Uradni list

Številka 84
Uradni list RS, št. 84/2016 z dne 23. 12. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 84/2016 z dne 23. 12. 2016

Kazalo

3637. Uredba o državnem prostorskem načrtu za kablovod 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri mednarodnem mejnem prehodu Škofije, stran 12500.

  
Na podlagi drugega odstavka 37. člena in drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12) v zvezi s 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O 
o državnem prostorskem načrtu za kablovod 110 kV od RTP 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri mednarodnem mejnem prehodu Škofije
I. SPLOŠNI DOLOČBI 
1. člen 
(podlaga državnega prostorskega načrta) 
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) sprejme državni prostorski načrt za kablovod 110 kV od razdelilne transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: RTP) 110/20 Dekani do slovensko-italijanske meje pri mednarodnem mejnem prehodu (v nadaljnjem besedilu: MMP) Škofije (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt je decembra 2016 pod številko projekta 13376 izdelalo podjetje PROJEKT d. d. NOVA GORICA.
2. člen 
(vsebina) 
(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj ali prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled pri ministrstvu, pristojnem za prostor, in službi, pristojni za urejanje prostora v Mestni občini Koper.
(3) Postopek celovite presoje vplivov na okolje ni bil izveden, ker s tem državnim prostorskim načrtom niso načrtovani taki posegi v okolje, za katere je tak postopek v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, treba izvesti.
(4) Postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden, ker s tem državnim prostorskim načrtom niso načrtovani taki posegi v okolje, za katere je tak postopek v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, treba izvesti.
(5) Oznake, navedene v 3. do 9., 30. in 32. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE 
3. člen 
(načrtovane prostorske ureditve) 
S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve:
– kablovod 110 kV od razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV Dekani do slovensko-italijanske meje pri MMP Škofije (v nadaljnjem besedilu: kablovod 110 kV) s podzemnimi jaški in ozemljitvenim vodnikom;
– optična kanalizacija za vpihovanje optičnih vlaken;
– razširitev obstoječega 110 kV stikališča na RTP Dekani, ki zajema priklop kablovoda 110 kV v RTP 110/20 kV Dekani in objekt 110 kV GIS-stikališča;
– ureditev pripadajoče in prilagoditev obstoječe prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture ter vseh drugih ureditev, ki so nujno potrebne za gradnjo in nemoteno delovanje načrtovanih ureditev;
– odstranitev rastja pred gradnjo in izvedba krajinske ureditve po zgraditvi kablovoda 110 kV.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 
4. člen 
(območje državnega prostorskega načrta) 
(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega območje kablovoda, delovni pas, območje za razširitev obstoječega 110 kV stikališča na RTP Dekani in območje začasne rabe na zemljiščih ali delih zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Dekani (2603): 83, 106, 109, 2783, 2784, 2790, 3058, 105/1, 108/1, 110/1, 2707/5, 2786/1, 2800/2, 2800/4, 2800/5, 2800/6, 2800/7, 2800/8 in 74/2;
– k. o. Plavje (2589): 1496, 1537, 1538, 1301/8, 1302/3, 1302/5, 1303/13, 1304/9, 1305/5, 1306/4, 1319/10, 1319/20, 1319/21, 1319/35, 1319/36, 1319/8, 1319/9, 1344/17, 1344/23, 1344/24, 317/8, 320/16, 352/22, 352/23, 352/24, 352/26, 352/27, 352/29, 352/33, 352/34, 352/38, 355/3, 355/7, 366/7, 368/9, 374/11, 374/12, 417/2 in 418/9;
– k. o. Škofije (2595): 699, 1828, 1849, 6297, *74/11, *74/4, 1018/15, 1674/5, 1674/9, 1675/8, 1780/1, 1780/13, 1780/18, 1780/4, 1780/5, 1780/6, 1883/1, 1883/3, 1883/5, 384/25, 384/26, 384/27, 384/29, 384/30, 384/33, 408/12, 410/2, 437/10, 437/9, 438/18, 438/23, 438/24, 438/33, 438/34, 438/35, 438/39, 438/40, 438/41, 438/42, 438/43, 482/13, 482/14, 482/15, 482/16, 483/10, 483/12, 483/13, 484/7, 486/8, 521/6, 521/7, 546/22, 546/27, 546/31, 546/32, 546/33, 546/34, 550/7, 557/10, 557/3, 557/4, 558/14, 571/62, 571/64, 571/65, 6299/1, 6299/2, 673/12, 673/13, 673/18, 673/25, 673/39, 673/41, 673/42, 673/45, 673/48, 673/49, 673/65, 673/66, 673/67, 673/68, 673/69, 673/70, 702/25, 702/29, 702/31, 702/48, 737/138, 737/71 in 737/72.
(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje tega območja v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel – listi št. 3.1–3.7.
5. člen 
(raba zemljišč) 
Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:
– zemljišča izključne rabe so zemljišča na območju razširitve obstoječega 110 kV stikališča na RTP Dekani za objekte energetske infrastrukture;
– zemljišča omejene rabe so zemljišča na območju 3 m od osi kablovoda 110 kV obojestransko zunaj območij izključne rabe;
– zemljišča začasne rabe so zemljišča na območju gradbišč in začasnih odlagališč materiala zunaj območij izključne in omejene rabe.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA 
6. člen 
(potek trase) 
Trasa kablovoda 110 kV poteka od RTP Dekani proti severu do državne ceste R2-409, odsek 313 Rižana–Dekani, kjer se obrne proti zahodu in poteka do uvoza Dekani 2. Nadaljuje se po zunanjem robu krožišča državne ceste R2-409, odsek 1635 Rondo Dekani, nato poteka po državni cesti R2-406, odsek 1405 Dekani–Škofije, mimo izvoza za Trst do krožišča, kjer se stikata državni cesti R2-406, odsek 1405 Dekani–Škofije, in R3-741, odsek 235 Dekani–Škofije. Približno 90 m poteka trasa ob vozišču, nato pa po vozišču državne ceste R3-741, odsek 235 Dekani–Škofije, in v Škofijah zavije na občinsko cesto LC Zgornje Škofije–Porečanka. V nadaljevanju se naveže na državno cesto R3-741, odsek 1489 Škofije–mejni prehod, in nadaljuje proti mejnemu prehodu, prečka državno cesto H5, odsek Škofije–Srmin, in poteka proti severu, kjer se konča na meji z Republiko Italijo.
7. člen 
(kablovod in z njim povezane ureditve) 
(1) Kablovod 110 kV obsega tri enofazne kable z izolacijo iz zamreženega polietilena in vodnika s presekom največ 1400 mm2 in ozemljitveni kabel. Ob kablovodu 110 kV se izvede optična kanalizacija za vpihovanje optičnega vlakna, vključno s podzemnimi jaški. Kablovod 110 kV se priklopi v RTP 110/20 kV Dekani z vsemi potrebnimi povezavami in predelavami.
(2) Predvidena višina nadkritja med končno urejenim terenom in temenom cevi znaša najmanj 1,1 m. Predvidena globina dna jarka pri vkopu kablovoda 110 kV znaša 1,5 m od zgornje kote končnega terena.
(3) Podvrtavanje kablovoda 110 kV z uvlačenjem v zaščitni cevi je predvideno na odsekih trase kablovoda 110 kV od km 4 + 358 do km 4 + 403.
(4) Lega kablovoda 110 kV v zemlji se posebej označi, da je nad kablovodom 110 kV mogoč nadzor. Vidne oznake o visokonapetostnem kablu se postavijo na površini terena vzdolž celotne trase vsaj vsakih 50 m in dodatno na vsaki spremembi smeri. Najmanj 50 cm nad vkopanim kablovodom 110 kV se položi opozorilni trak značilne barve. Približno 15 cm nad cevmi optične kanalizacije se položijo še predfabricirane armiranobetonske plošče, ki kablovod 110 kV dodatno varujejo pred tretjimi osebami.
8. člen 
(razširitev obstoječega 110 kV stikališča na RTP Dekani) 
(1) Na obstoječem platoju RTP Dekani se izvede novo 110 kV prostozračno polje za priklop kablovoda 110 kV z opremo za vodenje in zaščito ter potrebne predelave na obstoječem stikališču.
(2) Jugozahodno od obstoječega 110 kV stikališča se na ograjenem platoju s tlorisnimi gabariti približno 52 × 18 m, merjeno vzdolž najdaljših stranic, zgradi novo GIS-stikališče. Kota ureditve platoja je najmanj na 26,2 m. n. v. Na platoju se zgradi enonadstropni objekt s tlorisnimi gabariti največ 30 × 10 m. Konstrukcija objekta je armiranobetonska, klasične izvedbe. Streha je lahko ravna, enokapna ali dvokapna. Višina objekta je v primeru ravne strehe največ 12 m, v primeru enokapne ali dvokapne strehe pa je lahko višina slemena strehe večja. Po končani gradnji se površine znotraj platoja delno tlakujejo s pranimi ploščami, delno posujejo s prodom in zatravijo. Povozne površine znotraj platoja se asfaltirajo in zaključijo z betonskimi robniki. Plato se ogradi z ograjo v višini najmanj 2,2 m. Objekt se priključi na obstoječo komunalno infrastrukturo na območju RTP Dekani. Dostop do objekta poteka po obstoječi dostopni poti.
(3) Pri oblikovanju objekta novega GIS-stikališča se uveljavijo načela kakovostnega in sodobnega arhitekturnega oblikovanja tovrstnih tehnoloških objektov. Arhitekturno oblikovanje temelji na ustreznem razmerju vseh delov ali prostornin objekta (podolžen, pravokoten), na preprostosti in čistosti arhitektonskih oblik in ustreznem oblikovanju streh. Oblikuje se kakovostna vertikalna in horizontalna členitev pročelja objekta z ustreznim izborom pročelnih materialov, barv in struktur. Oblikovanje objekta se uskladi s tipologijo krajine in obstoječim objektom RTP Dekani. Izbira materialov omogoča čim lažje vzdrževanje pročelja in drugih delov objekta. Krajinskoarhitekturna ureditev temelji na zakrivanju pogledov na novozgrajeni objekt.
(4) Razširitev obstoječega 110 kV stikališča na RTP Dekani je razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija – razširitev obstoječega 110 kV stikališča na RTP Dekani – list št. 2.2.1.
9. člen 
(optična kanalizacija) 
(1) Vzdolž kablovoda 110 kV je v skupnem jarku predvidena optična kanalizacija za vpihovanje optičnih vlaken. Optično kanalizacijo sestavljajo zaščitne PEHD cevi nazivnega premera DN50 za vpihovanje optičnih vlaken. V sklop optične kanalizacije spadajo tudi podzemni jaški s cestnim pokrovom s fleksibilno ploščo, odpornim na prehode težke mehanizacije.
(2) Za potrebe obrambe se na odseku med RTP Dekani in krožiščem Dekani-Škofije zagotovi dodatna cev optične kanalizacije z nazivnim premerom DN50. Pred avtocesto A1 Črni Kal–Srmin in v krožišču Dekani-Škofije se vgradi jašek 1,5 × 1,5 m z globino 1,9 m.
10. člen 
(delovni pas) 
(1) Za prehod gradbenih strojev, polaganje kablovoda 110 kV v jarek in za odlaganje izkopanega materiala, sega delovni pas ob kablovodu 110 kV, 3 m levo in desno od osi kablovoda 110 kV.
(2) Na območjih, kjer se kablovod 110 kV približa objektom, prečka varovana območja in infrastrukturne objekte ali poteka vzporedno z njimi ter na območjih drugih ovir na trasi ali ob njej, je lahko širina delovnega pasu zaradi prilagajanja dejanskim razmeram tudi večja ali manjša.
(3) Območje državnega prostorskega načrta, razen območij parcel nadzemnih objektov na kablovodu 110 kV, se po končani gradnji povrne v enako stanje in kakovost, kot sta bila pred gradbenim posegom.
(4) Delovni pas je razviden iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovanih ureditev s križanji gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra – listi št. 2.1.1–2.1.7.
11. člen 
(dopustni posegi v obstoječe objekte in dopustne dejavnosti) 
(1) Poleg ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, so v območju omejene in začasne rabe, če ne onemogočajo ureditev po tem državnem prostorskem načrtu in prevoznosti dostopnih poti, dopustni tudi naslednji posegi:
– rekonstrukcija obstoječih in gradnja novih linijskih infrastrukturnih objektov in prometne infrastrukture;
– urejanje vodotokov in izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda;
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih ob upoštevanju omejitev iz 22. člena te uredbe v širini 3 m na obe strani kablovoda 110 kV;
– vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov, pri čemer se namembnost objektov ne spreminja;
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, če so njihovi podzemni nosilni elementi (temelji ipd.) najmanj 5 m oddaljeni od osi kablovoda 110 kV.
(2) Na območjih izključne rabe znotraj državnega prostorskega načrta so, če ne onemogočajo ureditev po tem državnem prostorskem načrtu, dopustni tudi naslednji posegi:
– rekonstrukcija obstoječih linijskih infrastrukturnih objektov in gradnja novih,
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Kmetijska zemljišča v območju omejene in začasne rabe so namenjena kmetijski dejavnosti. Poleg dopustnih objektov, gradenj in drugih del, določenih v tem in 34. členu te uredbe, so na kmetijskih zemljiščih dopustna kmetijska prostorskoureditvena dela po predpisih, ki urejajo varstvo kmetijskih zemljišč.
(4) Za vse posege v prostor v varovalnem pasu, ki sega 3 m na obe strani od osi kablovoda 110 kV, je treba pridobiti soglasje sistemskega operaterja.
V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ ALI PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA IN PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE 
12. člen 
(skupne določbe) 
(1) Pred izvedbo vseh posegov je treba določiti lego vseh komunalnih in energetskih vodov ter omrežja zvez, jih zakoličiti in ustrezno zaščititi.
(2) Projektiranje in gradnja komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture potekata v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev.
(3) Detajli križanj, morebitne prestavitve in drugi posegi, potrebni na infrastrukturnem omrežju, se natančno obdelajo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja ali izvedbo.
(4) Infrastruktura se ne prestavlja v območja kulturne dediščine, križanja infrastrukture pa se izvedejo tako, da ne prizadenejo kulturne dediščine.
(5) Prestavitve obstoječe gospodarske javne infrastrukture zaradi potrebe gradnje kablovoda 110 kV se izvedejo na stroške investitorja.
(6) Vsa križanja in vzporedni poteki kablovoda 110 kV z objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra in priključki nanjo so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovanih ureditev s križanji gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra – listi št. 2.1.1–2.1.7.
13. člen 
(državne in lokalne ceste) 
(1) Križanje kablovoda 110 kV z avtocesto A1, odsek Črni Kal–Srmin, in državno cesto H5, odsek Škofije–Srmin, se izvede preko obstoječih cestnih objektov. Pri križanju se upošteva širitev državne ceste za en vozni pas, kar je najmanj 7 m obojestransko od meje cestnega sveta.
(2) Križanje kablovoda 110 kV z državno cesto H5, odsek Škofije–Srmin, pred MMP Škofije se izvede s podvrtavanjem, z vgradnjo v zaščitno cev, na globini najmanj 1 m, merjeno od temena zaščitne cevi. Pri križanju se upošteva širitev državne ceste za en vozni pas, kar je najmanj 7 m obojestransko od meje cestnega sveta.
(3) Kablovod 110 kV posega v državno cesto R2-409, odsek 313 Rižana–Dekani in odsek 1635 Rondo Dekani, državno cesto R2-406, odsek 1405 Dekani–Škofije, ter državno cesto R3-741, odsek 235 Dekani–Škofije in odsek 1489 Škofije–mejni prehod, na dva načina – cesto križa ali poteka v njej vzdolžno pod voziščem. Če križanja ali vzdolžnega poteka po cesti zaradi tehničnih pogojev gradnje ni mogoče izvesti s podvrtavanjem, se križanje ali vzdolžni potek izvede s prekopom. V primeru križanja ceste s prekopom se kablovod 110 kV vgradi na globini najmanj 1 m, merjeno od temena kabelske kanalizacije za optični kabel. Po koncu gradnje se vozišče sanira v širini najmanj 5 m. V primeru gradnje s prekopom vzdolžno pod voziščem se kablovod 110 kV vgradi na globini najmanj 1 m, merjeno od temena kabelske kanalizacije za optični kabel. Po koncu gradnje se sanira celotno smerno vozišče.
(4) Križanje cest s podvrtavanjem se izvede tako, da se gradbena jama pravilno razpre, vozišče pa zaščiti pred vdiranjem. Prepreči se kakršno koli zmanjšanje nosilnosti ali posedanja vozišča.
(5) Pri križanjih državne ceste in poteku kablovoda 110 kV v cestišču so jaški kablovoda postavljeni zunaj kolesnic in opremljeni s fleksibilno ploščo.
(6) Zaradi gradnje kablovoda 110 kV na območju državnih cest ne smejo biti ogroženi varnost prometa, stabilnost ceste in objektov in odvodnjavanje ceste. Upravljavcu državnih cest se omogoči izvajanje rednih vzdrževalnih del na državni cesti in njenih spremljajočih objektih.
(7) Križanje kablovoda 110 kV z občinsko cesto LC Zgornje Škofije–Porečanka se izvede s prekopom na globini najmanj 1,5 m, merjeno od temena kabelske kanalizacije za optični kabel.
14. člen 
(vodovodno omrežje) 
Vodoravna križanja kablovoda 110 kV in vodovodnega voda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. V višinskem pogledu poteka križanje izvennivojsko. Kablovod 110 kV se položi najmanj 0,5 m nad ali pod vodovodom. Na križanjih, pri katerih ni višinskih podatkov o vodovodu, se med gradnjo izvedeta sondiranje in medsebojna višinska uskladitev.
15. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
Vodoravna križanja kablovoda 110 kV in kanalizacijskega voda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. V višinskem pogledu poteka križanje izvennivojsko. Kablovod 110 kV se položi najmanj 0,5 m nad ali pod kanalizacijo. Pri vzporednem poteku kablovoda 110 kV in kanalizacije je svetli odmik 1,5 m.
16. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Križanja kablovoda 110 kV in omrežja visokonapetostnih nadzemnih in podzemnih vodov se izvedejo s prekopom pod elektroenergetskimi vodniki. Izkopi v bližini temeljev obstoječih stojnih mest daljnovodov se izvedejo tako, da ni ogrožena statična stabilnost stojnega mesta. Med gradnjo se deli teles, ročice gradbenih strojev in drugi predmeti ne smejo približati faznim vodnikom daljnovoda na manj kot 3 m.
(2) Križanja kablovoda 110 kV ter omrežja srednjenapetostnih in nizkonapetostnih nadzemnih in podzemnih vodov se izvedejo s prekopom pod elektroenergetskimi vodniki. Izkopi v bližini temeljev obstoječih stojnih mest se izvedejo tako, da ni ogrožena statična stabilnost stojnega mesta. Pred začetkom gradnje izvajalec naroči zakoličenje elektroenergetskih vodov.
17. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
Vodoravna križanja kablovoda 110 kV in telekomunikacijskega voda se izvedejo praviloma pod pravim kotom. V višinskem pogledu poteka križanje izvennivojsko. Kablovod 110 kV se položi najmanj 0,5 m nad ali pod telekomunikacijskim vodom. Na mestu križanja se telekomunikacijski vod zaščiti s cevjo.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO 
18. člen 
(parcelacija) 
(1) Parcelacija se izvede v skladu s prikazom iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta z načrtom parcel – listi št. 3.1–3.7, v katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se lahko po izvedenih posegih delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja in se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI 
19. člen 
(ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz prikaza stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Za poseg v enote kulturne dediščine in njihova vplivna območja investitor pridobi kulturnovarstveno soglasje. Pri gradnji na območju arheološkega najdišča ali njegovega vplivnega območja se poseg zmanjša na najmanjšo površino, ki še dopušča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali gradbenimi deli odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da kulturna dediščina ni ogrožena.
(3) Na območjih prečkanj enot kulturne dediščine je delovni pas čim ožji. Za dostop do trase kablovoda se na območjih kulturne dediščine uporabljajo obstoječe lokalne poti in ceste, ki jih ni dovoljeno širiti. Gradnja novih dostopnih poti na območjih kulturne dediščine ni dovoljena. Območja kulturne dediščine se ne uporabljajo za izravnanje presežka materiala ali za deponije.
(4) Na območju enote nepremične kulturne dediščine Spodnje Škofije – Arheološko najdišče Križišče (EŠD: 15565) ter na območju in vplivnem območju enote Spodnje Škofije – Arheološko najdišče Školarice (14299) na prostoru zunaj obstoječih cestnih teles ni dovoljeno odkopavati ne zasipavati terena niti kako drugače posegati v zemeljske plasti.
(5) Investitor posega ob vseh zemeljskih delih na območju arheoloških najdišč Spodnje Škofije – Arheološko najdišče Križišče (EŠD: 15565) in Spodnje Škofije – Arheološko najdišče Školarice (14299) zagotovi izvedbo predhodne arheološke raziskave v obliki arheološke raziskave ob gradnji. Investitor za izvedbo raziskave pridobi kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine.
(6) Pri izvedbi načrtovanih ureditev na območju enote dediščine Spodnje Škofije – Trasa železnice Trst – Poreč od Škofij do Bertokov (EŠD: 28579) je treba ohraniti varovane vrednote dediščine, kot so umestitev v prostor, gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, funkcionalna zasnova, oblikovanost, oprema, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, pojavnost in vedute ter celovitost dediščine v prostoru.
(7) Po končanih delih se zemljišča na območjih kulturne dediščine in njihovih vplivnih območjih, ki so bila prizadeta zaradi gradnje, povrnejo v enako stanje in kakovost, kot sta bila pred gradbenim posegom, obnovijo se tudi vsi uničeni elementi kulturne krajine.
(8) Investitor zagotovi arheološki nadzor nad gradbenimi deli ter o začetku del najmanj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
20. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Pri poseganju v območja linearnih krajinskih struktur (grmišča, mejice, posamezna večja drevesa) je delovni pas čim ožji, trasa se izogiba sestojem starejšega drevja v mejicah in osamelim starejšim drevesom.
(2) Za preprečitev naselitve ter razvoja tujerodnih invazivnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij se izvedeta naslednja ukrepa:
– zasipava se izključno z materialom, izkopanim na trasi kablovoda 110 kV;
– košnja se izvaja najmanj dvakrat letno (v prvi polovici junija in prvi polovici avgusta), površine, ki se zaraščajo s tujerodnimi vrstami (žlezasta nedotika, japonski dresnik in kanadska zlata rozga), pa se kosijo še pogosteje, praviloma enkrat na mesec v vegetacijski sezoni.
(3) Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz obvezne priloge k državnemu prostorskemu načrtu: Prikaz stanja prostora.
21. člen 
(površinske in podzemne vode) 
(1) Prečkanja se izvedejo s prekopom ali podvrtavanjem. Če je niveleta kanalizirane struge nižje ali na enaki višini kot niveleta kablovoda, se prečkanje izvede s prekopom, kanalizirana struga pa se zaščiti pred porušitvijo. Če je niveleta kanalizirane struge višje kot niveleta načrtovanega kablovoda, se prečkanje izvede s podvrtavanjem. Teme zaščitne cevi kablovoda je na globini najmanj 1 m pod dnom prepusta. Ustji zaščitne cevi kablovoda sta od zunanje stene prepusta odmaknjeni najmanj 1 m na vsako stran.
(2) V času gradnje je prepovedano odlaganje izkopanega materiala v struge kanaliziranih hudourniških strug. Preprečijo se emisije snovi v hudourniške struge. Prečkanje se izvede tako, da posega v hudourniško strugo ni. Gradnja na območjih prečkanj kanaliziranih hudourniških strug se ob napovedanih obsežnih padavinah ne izvaja.
(3) Pri izvajanju gradbenih del, gradnji in vzdrževanju kablovoda se preprečijo posredni vplivi gradnje na površinske in podzemne vode. Upoštevajo se vsi omilitveni ukrepi, ki so navedeni v Elaboratu o vplivih na okolje, ter ukrepi, ki bodo določeni v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekta za izvedbo.
(4) Vsa prečkanja kablovoda 110 kV s hudourniškimi strugami v območju obstoječih cestnih površin so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija načrtovanih ureditev s križanji gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra – listi št. 2.1.1–2.1.7.
22. člen 
(kmetijska zemljišča) 
(1) Na območjih najboljših kmetijskih zemljišč z velikim pridelovalnim potencialom je delovni pas čim ožji.
(2) Globina in način polaganja kablovoda 110 kV na območju kmetijskih zemljišč se prilagodita tako, da je po končani gradnji kmetijska proizvodnja čim manj omejena. Gradnja se izvaja v času, ko ni najintenzivnejših kmetijskih opravil.
(3) Nad kablovodom 110 kV se določi pas z omejitvijo kmetijske dejavnosti v širini 3 m na vsako stran od osi kablovoda 110 kV. V tem pasu ni dovoljeno saditi rastlin s koreninami, globljimi od 0,5 m, obdelovati zemljišč globlje od 0,5 m, postavljati opor, namenjenih kmetijstvu in sadjarstvu, katerih temelji segajo globlje kot 0,5 m, niti vkopavati cevovodov za namakanje in oroševanje v sadjarstvu.
(4) Po zgraditvi kablovoda 110 kV se začasno uporabljena kmetijska zemljišča povrnejo v enako stanje in kakovost, kot sta bili pred gradbenim posegom.
(5) Lastnikom se omogoči nemoten dostop do kmetijskih zemljišč med gradnjo kablovoda 110 kV in po njej.
23. člen 
(varstvo tal) 
(1) Posegi v tla in odstranjevanje krovnih plasti se izvajajo tako, da prizadenejo čim manjšo površino tal.
(2) Plasti tal se pri zasipanju vračajo v obratnem vrstnem redu, kot so bile odkopane. Ob izkopu se zgornja plast humusa deponira tako, da je po končani gradnji s tem slojem mogoče pokriti površine, prizadete med gradnjo.
(3) Dovažanje zgornje plasti rodovitne zemlje od drugod ni dopustno zaradi vnosa tujerodnih rastlin in rastlin z drugačno gensko zasnovo od lokalnih populacij.
(4) Za čas gradnje se v fazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izdela načrt o ravnanju in uporabi rodovitnega dela prsti.
24. člen 
(varstvo zraka) 
Z nalaganjem in razlaganjem tovora ni dovoljeno onesnaževati cest. Tovor se na vozila naloži tako, da ne onesnažuje okolja, sipki tovor se prekriva. V sušnem in vetrovnem vremenu se prevozne in gradbene površine vlažijo. Sipki materiali se skladiščijo proč od stanovanjskih območij ter se v sušnem in vetrovnem vremenu vlažijo in prekrivajo. Prometne površine na gradbišču, javne prometne površine in vozila pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine se redno čistijo.
25. člen 
(varstvo pred hrupom) 
V bližini stanovanjskih objektov se med gradnjo postavijo začasne protihrupne ograje. Vrsta in način postavitve protihrupne ograje se določita v fazi projekta za izvedbo. Prevozne poti naj se kar najbolj izogibajo stanovanjskim stavbam in drugim stavbam z varovanimi prostori.
26. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Investitor mora na celotnem območju gradbišča, ter na prevoznih in manipulativnih površinah zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže.
(2) Investitor za predvidene izkope pripravi načrt uporabe zemljine in oceno kakovosti zemljine.
(3) Po končani gradnji se vsi odpadki, nastali med gradnjo, odstranijo in odložijo na odlagališčih.
27. člen 
(varstvo pred požarom) 
Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe državnega prostorskega načrta ne sme poslabšati.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
28. člen 
(etapnost izvedbe) 
Prostorske ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se izvedejo v eni etapi.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 
29. člen 
(monitoring) 
Monitoring se izvede v skladu z usmeritvami, določenimi v programu monitoringa, ki ga investitor izdela v naslednji fazi priprave projektne dokumentacije v skladu z Elaboratom o vplivih na okolje.
30. člen 
(organizacija gradbišča) 
(1) Organizacija gradbišča je omejena na območje državnega prostorskega načrta.
(2) Za dostop do gradbišča se uporabijo obstoječe državne ceste ter obstoječe občinske ceste in poti.
(3) Gradnja na javnih cestah se izvaja z zaporo enega voznega pasu, zato je treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste, s katerim se določijo pogoji za opravljanje teh del.
(4) Med gradnjo kablovoda 110 kV se na lokaciji obstoječe RTP Dekani uredi začasna deponija za skladiščenje kabla, zaščitnih cevi in manipulacijo z materialom, predvidenim za ponovno uporabo, po končani gradnji pa se tam vzpostavi prvotno stanje.
(5) Gradnja se izvaja zunaj poletne turistične sezone, ki traja od 1. junija do 15. septembra.
31. člen 
(obveznosti investitorja in izvajalca) 
(1) Investitor in izvajalec imata naslednje obveznosti:
– ustrezna ureditev vseh cest, ki bi morda služile obvozu ali prometu med gradnjo pred začetkom del, po končani gradnji pa sanacija vseh poškodb;
– ustrezna zaščita infrastrukturnih objektov, naprav in drugih objektov in sanacija poškodb;
– ob morebitni nezgodi zagotovitev takojšnjega ukrepanja ustrezno usposobljenih delavcev.
(2) Poleg obveznosti, navedenih v prejšnjem odstavku tega člena, pa ima investitor tudi naslednje obveznosti:
– pred začetkom del pravočasno obvesti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter tudi v njihove varovalne pasove;
– pravočasno seznani prebivalstvo z začetkom in načinom izvajanja gradbenih del ter morebitnimi omejitvami prometa in oskrbe s komunalno infrastrukturo;
– seznani prebivalstvo ob kablovodu 110 kV s pravili in postopki, ki jih je treba upoštevati med gradnjo in obratovanjem;
– ustrezno zaščiti objekte in naprave med gradnjo, po njej pa odpravi morebitne poškodbe na njih;
– omogoči nemoteno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko oskrbo objektov;
– zagotovi ali nadomesti dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč;
– naredi posnetek ničelnega stanja cest, ki se prekopljejo in med gradnjo uporabljajo za prevozne poti na gradbišča, poškodbe pa po gradnji odpravi in ceste povrne v prvotno stanje;
– pripravi ustrezne razmejitve, preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem ter poskrbi za primopredajo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki ju v skladu s predpisi, ki urejajo področje javne infrastrukture, investitor kablovoda 110 kV ne prevzame v upravljanje, upravljavci pa so ju v upravljanje in vzdrževanje dolžni prevzeti.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA 
32. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, energetsko-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ter upoštevajo zadnje stanje tehnike in omogočajo racionalnejšo rabo prostora.
(2) Dopustna so odstopanja pri trasi kablovoda 110 kV in širini delovnega pasu znotraj območja državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe. Pri vseh navedenih dopustnih odstopanjih se upoštevajo pogoji iz prvega odstavka tega člena.
(3) Za dopustna odstopanja se lahko štejejo rešitve znotraj območja državnega prostorskega načrta, ki so posledica ugotovitve natančnih potekov in lege komunalnih vodov ter ustreznih tehničnih rešitev in križanja predvidenih komunalnih vodov s traso kablovoda 110 kV, če investitor pridobiti soglasje investitorja kablovoda 110 kV ali njegovega upravljavca.
(4) Pri izvedbi državnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja glede tlorisnih dimenzij in višine objektov. Tlorisni gabariti ne smejo biti več kot deset odstotkov večji, lahko pa so manjši. Odstopanje pri višini objektov zaradi funkcionalne zasnove strehe je +/–30-odstotno. Dopusten je pomik objekta novega GIS-stikališča znotraj območja razširitve obstoječega 110 kV stikališča na RTP Dekani.
(5) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjih odstavkov ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v pristojnosti katerih posegajo.
XI. NADZOR 
33. člen
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
34. člen 
(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev) 
(1) Do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 3. člena te uredbe so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustni izvajanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda, izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov, pri čemer se namembnost objektov ne spreminja, zunanja ureditev dvorišč in dostopnih poti do obstoječih ali novih stavb zunaj območja državnega prostorskega načrta ter vse druge dejavnosti, ki jih je mogoče izvajati v skladu z merili in pogoji te uredbe.
(2) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se zaradi njih ne poslabšajo pogoji za izvedbo ureditev, ki so predmet državnega prostorskega načrta, in če z njimi soglaša sistemski operater.
35. člen 
(občinski prostorski akti) 
Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4. člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni ti občinski prostorski akti:
– Dolgoročni plan Občine Koper za obdobje 1986–2000 (Uradne objave, št. 25/86, 10/88, 9/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98),
– Družbeni (srednjeročni) plan Občine Koper za obdobje 1986–1990 (Uradne objave, št. 36/86, 11/92, 4/93, 7/94, 25/94, 14/95, 11/98),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 16/99 in 33/01, in Uradni list RS, št. 96/04, 97/04 – popravek, 23/05, 66/05, 90/05, 97/05, 112/05, 22/09, 79/09, 65/10, 8/11 in 6/14),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Koper (Uradne objave, št. 19/88, 7/01- obvezna razlaga, 24/01, Uradni list RS, št. 49/05- obvezna razlaga, 95/06, 124/08- obvezna razlaga, 22/09, 65/10, 29/12 – obvezna razlaga, 50/12 – obvezna razlaga in 47/16),
– Odlok o zazidalnem načrtu »Mejni prehod Škofije« (Uradne objave, št. 29/91, Uradni list RS, št. 47/06 in 93/07).
36. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-62/2016
Ljubljana, dne 22. decembra 2016
EVA 2016-2550-0062
Vlada Republike Slovenije 
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik 
Slika 1