Uradni list

Številka 2
Uradni list RS, št. 2/2017 z dne 13. 1. 2017
Uradni list

Uradni list RS, št. 2/2017 z dne 13. 1. 2017

Kazalo

62. Poslovnik Občinskega sveta Občine Cerknica (uradno prečiščeno besedilo – UPB1), stran 280.

  
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUJJFO) in 17. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 58/10) je Občinski svet Občine Cerknica na 15. redni seji dne 15. 12. 2016 potrdil uradno prečiščeno besedilo Poslovnika Občinskega sveta Občine Cerknica, ki obsega:
Poslovnik Občinskega sveta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 66/14),
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 78/15) in
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 77/16).
P O S L O V N I K 
Občinskega sveta Občine Cerknica (uradno prečiščeno besedilo – UPB1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen
(vsebina poslovnika) 
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani).
2. člen 
(smiselna uporaba) 
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.
3. člen 
(jezik) 
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
4. člen 
(javnost dela) 
(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
(2) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebnopravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
(3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.
5. člen 
(seje sveta) 
(1) Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnihsejah.
(2) Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto.
6. člen 
(predstavljanje sveta) 
Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa.
7. člen 
(žig) 
(1) Svet uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, ki ima v notranjem krogu ime občinskega organa »OBČINSKI SVET«.
(2) Svet uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.
(3) Žig sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
(4) Žig sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave.
II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA 
8. člen 
(konstituiranje sveta) 
(1) Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
(2) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. Prvo sejo vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet.
(3) Župan pred prvo sejo skliče posvetovalni sestanek z namenom priprave na potek seje. O sklicu sestanka obvesti predstavnike kandidatnih list in jih pozove, da pred sestankom sporočijo kdo se bo udeležil sestanka.
9. člen 
(vodenje in dnevni red konstitutivne seje sveta) 
(1) Predvideni dnevni red konstitutivne seje sveta je:
1. ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta,
2. poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana,
3. imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitve župana,
4. poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta,
5. poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana,
6. imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
7. pozdravni nagovor župana.
(2) O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča.
(3) Na prvi seji svet izmed navzočih članov novoizvoljenega občinskega sveta najprej imenuje tričlansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije lahko predlaga najmanj pet članov občinskega sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
(4) Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov sveta.
(5) Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah.
10. člen 
(potrditev mandatov članov sveta) 
(1) Mandate članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
(2) Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloči posebej.
(3) Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
(4) Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur.
(5) Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta.
11. člen 
(mandat članov sveta in mandat župana) 
(1) Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat dotedanjim članom sveta pa preneha.
(2) Če svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 10. člena tega poslovnika, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa preneha.
(3) S prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter v stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta.
12. člen 
(imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) 
(1) Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Liste kandidatov za člane komisije lahko predlaga župan ali najmanj pet članov občinskega sveta. Svet glasuje najprej o županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih po vrstnem redu, kot so bile vložene, dokler ni izglasovana ena izmed list kandidatov. O preostalih listah kandidatov svet ne odloča. Če nobena lista ni izglasovana, se postopek imenovanja ponovi na podlagi nove liste kandidatov ali pa občinski svet odloči, da se glasuje o posameznem kandidatu.
(2) Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA 
1. Splošne določbe
13. člen
(pravice in dolžnosti članov sveta) 
(1) Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom, s statutom občine in tem poslovnikom.
(2) Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
(3) Član občinskega sveta ima pravico:
– predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana, ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti;
– predlagati občinskemu svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti;
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov;
– sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov sej občinskega sveta;
– predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
(4) Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu (Zakon o varovanju osebnih podatkov, Uradni list RS, št. 94, z dne 16. 10. 2007).
(5) Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.
14. člen 
(odgovornost člana sveta) 
(1) Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
(2) Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.
(3) Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu članu občinskega sveta.
(4) Občinski svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila materialnih stroškov.
(5) Svetniki, ki so bili izvoljeni z istoimenske liste, imajo pravico ustanoviti svetniško skupino, katero sestavljata najmanj dva svetnika. Posamezni svetnik je lahko član le ene svetniške skupine.
(6) Svetnik ima pravico ustanoviti svetniško skupino, skladno z določili tega poslovnika, se včlaniti vanjo, v njej enakopravno sodelovati in iz nje izstopiti.
(7) Svetniki lahko ustanovijo svetniške skupine po konstituiranju sveta. Vodja svetniške skupine pisno obvesti župana o ustanovitvi svetniške skupine in mu predloži seznam članov z njihovimi podpisanimi pristopnimi izjavami. Vsako spremembo članstva v svetniški skupini je vodja svetniške skupine dolžan sporočiti županu v roku tri dni po nastali spremembi.
(8) Svetnik, ki ni član nobene svetniške skupine, pridobi status samostojnega svetnika.
(9) Dve ali več svetniških skupin se lahko združi v eno svetniško skupino.
2. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta
15. člen
(obvestila in pojasnila) 
(1) Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.
(2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
(3) Član občinskega sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.
16. člen 
(vprašanja in pobude članov sveta) 
(1) Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
(2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.
(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
(4) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut.
(5) Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.
(6) Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.
(7) Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik odgovori na naslednji seji.
(8) Župan ali direktor občinske uprave oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji.
17. člen 
(dodatna pojasnila) 
(1) Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
(2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
3. Odgovornost in ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles
18. člen
(udeležba na sejah sveta in delovnih teles) 
(1) Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
(2) Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
(3) Članu sveta, ki se ne udeleži redne seje občinskega sveta, ne pripada plačilo sejnine, ki je določena s Pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilu stroškov za mesec, v katerem je bila ta seja.
(4) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v celotnem mandatu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev.
IV. DELOVNO PODROČJE SVETA 
19. člen
(delovno področje sveta) 
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
(2) Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut občine.
V. SEJE SVETA 
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
20. člen
(seje sveta) 
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2) Seje sveta sklicuje župan.
(3) Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
(4) Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje.
21. člen 
(sklic sej sveta) 
(1) Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom in objavi na spletni strani Občine Cerknica najkasneje 12 dni pred dnem, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red.
(2) Vabilo na sejo občinskega sveta se pošlje predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave, predsednikom odborov krajevnih skupnosti in vodstvom političnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu.
(3) Vabila s prilogami iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju oziroma v elektronski obliki, če s tem soglašajo prejemniki. Gradivo se objavi na spletni strani Občine Cerknica http://www.cerknica.si, najkasneje 12 dni pred dnem, določenim za sejo. V primeru, da je seja v prostorih, ki so opremljeni z računalniško opremo, se gradivo vsem vabljenim pošlje v elektronski obliki. Gradivo v elektronski obliki mora biti v takšnem formatu, ki omogoča interaktivno vnašanje pripomb in spreminjanje besedila.
(4) Elektronsko poslovanje sveta določa poseben pravilnik, ki ga sprejme občinski svet na predlog župana.
22. člen 
(izredna seja sveta) 
(1) Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje.
(2) Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo najmanj ¼ članov sveta ali na lastno pobudo.
(3) Izredna seja se lahko skliče v naslednjih primerih:
– v času vojne in v drugih izrednih razmerah,
– zaradi upoštevanja predpisanih in drugih določenih rokov,
– če bi sicer lahko nastala znatna premoženjska škoda občini,
– če tako sklene svet.
(4) V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. Če seja sveta ni sklicana v roku 7 dni od predložitve pisnega obrazloženega predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi.
(5) Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z drugim in tretjim odstavkom 21. člena tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine.
(6) Izredna seja se lahko skliče telefonično, po elektronski pošti, z drugimi tehničnimi sredstvi ali po kurirju.
(7) Izredna seja sveta poteka po dnevnem redu, ki je priložen zahtevku za sklic. O dnevnem redu se ne glasuje.
(8) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se gradivo izjemoma lahko predloži na sami seji sveta, kar mora biti posebej obrazloženo. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi, se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom.
23. člen 
(dopisna seja sveta) 
(1) Dopisna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine.
(2) Dopisno sejo občinskega sveta lahko skliče župan v naslednjih primerih:
– zaradi upoštevanja predpisanih in drugih določenih rokov,
– če bi sicer lahko nastala znatna premoženjska škoda občini.
(3) V predlogu oziroma zahtevi za sklic dopisne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča.
(4) Vabilo za dopisno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje 3 dni pred sejo.
(5) Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme, ter z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati točen datum in čas trajanja seje.
(6) Dopisna seja se lahko skliče telefonično, po elektronski pošti, z drugimi tehničnimi sredstvi ali po kurirju.
(7) V gradivu za dopisno sejo mora biti pripravljen predlog sklepa, o katerem se svetniki izjasnujejo v uradu župana ali preko elektronske pošte. Posamezni svetnik v času poteka seje z osebnim vpogledom ali preko elektronske pošte v gradivo in predlog sklepa izrazi svojo voljo s podpisom ali z uporabo digitalnega podpisa (digitalno potrdilo) v elektronskem poslovanju in z opredelitvijo ZA ali PROTI predlogu sklepa.
(8) Dopisna seja je sklepčna, če se je udeleži večina vseh članov sveta, kar je razvidno z liste prisotnosti in odsotnosti, na katero se podpišejo svetniki, ki želijo izraziti svojo voljo.
(9) Sklep je sprejet, če je večina svetnikov, ki so oddali svoj glas dopisne seje, izrazila svojo voljo »ZA« predlog sklepa.
(10) O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta.
24. člen 
(slavnostna seja) 
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih.
25. člen 
(poročevalci) 
(1) Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave.
(2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna.
26. člen 
(predlog dnevnega reda) 
(1) Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi župan.
(2) Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta.
(3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
(4) Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino.
(5) Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
(6) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
(7) Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik.
27. člen 
(vodenje seje sveta) 
(1) Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta.
(3) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali.
28. člen 
(javnost seje) 
(1) Seje občinskega sveta so javne.
(2) Javnost seje se zagotovi z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta in z navzočnostjo občanov na sejah občinskega sveta, glede na omejenost prostora.
(3) Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se povabi na sejo z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine ter na krajevno običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski pošti.
(4) Predstavniki medijev se morajo vsaj en dan pred sejo akreditirati pri strokovni službi občinskega sveta.
(5) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta. Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora.
(6) Svet lahko na predlog župana določi, da smejo določeni predstavniki javnosti (občani) sodelovati v razpravi pri obravnavanju posamezne točke dnevnega reda.
(7) Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
(8) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost, oziroma, kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na seji.
2. Potek seje
29. člen
(potek seje) 
(1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
(2) Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
(3) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
30. člen 
(dnevni red seje) 
(1) Svet na začetku seje določi dnevni red.
(2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih župana in svetnikov, da se posamezne točke umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.
(3) Točke, za katere tako predlaga župan ali predlagatelj točke dnevnega reda, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje.
(4) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev točke na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
(5) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
31. člen 
(sprejem zapisnika) 
(1) Po določitvi dnevnega reda seje svet odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
(2) Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
(3) Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
32. člen 
(sprememba dnevnega reda) 
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu.
(2) Med sejo lahko svet s sklepom izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno pisno obrazložiti.
33. člen 
(dopolnilna obrazložitev) 
(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
(2) Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut.
(3) Po tem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut.
(4) Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
(5) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute.
34. člen 
(opomin) 
(1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.
(2) Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave.
35. člen 
(kršitve poslovnika) 
(1) Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
(2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave.
(3) Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut.
36. člen 
(prekinitev seje sveta) 
(1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Po končani razpravi se glasuje o predlogih sklepov, ki so predloženi gradivu.
(2) V primeru, da so bili med razpravo podani novi pisni predlogi sklepov, se vse predloge lahko posreduje pristojnemu delovnemu telesu, ki mora pripraviti predloge sklepov tako, da bodo primerni za glasovanje. Predlogi sklepov morajo biti postavljeni tako nedvoumno, da se o njih lahko glasuje samo »ZA« ali »PROTI«. Če predsednik delovnega telesa oceni, da predlogov sklepov med odmorom ni mogoče pripraviti, se glasovanje o njih preloži.
(3) V takem primeru se seja prekine in nadaljuje po predložitvi predlogov.
(4) Predsedujoči da na glasovanje predloge sklepov v naslednjem vrstnem redu:
1. predlogi oblikovani v razpravi na seji po vrstnem redu,
2. predlogi sklepa delovnega telesa,
3. osnovni predlog predlagatelja gradiva.
(5) Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
(6) Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča.
37. člen 
(trajanje seje sveta) 
(1) Seje občinskega sveta se sklicujejo praviloma med 17. in 19. uro in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure.
(2) Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
(3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat.
(4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič.
38. člen 
(preložitev odločanja) 
(1) Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
(2) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo.
3. Vzdrževanje reda na seji
39. člen
(skrb za red na seji) 
(1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
(2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
40. člen 
(ukrepi za kršitev reda na seji) 
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
41. člen 
(1) Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
(2) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
(3) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
(4) Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja.
42. člen 
(odstranitev s seje) 
(1) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
(2) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
43. člen 
(prekinitev seje) 
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.
4. Odločanje
44. člen
(sklepčnost) 
(1) Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta.
(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi.
(3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni sobi (dvorani) na način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig kartonov). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli.
(4) Kadar je za sprejem odločitve potrebna dve tretjinska večina, svet veljavno odloča, če sta na seji navzoči najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta.
45. člen 
(odločanje na seji sveta) 
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. Predlagana odločitev je sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla »ZA« njen sprejem.
46. člen 
(glasovanje) 
(1) Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
(2) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta.
47. člen 
(način glasovanja) 
(1) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
(2) Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.
(3) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
48. člen 
Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se opredelijo »ZA« ali »PROTI« sprejemu predlagane odločitve.
49. člen 
(javno glasovanje) 
(1) Javno glasovanje se praviloma opravi z uporabo glasovalne naprave, v izjemnih primerih pa z dvigovanjem kartona. Predsedujoči lahko pred glasovanjem ugotovi navzočnost. Potem pozove svetnike h glasovanju. Svetniki glasujejo tako, da pritisnejo tipko glasovalne naprave.
(2) Pri glasovanju z glasovalno napravo se število navzočih svetnikov in izid glasovanja prikažeta na zaslonu, vodja svetniškega kluba ali samostojni svetnik pa lahko zahteva računalniški izpis glasovanja.
(3) Če se pri glasovanju z uporabo glasovalne naprave ugotovi tehnična napaka, se na podlagi ugotovitve predsedujočega glasovanje ponovi.
(4) Z dvigovanjem kartona se glasuje, kadar glasovalna naprava ne deluje ali kadar je seja v prostoru, kjer take naprave ni. Pri vprašanju, kdo je »ZA«, svetniki, ki se opredeljujejo »ZA«, uporabljajo zeleni karton, pri vprašanju, kdo je »PROTI«, pa svetniki, ki se opredeljujejo »PROTI«, uporabljajo rdeči karton.
(5) Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«, »PROTI« ali »NE GLASUJEM«.
(6) Vsak član sveta ima v sejni dvorani svoje stalno mesto, ki ga določi predsedujoči na predlog predstavnikov strank, ki so zastopane v svetu.
50. člen 
(tajno glasovanje) 
(1) Tajno se glasuje z glasovnicami.
(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave.
(3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
(4) Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet.
(5) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja.
(6) Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje, in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
(7) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«.
(8) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.
(9) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.
(10) Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
51. člen 
(izid tajnega glasovanja) 
(1) Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja.
(2) Poročilo o izidu glasovanja obsega:
– datum in številko seje sveta,
– predmet glasovanja,
– sestavo glasovalne komisije s podpisi njenih članov,
– število razdeljenih glasovnic,
– število oddanih glasovnic,
– število neveljavnih glasovnic,
– število veljavnih glasovnic,
– število glasov »ZA« in število glasov »PROTI«, oziroma pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan.
(3) O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje.
(4) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
52. člen 
(ponovitev glasovanja) 
(1) Če član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
(2) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja.
5. Zapisnik seje občinskega sveta
53. člen
(zapisnik) 
(1) O vsaki seji občinskega sveta se piše skrajšan zapisnik.
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o udeležbi na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, o predlogih, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih.
(3) Če se seja zvočno snema, je dobesedni zapisnik prepis zvočnega zapisa poteka seje (magnetogram).
(4) Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi direktor občine. Direktor občine lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca občinske uprave.
(5) Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
(6) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.
(7) Po sprejemu se zapisnik pošlje predstavnikom sredstev javnega obveščanja, ki so bili prisotni na seji in se na krajevno običajen način objavi. Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta in ne objavlja. Člane občinskega sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči.
54. člen 
(magnetogram) 
(1) Potek seje občinskega sveta se zvočno in slikovno snema in posnetek se hrani še eno leto po koncu mandata članov občinskega sveta, ki so sestavljali občinski svet, katerega seja je bila snemana.
(2) Zvočno in slikovno snemanje sej občinskega sveta in njegovih delovnih teles je svetnikom ali tretjim osebam prepovedano brez soglasja vseh navzočih na seji, razen predstavnikov medijev.
(3) Zvočni in slikovni posnetki se uporabljajo za namen izdelave zapisnika in predvajanja na internih televizijskih kanalih. Upravljalec zbirke podatkov je Občina Cerknica.
(4) Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje.
(5) Član občinskega sveta in drug udeleženec seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave.
(6) Član občinskega sveta lahko zahteva, da se del posnetka dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za katerega zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu. Župan odloči o zahtevi in naroči prepis, če ugotovi, da so razlogi utemeljeni.
(7) Zvočni in slikovni posnetek se lahko javno objavi.
55. člen 
(ravnanje z gradivom, ki je zaupne narave) 
(1) Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim aktom.
(2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
56. člen 
(pravica vpogleda v spise in gradivo) 
(1) Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri gradivu, ki je bilo vpogledano.
(2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občinskega sveta.
6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet
57. člen
(strokovno in administrativno delo za svet) 
(1) Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega sveta zagotavlja tajnik občine z zaposlenimi v občinski upravi.
(2) Direktor občinske uprave določi delavca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto.
(3) Za zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave.
7. Delovna telesa občinskega sveta
58. člen
(Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) 
(1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov.
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet do sedem članov.
(3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga potrditev mandatov za svetnike in za župana, ter ugotavlja razloge za prenehanje mandatov,
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih voli, imenuje, potrjuje ali daje soglasje oziroma mnenje občinski svet,
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet.
(4) Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana.
59. člen 
(stalna in občasna delovna telesa) 
(1) Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
60. člen 
(1) Odbori in komisije obravnavajo vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju njegove pristojnosti, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.
(2) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta, ter svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju.
61. člen 
(stalna delovna telesa) 
Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji odbori in komisija:
1. statutarno pravna komisija;
2. odbor za okolje in infrastrukturo;
3. odbor za družbene dejavnosti in mlade;
4. odbor za proračun in premoženje občine;
5. odbor za gospodarstvo, turizem in kmetijstvo;
6. odbor za požarno varnost, zaščito in reševanje.
62. člen 
(statutarno pravna komisija) 
Statutarno pravna komisija opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema v obliki predpisov,
– oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine,
– komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine,
– med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, lahko, če tako zahteva predsedujoči občinskega sveta, komisija razlaga poslovnik občinskega sveta in določbe Statuta Občine Cerknica,
– spremlja delovanje krajevnih skupnosti,
– izvajanje nalog, ki so izvirna občinska pristojnost in dajanju mnenj k opravljanju prenesenih nalog s strani države,
– prenos občinskih nalog v pristojnost krajevnih skupnosti,
– obravnava ostalo problematiko v okviru pristojnosti občinskega sveta.
63. člen 
(občinska volilna komisija) 
(1) Občinska volilna komisija vodi in izvaja občinske volitve.
(2) Sestavljajo jo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki.
(3) Sestava in naloge komisije se določijo v skladu z zakonodajo o lokalnih volitvah.
64. člen 
(odbor za okolje in infrastrukturo) 
Odbor za okolje in infrastrukturo opravlja naloge:
– priprava in spremljanje programov varstva okolja,
– priprava in spremljanje dejavnosti urejanja stavbnih zemljišč,
– spremlja in sodeluje pri programih revitalizacije starih krajevnih in vaških jeder,
– spremlja delo komunalno-redarske službe,
– spremlja pripravo koncesijskih aktov in dodelitev koncesij ter daje mnenje k izboru in podelitvi koncesij in določitvi koncesionarjev,
– sodeluje pri sprejemanju prostorskega akta občine,
– spremlja izdelavo prostorskih izvedbenih aktov,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– obravnava in daje mnenje o izjemnih posegih v prostor,
– obravnava programe s področja obveznih javnih služb in izbranih javnih služb,
– obravnava razvojne načrte, standarde in normative s področja gospodarskih javnih služb,
– predlaga svetu pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin in storitev,
– spremlja investicije na komunalnem področju in področju prometa, preventive in varnosti v cestnem prometu,
– obravnava ostalo problematiko v okviru pristojnosti občinskega sveta.
65. člen 
(odbor za družbene dejavnosti in mlade) 
Odbor za družbene dejavnosti in mlade opravlja naloge:
– priprava razvojnih usmeritev, spremljanje izvajanja usmeritev in priprava predlogov in ukrepov ter pospeševanje na področju predšolske vzgoje in varstva, osnovnega šolstva, zdravstva, socialnega varstva, kulture, mladih, izobraževanja odraslih, športa in raziskovalne dejavnosti,
– spremlja delovanje javnih služb na področju družbenih dejavnosti,
– spremlja izvajanje ustanoviteljskih in soustanoviteljskih pravic nad javnim zavodom in zavodi, ki jih ustanavlja občina na področju družbenih dejavnosti,
– spremlja stanje zaposlenosti v občini in štipendijsko politiko,
– spremlja izvajanje politik na področju družine in doma,
– spremlja delovanje društev in družbenih dejavnosti,
– spremlja podeljevanje koncesij in investicij na področju družbenih dejavnosti,
– spremlja druge dogodke na področju družbenih dejavnosti,
– daje mnenja in pobude o načinu razreševanja mladinske problematike občinskemu svetu ter prispeva k oblikovanju mladinske politike oziroma sodeluje pri oblikovanju tistih resorskih politik, ki zadevajo mlade,
– skrbi za doslednost izvajanja ciljev mladinske politike in uskladitev odločitev, ki zadevajo mlade, koordinira delo mladinskih organizacij v občini v smislu povezovanja in skupnega delovanja le-teh;
– obravnava ostalo problematiko v okviru pristojnosti občinskega sveta.
66. člen 
(odbor za proračun in premoženje občine) 
Odbor za proračun in premoženje občine opravlja naloge, ki se nanašajo na:
– pripravo in izvajanje proračuna,
– pripravo zaključnega računa,
– opravljanje finančnih in knjigovodskih ter drugih opravil za občinske zavode, občinske sklade ter druge uporabnike proračunskih sredstev,
– spremljanje in oblikovanje cen iz občinske pristojnosti,
– pripravo poročil in informacij za obravnavo na občinskem svetu,
– izdelavo predlogov za uvedbo občinskih davkov in taks,
– spremljanje gospodarjenja s premoženjem občine,
– ostalo problematiko v okviru pristojnosti občinskega sveta.
67. člen 
Črtan.
68. člen 
(Odbor za gospodarstvo, turizem in kmetijstvo) 
Odbor za gospodarstvo, turizem in kmetijstvo opravlja naloge, ki se nanašajo na:
– razvoj gospodarstva, podjetništva in obrti na območju občine,
– delovanje pospeševalne mreže za malo gospodarstvo na lokalni ravni,
– izvajanje razvojnih usmeritev in daje predloge ukrepov,
– spremljanje vključevanja občine v gospodarske tokove,
– ustanavljanje in delovanje skladov za razvoj podjetništva in malega gospodarstva,
– dajanje pobud in mnenj, ki se nanašajo na uvajanje olajšav občine pri podjetništvu in malem gospodarstvu,
– sodelovanje pri sprejemanju prostorskih aktov,
– delovanje pospeševalne mreže za turizem na lokalni ravni,
– turistično promocijo občine,
– razvoj in pospeševanje kmetijske in gozdarske dejavnosti,
– smotrno rabo in varstvo kmetijskih in gozdnih površin,
– spodbujanje dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu,
– celostni razvoj podeželja,
– ribiško in lovsko dejavnost,
– delovanje kmetijskih zadrug in zavodov ter drugih organizacij s področja kmetijstva, gozdarstva, ribištva, lovstva in veterinarstva,
– možnosti razvoja kmetijstva in s tem povezane pridelave ter predelave hrane,
– razvoj naravnega in ekološkega kmetovanja,
– ostalo problematiko v okviru pristojnosti občinskega sveta.
69. člen 
Črtan.
70. člen 
Črtan.
71. člen 
(odbor za požarno varnost, zaščito in reševanje) 
Odbor za požarno varnost, zaščito in reševanje opravlja naloge, ki se nanašajo na:
– področje zaščite in reševanja ter njegovega razvoja,
– razvoj in usklajevanje subjektov na področju zaščite in reševanja,
– politiko razvoja požarnega varstva,
– lokalno protipožarno in gasilsko javno službo,
– redarsko službo v pristojnosti civilne zaščite in požarne varnosti,
– ostalo problematiko v okviru pristojnosti občinskega sveta.
72. člen 
Črtan.
73. člen 
(kolegij vodij svetniških skupin) 
Kolegij vodij svetniških skupin je stalno posvetovalno telo občinskega sveta, ki opravlja naloge, ki se nanašajo na:
– usklajevanje posameznih mnenj, stališč, predlogov in pobud svetniških skupin do dnevnega reda sej občinskega sveta,
– sodelovanje pri pripravi in izvedbi sej občinskega sveta,
– podajo pobud, predlogov in mnenj k delu občinskega sveta,
– obravnavo drugih vprašanj, ki se pojavljajo na področju dela svetniških skupin občinskega sveta.
74. člen 
(urad župana) 
Urad župana opravlja naloge, ki se nanašajo na:
– delo župana,
– objavo aktov občine,
– strokovno in administrativno delo za delovna telesa župana,
– protokolarne in promocijske zadeve za župana občine,
– strokovna in druga opravila pri sodelovanju občine z drugimi občinami in lokalnimi skupnostmi drugih držav,
– pomoč pri delovanju krajevnih skupnosti,
– pravna vprašanja v občinskih službah ter pripravo predpisov in drugih splošnih aktov,
– pravno pomoč županu in svetu,
– izvensodno poravnavo sporov,
– sodelovanje z verskimi skupnostmi,
– pregled aktov podjetij in zavodov, ki jih potrjuje ali daje soglasje k njim občinski svet,
– sprejem, evidenco in odpravo pošte ter arhiviranje,
– tehnična in pomožna opravila za potrebe urada župana,
– strokovno pomoč delavcem občinske uprave pri vodenju upravnih postopkov,
– druge naloge, ki sodijo v področje dela urada župana.
75. člen 
(občasna delovna telesa) 
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
76. člen 
(imenovanje članov odborov in komisij) 
(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače.
(2) Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svojih članov.
(3) Prvo sejo odbora skliče župan.
(4) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
77. člen 
(razrešitev članov odbora) 
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora občinskega sveta ali odbor v celoti na predlog predlagatelja ali na predlog člana občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
78. člen 
(ustanovitev skupnega delovnega telesa) 
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.
79. člen 
(sklic seje delovnega telesa) 
(1) Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu.
(2) Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana.
(3) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj 5 dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih.
(4) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov in je med navzočimi člani večina tistih, ki so člani občinskega sveta. Delovno telo sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih članov.
(5) Glasovanje v delovnem telesu je javno.
(6) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta.
80. člen 
(vabljeni na sejo delovnega telesa) 
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.
VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA 
1. Splošne določbe
81. člen
(akti sveta) 
(1) Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
– poslovnik o delu občinskega sveta,
– proračun občine in zaključni račun,
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike,
– navodila,
– sklepe.
(2) Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
(3) Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in s statutom občine.
82. člen 
(predlaganje aktov sveta)
(1) Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu določeno, da jih predlaga župan.
(2) Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.
83. člen 
(podpis in hramba aktov sveta) 
(1) Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan.
(2) Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
2. Postopek za sprejem odloka
84. člen
(predlog odloka) 
(1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
(2) Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
(3) Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu ali podžupanu oziroma članu občinskega sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči).
85. člen 
(sodelovanje v obravnavah predloga odloka) 
(1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
86. člen 
(razprava o predlogu odloka) 
(1) Predsedujoči občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 12 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
(2) Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
87. člen 
(stališča in predlogi o odloku) 
(1) V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
(2) Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
(3) Odlok je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih članov občinskega sveta.
(4) Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka.
88. člen 
(razprava na drugi obravnavi) 
(1) V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti.
(2) Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči občinski svet.
(3) Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita.
89. člen 
(amandmaji k predlogu odloka) 
(1) V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta ali predlagatelj z amandmaji.
(2) Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka, in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu.
(3) Na predlog odloka lahko člani občinskega sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov občinskega sveta ali predlagatelj odloka. Amandmaji se vložijo pri županu.
(4) Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno.
(5) Župan lahko poda mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj odloka.
(6) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.
90. člen 
(glasovanje o amandmaju) 
(1) Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če zanje na seji občinskega sveta glasuje večina navzočih članov.
(2) O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
91. člen 
(sprejem statuta in poslovnika) 
(1) Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka.
(2) O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa drugače, odloča občinski svet na eni obravnavi.
92. člen 
(zaključek postopkov sprejemanja splošnih aktov) 
(1) Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.
(2) V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval.
(3) Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na volitvah znova pridobil mandat (isti predlagatelj). Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava.
3. Hitri postopek za sprejem odlokov
93. člen
(sprejem odloka po hitrem postopku) 
(1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine.
(2) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
(3) Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
(4) Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj odloka.
(5) O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
(6) Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka.
(7) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov
94. člen
(skrajšani postopek za sprejem odlokov) 
(1) Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za:
– manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih psameznih določb v skladu z zakonom,
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom, drugimi predpisi državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega sveta,
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov.
(2) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
(3) Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov občinskega sveta.
(4) Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi predloga.
95. člen 
(objava splošnih aktov občine) 
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
(3) Vse informacije javnega značaja je potrebno v skladu z 10. členom Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14) objaviti na spletni strani občine.
5. Postopek za sprejem proračuna
96. člen
(proračun občine) 
(1) S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občini.
(2) Proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
(3) Odlok o proračunu se sprejema na dveh obravnavah.
97. člen 
(predlog proračuna občine) 
(1) Predlog proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v tridesetih (30) dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v šestdesetih (60) dneh po izvolitvi sveta.
(2) Župan pošlje vsem članom občinskega sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava.
(3) V okviru predstavitve proračuna predstavi svetu župan ali pristojni delavec občinske uprave:
– temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna,
– načrtovane politike občine,
– oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh letih,
– okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt,
– načrt razvojnih programov,
– načrt nabav.
98. člen 
(javna razprava) 
(1) Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni. Župan sprejme sklep o javni razpravi, s katerim se predlog proračuna občine pošlje v javno razpravo.
(2) V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da se sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine.
(3) Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh.
99. člen 
(obravnava predloga proračuna) 
(1) V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti ožjih delov občine ter zainteresirana javnost.
(2) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu.
(3) Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna občine.
100. člen 
(1) Po zaključeni javni razpravi in predstavitvi predloga proračuna s strani predlagatelja, opravi občinski svet splošno razpravo, v kateri se lahko županu predložijo pisne pripombe in predlogi.
(2) Občinski svet po končani razpravi predloga proračuna občine sklene, da sprejme predlog proračuna občine v prvi obravnavi in nadaljuje postopek sprejemanja proračuna občine v skladu s statutom in tem poslovnikom občinskega sveta, ali da predlog proračuna občine ne sprejme in hkrati določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog proračuna občine, ki ga posreduje občinskemu svetu brez javne razprave.
101. člen 
(dopolnjen predlog proračuna občine) 
(1) Župan pripravi dopolnjeni predlog proračuna in odlok o proračunu občine do naslednje seje občinskega sveta, na kateri se bo razpravljalo in odločalo o sprejetju proračuna.
(2) V drugi obravnavi predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine, lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
(3) Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani občinskega sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. Župan lahko vloži amandma na sami seji občinskega sveta.
(4) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen.
102. člen 
(predstavitev dopolnjenega predloga proračuna občine) 
(1) Pred začetkom obravnave dopolnjenega predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta in članov občinskega sveta je upošteval pri pripravi dopolnjenega predloga in katerih ni ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva dopolnjenega predloga proračuna.
(2) V nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k dopolnjenemu predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja.
(3) Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja lahko prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.
(4) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj.
103. člen 
(uskladitev predloga proračuna občine) 
(1) Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z zakonom in s sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine.
(2) Če je proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim se sprejme proračun, se sprejme tudi odlok o proračunu občine.
(3) Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve.
(4) Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave.
(5) Svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine.
104. člen 
(1) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. Če proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna.
(2) Nov predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
105. člen 
(sklep o začasnem financiranju) 
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana, podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka.
106. člen 
(rebalans proračuna občine) 
(1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
(2) Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki.
6. Postopek za sprejem prostorskih aktov
107. člen
(postopek za sprejem prostorskih aktov) 
(1) Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme občinski svet z odlokom v dveh obravnavah, ki se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo obravnave odloka. Prva obravnava se izvede po javni razgrnitvi in javni obravnavi, druga pa po pridobitvi mnenj nosilcev urejanja prostora.
(2) Če gre za spremembe in dopolnitve nebistvenih delov prostorskega akta, te lahko sprejme občinski svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo odloka.
(3) Če je k odloku sprejeta pripomba v prvem branju ali amandma v drugem branju, ki bistveno spreminja s predlogom prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi, se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča.
(4) Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka.
7. Postopek za sprejem obvezne razlage
108. člen
(postopek za sprejem obvezne razlage) 
(1) Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov.
(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago.
(3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek.
(4) Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je s tem poslovnikom občine določen za sprejem odloka po rednem postopku.
8. Postopek za sprejem prečiščenega besedila
109. člen
(postopek za sprejem prečiščenega besedila) 
(1) Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega besedila.
(2) Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki ga ta poslovnik določa za sprejem odloka.
(3) Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika.
(4)Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka tako določi občinski svet.
(5) O uradnem prečiščenem besedilu odloča občinski svet brez obravnave.
(6) Uradno prečiščeno besedilo se objavi.
VII. VOLITVE IN IMENOVANJA 
110. člen
(volitve in imenovanja) 
(1) Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se opravijo po določilih tega poslovnika.
(2) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.
111. člen 
(glasovanje o kandidatih) 
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov.
(2) Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje.
(3) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
(4) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
(5) Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«.
(6) Če se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij.
(7) Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.
112. člen 
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
(2) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov.
(3) Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
113. člen 
Če kandidat ne dobi potrebne večine, oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
1. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta
114. člen
(imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta) 
(1) Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Praviloma se glasuje o listi kandidatov za predsednika in člane delovnih teles, razen če občinski svet ne odloči, da se glasuje o posameznem kandidatu.
(2) Če lista ni izglasovana, se postopek imenovanja ponovi na podlagi nove liste kandidatov.
(3) Če posamezni kandidat ne dobi potrebne večine, lahko člani občinskega sveta na isti seji predlagajo in izvolijo drugega kandidata, v nasprotnem primeru pa se kandidacijski postopek ponovi.
2. Imenovanje podžupanov
115. člen
(imenovanje podžupanov) 
Župan imenuje podžupane izmed članov občinskega sveta in jih lahko tudi razreši.
3. Postopek za razrešitev
116. člen
(postopek za razrešitev) 
(1) Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek.
(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog člana sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji.
(3) Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev.
(4) Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih tretjega odstavka tega člena, ga župan vrne predlagatelju v dopolnitev.
(5) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve.
(6) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena.
(7) Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev.
(8) O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa.
4. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine
117. člen
(odstop funkcionarja) 
(1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti.
(2) Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in s statutom občine predčasno preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom župana ali člana sveta ureja statut.
(3) Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
(4) Izjava o odstopu, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena, mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati svetu novega kandidata. Svet odloči s sklepom.
VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM 
118. člen
(razmerje med županom in občinskim svetom) 
(1) Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
(2) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
(3) Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
119. člen 
(poročanje o opravljenih nalogah) 
(1) Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali tajnik občine po potrebi poroča o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.
(2) Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta.
(3) Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.
IX. JAVNOST DELA 
120. člen
(javnost dela) 
(1) Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
(3) Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave.
(4) Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
(5) Občina lahko izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine.
121. člen 
(obveščanje javnosti) 
(1) Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
(2) Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
(3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
(4) Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU 
122. člen
(delo sveta v izrednem stanju) 
(1) V izrednem stanju oziroma razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik.
(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane.
XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA 
123. člen
(spremembe in dopolnitve poslovnika) 
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
124. člen 
(razlaga poslovnika) 
(1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
(2) Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno pravna komisija.
(3) Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna komisija, odloči svet.
Poslovnik Občinskega sveta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 66/14) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
125. člen
(objava poslovnika, prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 66/14).
126. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
126.a člen 
Določbe od 61. do 73. člena, ki se nanašajo na imenovanje stalnih delovnih teles se začnejo uporabljati s konstituiranjem novega občinskega sveta.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 78/15) vsebujejo naslednjo končno določbo:
28. člen 
Te spremembe in dopolnitve poslovnika Občinskega sveta Občine Cerknica začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 77/16) vsebujejo naslednjo končno določbo:
4. člen 
Te spremembe in dopolnitve pričnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-10/2015
Cerknica, dne 15. decembra 2016
Župan 
Občine Cerknica 
Marko Rupar l.r.