom,
2. z odvzemom koncesije,
3. z odkupom koncesije v skladu z zakonom,
4. v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
12. člen
(prenos objektov in naprav)
Po prenehanju koncesije preidejo v brezhibnem stanju v posest koncedenta vsi objekti in naprave za zajem in izpust vode, ki jih je za koncedenta zgradil ali drugače pridobil koncesionar.
Način prenosa objektov iz prejšnjega odstavka v posest koncedenta se uredi s koncesijsko pogodbo.
13. člen
(koncesijska pogodba)
Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo v skladu z zakonom.
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta Vlada Republike Slovenije.
14. člen
(javni razpis)
Koncesija na vodotokih iz 1. člena te uredbe se podeli na podlagi javnega razpisa.
Javni razpis izvede Uprava Republike Slovenije za varstvo narave.
O izbiri koncesionarja odloča Vlada Republike Slovenije.
Javni razpis je veljaven tudi v primeru, če se nanj prijavi samo en ponudnik.
15. člen
(objava in vsebina razpisa)
Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Javni razpis obvezno vsebuje:
– predmet koncesije,
– pogoje za koncesijo,
– pogoje, ki jih mora vsebovati koncesionar,
– elemente, ki jih mora vsebovati prijava na razpis,
– pričetki in trajanje koncesije,
– navedbo zahtevanih strokovnih podlag, ki jih zagotovi prijavitelj,
– rok za predložitev prijav,
– rok za izbor koncesionarja,
– merila in postopek za izbor koncesionarja,
– navedbo prednostnih meril, ki bodo vplivala na izbor,
– rok v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru,
– odgovorno osebo za dajanje informacij med razpisom.
16. člen
(trajanje razpisa)
Javni razpis traja od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni predložena nobena prijava.
Prijava je neveljavna, če ne vsebuje vseh v razpisu določenih sestavin.
Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.
17. člen
(veljavnost uredbe)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-04/94-2/12-8
Ljubljana, dne 6. aprila 1995.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik