Uradni list

Številka 82
Uradni list RS, št. 82/2016 z dne 20. 12. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 82/2016 z dne 20. 12. 2016

Kazalo

3518. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko gradnjo Župeča vas, del CEK-11, stran 12148.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09 in 3/10) je Občinski svet Občine Brežice na 15. redni seji dne 12. 12. 2016 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko gradnjo Župeča vas, del CEK-11
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(podlaga in predmet za OPPN) 
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko gradnjo Župeča vas, del CEK-11 (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje M MUNDUS Mateja Sušin Brence s.p., (december 2016) pod št. projekta PA-1608.
(2) OPPN se sprejme ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Brežice (Uradni list RS, št. 61/14, v nadaljevanju: OPN).
(3) Na območju OPPN se določijo merila in pogoji za posege potrebne za gradnjo enostanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča obstoječe enostanovanjske hiše.
2. člen 
(pomen izrazov) 
(1) Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (v nadaljevanju: Fz) je razmerje med zazidano površino (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele, namenjene gradnji.
(2) Faktor zelenih površin (v nadaljevanju: Fzp) je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino parcele objekta. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).
(3) Gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe s svojim najbolj izpostavljenim delom stavbe nad terenom ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča.
(4) Kolenčni zid je višina zidu v podstrešju, merjeno od nosilne konstrukcije (npr. plošča) do stika poševne strehe in vertikalne zunanje stene, merjeno z notranje strani stavbe. V višino kolenčnega zidu je všteta tudi višina kapne lege.
(5) Kubus pomeni volumen oblike kvadra oziroma kocke.
(6) Mansarda (v nadaljevanju M) je prostor pod poševno streho.
(7) Parcela objekta oziroma parcela namenjena gradnji je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji objekt vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu oziroma na katerem je predviden objekt vključno z urejenimi površinami, ki bodo služila temu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
(8) Spremljajoče stavbe so po svojem namenu enake enostavnim in nezahtevnim objektom, ki imajo enega ali več prostorov, v katerega človek lahko vstopi in sodijo po svoji velikosti oziroma zahtevnosti med manj zahtevne objekte.
(9) Spremljajoči objekti so po svojem namenu enaki enostavnim in nezahtevnim objektom, po svoji velikosti oziroma zahtevnosti pa sodijo v manj zahtevne objekte.
(10) Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Stavbišča predvidenih in obstoječih objektov prav tako predstavljajo površino za razvoj objekta(ov).
(11) Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, vendar je dopustno odstopanje od njih, če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je treba obrazložiti in utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(12) Stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.
(13) Zazelenjena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
3. člen 
(vsebina) 
(1) OPPN vsebuje poleg tekstualnega dela (odlok) tudi grafični del ter priloge.
(2) Vsebina odloka določa:
1. opis prostorskih ureditev,
2. območje urejanja,
3. umestitev načrtovanih ureditev v prostor,
4. zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
5. rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
6. rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
7. način, vrsta in namen prenove naselja ali njegovega dela,
8. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
9. etapnost izvedbe prostorske ureditve,
10. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
11. obveznosti udeležencev graditve objektov,
12. usmeritve za določanje meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del vsebuje naslednje načrte:
1.
Območje OPPN
1.0 na OPN
M 1:5.000
1.1 na TTN
M 1:10.000
1.2 na DOF in DKN
M 1:2.000
1.3 na geodetskem načrtu
M 1:1.000
2.
Vplivi in povezave
M 1:2.000
3.
Situacija 
M 1:500
(4) OPPN ima naslednje obvezne priloge: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage za pripravo OPPN, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, obrazložitev in utemeljitev OPPN in povzetek za javnost.
(5) Glede na z OPPN-jem načrtovane ureditve in varovanja, okoljsko poročilo za postopek celovite presoje vplivov na okolje ni bilo potrebno.
II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV 
4. člen 
(območje urejanja) 
(1) Območje OPPN leži na zahodni strani naselja Župeča vas. Na severni in južni strani območje meji na pozidana zemljišča. Vzhodno in zahodno so delno nepozidana zemljišča. Zajema zemljišča na parc. št. št. 3113/7 in del 3113/1 obe k.o. 1302-Cerklje v skupni velikosti 0,22 ha.
(2) Območje OPPN predstavlja del enote urejanja prostora, ki je v OPN evidentirana z oznako CEK-11 in sodi med območja stanovanjske prostostoječe gradnje pretežno enodružinskih hiš (oznaka podrobnejše namenske rabe SSe).
(3) Meja območja OPPN je razvidna iz načrta 1 grafičnega dela »Območje OPPN«.
5. člen 
(vplivi in povezave) 
(1) Predvidena gradnja se nahaja na območju še nepozidanega dela naselja Župeča vas, ki proti zahodu prehaja v naselje Cerklje ob Krki. Naselji v tem delu omejujeta na severu regionalna cesta R2 419/1206 Križaj–Čatež ob Savi, na jugu pa lokalna cesta LC 024691 Krška vas–Cerklje. Območje je ravninsko.
(2) Dostop do območja se zagotavlja preko rekonstruiranega obstoječega priključka na regionalno cesto. V neposredni bližini območja OPPN se nahaja vsa infrastruktura – vodovod in plinovod na samem območju OPPN, čez območje poteka zračni 20kV elektrovod, priklop na elektro in telekomunikacijsko omrežje je možen v neposredni bližini. Javnega kanalizacijskega omrežja ni.
(3) Območje OPPN sodi v hidrografsko območje Krke, v območje, kjer se nahajajo podzemne vode Krškega polja in sodi v opozorilno erozijsko območje. Območje OPPN se nahaja znotraj območja varovanja kulturne dediščine – arheološko najdišče Cerklje ob Krki, EŠD 10562. Drugih varovanj ali ogroženih območij ni na območju OPPN.
(4) Prikaz vplivov in povezav je razviden iz načrta 2 grafičnega dela OPPN »Vplivi in povezave«.
6. člen 
(vrste gradenj) 
Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta.
7. člen 
(vrste objektov glede na namen po klasifikaciji objektov) 
(1) Dopustna je gradnja vrste objektov namenjenih bivanju.
(2) Po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) je dopustna gradnja naslednjih objektov s pretežnim namenom:
– 11100 Enostanovanjske stavbe, razen vrstnih hiš in dvojčkov
– 12420 Garažne stavbe (kot spremljajoč samostojen objekt v funkciji stanovanjske stavbe)
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, in sicer pomožne stavbe: drvarnica, lopa, ropotarnica, letna kuhinja, ute
ter gradnja infrastrukturnih vodov in priključkov, parkirišča in utrjenih površin.
8. člen 
(dopustne dejavnosti) 
Izključno bivanje z dopustnim opravljanjem dejavnosti, ki ima značaj pisarniškega dela in ki ne predstavlja dela s strankami v obsegu do 30 % neto površin stavbe.
9. člen 
(vrste objektov glede na zahtevnost) 
V območju OPPN je poleg manj zahtevnih objektov dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s 14. členom tega odloka.
III. MERILA IN POGOJI NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN 
10. člen 
(zasnova in ureditvene enote) 
(1) Določijo se robni pogoji s površinami za razvoj objektov izhajajoč iz splošnih določil OPN-ja.
(2) Območje OPPN se deli na dve parceli namenjeni gradnji (v nadaljevanju: GP), kjer GP2 predstavlja funkcionalno zemljišče, pripadajoče obstoječem stanovanjskem objektu južno od območja OPPN.
(3) Zasnova je razvidna iz načrta 3 grafičnega dela OPPN »Situacija«. Stavbe prikazane v grafičnem delu so simbolne narave.
11. člen 
(lokacijski pogoji in pogoji o velikosti objektov) 
(1) Gradnja objektov je dopustna na površinah za razvoj objekta, kot je razvidno iz grafičnega dela. Površina za razvoj objekta je odmaknjena od parcelne meje parcele objekta 4 m.
(2) Izven površine za razvoj objektov je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov pod pogoji 14. člena tega odloka.
(3) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.
(4) Velikost objektov se zaradi vodila fleksibilnosti določi z robnimi pogoji, in sicer na površini za razvoj objekta, upoštevajoč gradbene meje in faktor zazidanosti.Največja dopustna kota slemena je 10 m nad koto pritličja, ki je do 0,50 m nad koto terena na mestu vhoda. Spremljajoče stavbe so max. etažnosti (K) + P s podstrešnim delom brez kolenčnega zidu oziroma kjer ima etaža strop kot streha. Gradnja kleti je dovoljena v kolikor in v obsegu kot to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost objektov.
(5) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo: Maksimalni Fz je 0,4. Minimalni Fzp: 0,3.
12. člen 
(pogoji za oblikovanje objektov in površin za GP1) 
(1) Oblika osnovnega stanovanjskega objekta:
– V osnovi tloris podolgovate oblike. Dovoljeno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovati tloris do 30 %.
a) Streha:
– Dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z naklonom od 30°–40° z ravnimi na način, da prevladuje videz klasične simetrične dvokapnice. Sestavljena dvokapna streha je dopustna v primeru sestavljenega tlorisa, kjer je naklon strehe vseh strešin enak, nivo slemena pa ne nujno.
– Čopi na strehah objektov niso dopustni.
– Barve kritin morajo biti sive, bakreno rjave ali opečne barve, drobne strukture. Prepovedana je uporaba svetlobo odbijajočih materialov kritine (npr. glazirana kritina).
– Osvetlitev podstrešnih prostorov preko strešin je dovoljena s:
a. strešnimi okni, 
b. terasami, ložami, 
c. kubusnimi izzidki oziroma ravnimi frčadami. 
d. ali večjimi trikotnimi frčadami z naklonom enakim osnovnem naklonu, 
– pod pogojem, da je na objektu en tip frčad na strešini ene fasade.
b) Oblikovanje fasad
– Material: poleg stekla je dopustna kombinacija maksimalno dveh materialov.
– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni.
– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah (kot so večkotni in polkrožni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli in tipični arhitekturni elementi drugih arhitekturnih okolij (stebrišča, loki ...) in na strehah objektov (kritine, frčade drugih oblik ipd.).
– Fasade naj bodo v odtenkih svetlih, toplih, zemeljskih barv ali v beli barvi. Dovoljene so barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade (npr. dodani ali odvzeti kubusi, vhod).
– Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. signalne barve, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, modra, turkizno modra).
(2) Dozidava in nadzidava legalnih objektov
– Potrebno je zagotoviti oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega dela z obstoječim objektom skladno s pogoji tega odloka ali pa se izvede v obliki kubusa na način, ki dopušča samostojno izraznost simetrične dvokapnice. Strehe dozidanega in spremljajočega objekta morajo biti oblikovno skladne z obstoječim objektom (enak naklon +/– 2° in kritina) ali z ravno streho.
(3) Postavitev zunanjih enot naprav
– Naprave za izkoriščanje sončne energije se na strehe postavijo vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah se postavijo pod največjim mogočim kotom in najboljšo mogočo orientacijo, skrite za fasadni venec oziroma morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo.
– Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov, razen če so te fasade izvedene tako, da deli fasad zakrivajo instalacije in zunanjo enoto naprave.
(4) Uvozi in utrjene površine:
– Na GP1 morajo biti zagotovljene ustrezne površine za zagotavljanje parkirnih mest za osebne avtomobile (min. 2 PM), za kmetijsko mehanizacijo, manipulativne površine in dostopne poti do objektov in kmetijskih zemljišč v zaledju.
– Med javno cesto in parkiriščem ali garažo ali ograjo je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi.
– Dovozi na parcele objektov se asfaltirajo ali tlakujejo v širini najmanj 3,0 m, s poglobljenimi robniki in ustreznimi uvoznimi radiji.
13. člen 
(pogoji za oblikovanje objektov in površin za GP1 in GP2) 
(1) Spremljajoče stavbe
– V osnovi podolgovat tloris, priporoča se razmerje med osnovnima stranicama najmanj 1:1,5.
– Uporaba materialov in oblikovanje spremljajočih stavb mora izkazovati njegovo podrejenost osnovnemu objektu. Oblikovno enostaven – nečlenjen objekt v barvah in materialih pod pogoji, enakimi kot za stanovanjski objekt, vendar lahko drugačen od njega in v podstrešju brez kolenčnega zidu.
– Strehe spremljajoče stavbe morajo biti enostavne (sestavljene dvokapne strehe niso dopustne). Strehe spremljajočih stavb morajo biti oblikovno skladne s pripadajočim objektom (enak naklon +/– 2° in kritina) ali z ravno streho.
(2) Nepozidane in neutrjene površine
– Območje se zazeleni v čim večji možni meri, tako zaradi ponikanja meteorne vode kot zaradi privlačnosti prostora. Rastline ne smejo posegati v območje preglednostnega trikotnika.
– Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v območje komunalnih vodov ali preglednostnega trikotnika. Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture se izvede z odmikom od posameznih vodov najmanj 1,50 m, od vodovoda in kanalizacije pa najmanj 2,00 m.
14. člen 
(pogoji za nezahtevne in enostavne objekte) 
(1) Dopustna je gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
1. Majhna stavba (garaža, drvarnica oziroma pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt)
2. Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave (lopa, uta, nadstrešek, senčnica, letna kuhinja, vetrolov, manjša drvarnica, savna, zimski vrt, vetrolov)
3. Ograja
4. Mala komunalna čistilna naprava
5. Rezervoar za vodo (samo vkopani)
6. Vodnjak
7. Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture
8. Pomožni komunalni objekt
9. Objekti za akumulacijo vode od tega bazen za kopanje, grajen ribnik, okrasni bazen.
(2) Lega nezahtevnih in enostavnih objektov na zemljišču
Najbolj izpostavljen del novih nezahtevnih ali enostavnih objektov, ki so po definiciji stavbe in ki so namenjene gospodarjenju (garaža, drvarnica, vrtna lopa ipd.), mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen min. 1,5 m, pri ostalih nezahtevnih in enostavnih objektih pa 0,5 metra.
(3) Velikost in oblikovnost nezahtevnih in enostavnih stavb se izvaja smiselno kot velja za spremljajoče stavbe pod pogoji navedenimi v 11. členu in v prvem odstavku 13. člena tega odloka. Dopustna je tudi ravna ali zazelenjena streha.
(4) Ograje:
– Medsoseske ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V nasprotnem primeru se ograja postavi največ v odmiku od parcelne meje, ki zagotavlja gradnjo ograje na parceli objekta.
– Višina ograje do 1,50 m, zelena ograja lahko tudi višja.
– Masivne zazidane ograje in zasaditev mej s cipresami niso dopustni.
IV. POGOJI ZA GOSPODARSKO JAVNO IN DRUGO INFRASTRUKTURO 
15. člen 
(infrastruktura splošno) 
(1) Priključki GP1 na infrastrukturo so možni v neposredni bližini parcele ali na parceli sami. Za GP2 niso predvideni novi priključki. Javnega kanalizacijskega omrežja na območju ni.
(2) Upoštevati je potrebno predpisane in priporočene odmike med posameznimi infrastrukturnimi vodi pri vzporednem poteku in na območjih križanj. Odmiki od cest in infrastrukturnih koridorjev morajo omogočati nemoteno funkcioniranje in vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Prečkanja uvozov, dvorišč se izvedejo v zaščitnih ceveh, ki omogočajo kasnejše rekonstrukcije in obnove brez posegov v cestno telo.
(3) Sajenje dreves v varovalnih območjih infrastrukture je dopustno pod pogoji, navedenimi v drugem odstavku 13. člena tega odloka.
(4) Elektro omarice, omarice telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov.
(5) Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet projektne dokumentacije (v nadaljevanju PGD).
(6) Prometne ureditve, potek komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov so prikazani na načrtu 3 grafičnega dela OPPN »Situacija«.
16. člen 
(prometna infrastruktura) 
(1) Na območju OPPN ni predvidene nobene ceste ali druge prometne infrastrukture, niti ne posega v varovano območje nobene javne ceste.
(2) Dostop do GP1 bo urejen iz regionalne ceste R2 419/1206, preko rekonstruiranega obstoječega priključka v km 6,786 na desni strani v smeri stacionaže, ki je premaknjen proti zahodni parcelni meji, kot je razvidno iz grafičnega dela. Na območju prečkanja plinovoda je prepovedano zniževanje nivelete terena. Dostop do GP2 je zagotovljen preko parcele, s katero je funkcijsko povezan.
(3) Parkirna mesta za posamezno parcelo in manipulativne površine, namenjeno gradnji, se zagotavljajo na parceli, namenjeni gradnji tega objekta, upoštevajoč določbe 12. in 13. člena tega odloka.
17. člen 
(vodovodno omrežje) 
GP1 se priključi na obstoječi vod, ki poteka po vzhodnem robu parcele.
18. člen 
(odvajanje voda) 
(1) Za čiščenje komunalnih odpadnih vod na GP1 je predvidena postavitev podzemne male komunalne čistilne naprave.
(2) Pri gradnji objektov je potrebno zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin.
(3) Padavinske vode s streh se odvajajo v lokalni zbiralnik deževnice, ki se lahko uporablja za zalivanje in sanitarno vodo. Odvečne vode se odvajajo v ponikalnice. Pri tem morajo biti ponikalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in ne bo povzročena škoda tretji osebi.
(4) Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske vode in odvzem toplote iz površinskih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon in predpisi na področju varstva okolja.
(5) Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano. Posredno odvajanje odpadnih voda ter oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa ta zakon in predpisi na področju varstva okolja.
19. člen 
(energetska infrastruktura) 
(1) Priključek za GP1 se izvede iz obstoječega omrežja na parceli št. 3115/1 k.o. Cerklje.
(2) Preko območja poteka 20 kv elektrovod. Gradnja v varovalnem pasu je dopustna pod pogoji soglasodajalca.
(3) Preko severnega dela GP1 poteka plinovodno distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
(4) Za ogrevanje in drugo uporabo se za učinkovito rabo energije lahko predvidi uporaba zemeljskega plina v kombinaciji z obnovljivimi viri energije. Predvidi se lahko tudi toplotna črpalka. Fotovoltaični sistemi se lahko izvedejo le kot del strehe ali fasade obstoječih objektov.
20. člen 
(TK omrežje) 
Možna je izvedba priključka iz obstoječega voda na območje OPPN, ki je priključeno na parceli 3571 k.o Cerklje.
21. člen 
(zbiranje in odvoz odpadkov) 
Predviden je individualen odvoz komunalnih odpadkov GP1 z odjemnega mesta ob regionalni cesti, ki mora biti opremljeno s posodo za odpad po navodilih upravljavca.
V. PARCELACIJA IN PROSTORSKI UKREPI 
22. člen 
(parcelacija in prostorski ukrepi) 
(1) Predvidena parcelacija upošteva obstoječo lastniško strukturo.
(2) Parcelacija je razvidna iz načrta 2 grafičnega dela OPPN »Situacija«.
(3) Posebni prostorski ukrepi niso predvideni.
VI. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, NARAVE IN OKOLJA 
23. člen 
(ohranjanje kulturne dediščine in narave) 
(1) Območje OPPN se nahaja znotraj območja varovanja kulturne dediščine – arheološko najdišče Cerklje ob Krki, EŠD 10562.
(2) Pred novogradnjo je potrebno na celotni površini posega izvesti arheološke raziskave ob gradnji pod pogoji soglasodajalca. Izvajalec raziskav pridobi posebno kulturnovarstveno soglasje pri pristojnem ministrstvu, ki je pogoj za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja za poseg.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Investitor zagotovi, da se 10 dni pred začetkom zemeljskih del obvesti pristojni zavod.
(4) Območje OPPN ne posega v območja drugih režimov varovanja kulturne dediščine, niti na območja varovanja narave.
24. člen 
(varovanje voda) 
(1) Območje OPPN se ne nahaja na območju vodnih virov oziroma njihovih varstvenih pasov. Na območju se poplave ne pojavljajo in ni površinskih voda.
(2) Na območju OPPN se nahajajo podzemne vode Krškega polja. Predvideni so predhodni ukrepi za varstvo podtalnice skladno z veljavno zakonodajo – ustrezen način odvajanja in čiščenja padavinskih in odpadnih vod, lovilci olj in maščob, v primerih, določenih v veljavni zakonodaji, ponikalnice, zbiralnik za vodo.
25. člen 
(varovanje okolja) 
(1) Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Območje stanovanj sodi vezano na 112. člen OPN med območja III. stopnje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa in je dovoljena mejna raven hrupa 50 dBA ponoči in 60 dBA podnevi.
(3) Povzročitelji odpadkov med gradnjo in v času obratovanja objektov morajo upoštevati veljavne predpise, ki določajo ravnanje z odpadki.
(4) Mejne vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne smejo biti presežene, pri čemer je potrebno upoštevati veljavne predpise. Območje OPPN sodi v območje I. stopnje varstva pred sevanjem.
(5) Pri osvetljevanju objektov in pri objektih za svetlobno oglaševanje, ki svetijo, je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi in usmeritve s področja svetlobnega onesnaženja okolja ter zmanjševanja porabe električne energije.
(6) Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v občini.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM IN VAROVANJEM ZDRAVJA 
26. člen 
(obramba in varstvo pred nesrečami) 
(1) Obramba: Na območju urejanja niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(2) Ukrepi ogroženih območij: Območje obravnave se ne nahaja na ogroženem območju – ne na poplavnem območju, ne na erozijsko ogroženem območju (zgolj opozorilno območje) in ne na plazljivem ali plazovitem območju. Odvod vseh odpadnih in padavinskih voda je potrebno načrtovati na tak način, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in poslabšano stanje voda.
(3) Protipotresna varnost: Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za projektni potresni pospešek tal (g) je 0,2. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov.
(4) Nevarnost razlitja nevarnih snovi: glede na namenskost stavb se ne predvideva pojavnost tovrstne nevarnosti.
27. člen 
(požarnovarstvene zahteve) 
(1) Požarno varstvo, širjenje požara na sosednje objekte, odmiki med objekti, lega objektov, nosilnost konstrukcije, preprečevanje širjenja požara po stavbah, evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje, ukrepi za varen umik ljudi, naprave za gašenje in dostop gasilcev, hidrantno omrežje in drugo, morajo biti urejeni v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo in se podrobneje določijo v projektni dokumenatciji.
(2) Intervencijske poti se zagotovijo na obstoječih prometnih površinah.
28. člen 
(varovanje zdravja) 
Dostop do javnih površin mora omogočati dostop in uporabo gibalno oviranim osebam.
VIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 
29. člen 
(etapnost izvedbe prostorske ureditve) 
Objekte je možno graditi tudi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
30. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju varnostnih, energetskih, prometnih, tehnoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z energetskega, tehnološkega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenih vidikov.
(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom.
(3) V kolikor se GP2 združi z delom parcele južneje tako, da se zagotovi minimalna površina parcele objekta 680 m2 in da se zagotavlja dostop do javne ceste in infrastrukturno opremljenost – samostojni priključki na infrastrukturo ter da vključuje potrebne površine za uporabo in vzdrževanje objekta, parkirna mesta, utrjene in pripadajoče zelene površine. Gradnja je dopustna pod pogoji, kot velja za GP1.
31. člen 
(zagotavljanje izgradnje infrastrukture) 
Obstoječa infrastruktura zagotavlja možnost komunalnega opremljanja zemljišča GP1. Komunalna opremljenost GP2 se zagotavlja preko priključkov pripadajočega objekta. Podlaga za odmero komunalnega prispevka je program opremljanja, kot velja za širše območje Župeče vasi. Poseben program opremljanja za ta OPPN se ne izdela.
32. člen 
(obveznosti udeležencev graditve objektov) 
Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet soglasij k projektom.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
33. člen 
(dopustni posegi pred izvedbo ureditev) 
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
34. člen 
(vpogled akta in nadzorstvo) 
(1) OPPN je v času uradnih ur na vpogled na oddelku, pristojnem za urejanje prostora Občine Brežice.
(2) Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
35. člen 
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) 
Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja, kot je opredeljeno v tem odloku. Prenesejo se v določila prostorsko izvedbenih pogojev v OPN.
36. člen 
(uveljavitev) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-8/2016
Brežice, dne 12. decembra 2016
Župan 
Občine Brežice 
Ivan Molan l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti