Uradni list

Številka 81
Uradni list RS, št. 81/2016 z dne 16. 12. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 81/2016 z dne 16. 12. 2016

Kazalo

3490. Odlok o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica, stran 12077.

  
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 – skl. US: U-I-43/13-8) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 91/15 – UPB2) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 18. redni seji dne 14. 12. 2016 sprejel
O D L O K 
o prvih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ivančna Gorica 
1. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta) 
(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta Občine Ivančna Gorica, ki je bil sprejet z odlokom (Uradni list RS, št. 7/13) – v nadaljnjem besedilu OPN.
(2) Spremembe in dopolnitve OPN (v nadaljnjem besedilu SD OPN) se nanašajo na:
– umestitev gospodarske cone jugovzhodno od Ivančne Gorice,
– širitev stavbnega zemljišča za potrebe kmetije v Škrjančah,
– umestitev gasilskih domov v Malem Korinju in na Muljavi,
– ureditev večnamenskega objekta na Krki,
– popravek namenske rabe v Tolčanah,
– redukcije stavbnih zemljišč v Gradičku, Škrjančah, Gorenji vasi, Radohovi vasi in Ivančni Gorici (le v izvedbenem delu OPN),
– uskladitev z dejansko rabo na severnem delu naselja Škrjanče.
2. člen 
(vsebina in oblika SD OPN) 
(1) Spremembe in dopolnitve OPN vsebujejo tekstualni del in grafične prikaze, izdelane so v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del sprememb in dopolnitev OPN je sestavljen iz poglavij:
1. Uvodne določbe
2. Strateški del
3. Izvedbeni del (s Prilogo 1: Posebni PIP za posamezne EUP, s Prilogo 2: Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora in s Prilogo 3: Podrobni PIP za postavitev objektov za oglaševanje)
4. Posebne in končna določba
(3) Grafični prikazi SD OPN vsebujejo:
a) strateški del:
II.a
Zasnova GJI – prometna infrastruktura (M 1:50.000)
II.a.1
Zasnova GJI – shema prometne infrastrukture (M 1:50.000)
III.
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (M 1:50.000)
IV. 
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50.000)
V. 
Prikaz okvirnih območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter odprtega prostora (M 1:50.000)
VI. 
Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000)
VII. 
Koncept prostorskega razvoja Ivančne Gorice in Stične (M 1:7.000)
VIII. 
Koncept prostorskega razvoja Ambrusa (M 1:5.000)
Koncept prostorskega razvoja Muljave (M 1:7.000)
Koncept prostorskega razvoja Krke (M 1:6.000)
b) izvedbeni del:
1. Pregledna karta Občine Ivančna Gorica z razdelitvijo na liste (M 1: 55.000)
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora, prostorskih izvedbenih pogojev, gospodarske javne infrastrukture ter območij varstvenih režimov v prostoru (M 1:5.000) (listi 22, 28, 33, 34, 42, 45)
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000) (listi 22, 28, 33, 42)
5. Prikaz PIP v podrobnosti OPPN za območje GC Škrjanče.
3. člen 
(obvezne priloge SD OPN) 
Obvezne priloge vsebujejo:
1. izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v SD OPN,
4. prva in druga mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev SD OPN,
6. povzetek za javnost in
7. okoljsko poročilo.
2. STRATEŠKI DEL 
4. člen 
(prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti) 
V drugem odstavku 11. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Razvoj gospodarskih dejavnosti se zagotavlja na območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo gospodarsko javno infrastrukturo, in sicer predvsem v gospodarskih conah Stransko polje, Malo Hudo in Škrjanče v Ivančni Gorici ter Višnja Gora, Zagradec in Ambrus.«
5. člen 
(koncept razvoja naselja Ivančna Gorica) 
(1) V prvem odstavku 42. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Območje urbanističnega načrta Ivančna Gorica obsega poleg strnjene pozidave občinskega središča še območje nekdanje farme Stična, gospodarsko cono Malo Hudo ter vasi Mleščevo in Mrzlo Polje ter gospodarsko cono Škrjanče južno od avtoceste.«
(2) V šestem odstavku 42. člena se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Gospodarske dejavnosti se razvijajo na treh lokacijah: med železniško progo in južno obvozno cesto (gospodarska cona Stransko polje), ob zahodni obvozni cesti (gospodarska cona Malo Hudo) ter južno od avtoceste (gospodarska cona Škrjanče).«
(3) V osmem odstavku 42. člena se na koncu doda stavek: »Dostop do gospodarske cone Škrjanče se uredi z navezavo na obstoječo regionalno cesto R3-646 preko nadvoza čez avtocesto; po izgradnji nove državne ceste severno od naselja Mrzlo Polje se gospodarska cona priključi tudi nanjo z novo prometno povezavo.«.
(4) Po celotnem 42. členu se briše izraz »mesto« in se smiselno nadomesti z izrazom »naselje«.
6. člen 
(spremembe grafičnih prikazov strateškega dela OPN) 
Grafični prikazi strateškega dela OPN na listih št. II., II.a.1., III., IV., V., VI., VII. in VIII. se spremenijo tako, da se na njih prikažejo območje gospodarske cone Škrjanče (kot simbol oziroma kot območje stavbnih zemljišč ter kot del razširjenega območja UN Ivančna Gorica), območje širitve kmetije v Škrjančah kot območje stavbnih zemljišč ter spremembe podrobnejše namenske rabe prostora v okviru stavbnih zemljišč na območju UN Muljava in UN Krka. Sprememba namenske rabe na območju Malega Korinja se ne odraža v strateškem delu grafičnih prikazov (ker je že obstoječe stavbno zemljišče in ni na območju urbanističnih načrtov), spremembi v Tolčanah in na severnem delu naselja Škrjanče pa v merilu strateškega dela grafičnih prikazov nista vidni. Redukcije stavbnih zemljišč se v strateškem delu ne predvidijo. Poleg tega se popravi napačno prikazana oznaka ceste skozi jedro naselja Ivančna Gorica, ki se po prestavitvi regionalne ceste iz jedra naselja na južno obvozno cesto prekategorizira v lokalno cesto (namesto s polno rdečo črto se prikaže s črtkano zeleno črto).
3. IZVEDBENI DEL 
7. člen 
(splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) 
V 76. členu se v enajstem odstavku doda nova alineja, ki se glasi: »– prizidave in nadzidave ter spremembe namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov v skladu z določili podrobnejših PIP za posamezne PNR in posebnih PIP za posamezne EUP (PPIP),«.
8. člen 
(splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov) 
V 79. členu se prvi odstavek spremeni, tako da se glasi: »Objekti in prostorske ureditve se ob upoštevanju PIP tega odloka prilagodijo istovrstnim tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v okolici po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, urbani opremi in drugim kakovostnim oblikovnim značilnostim prostora.«
9. člen 
(splošni PIP za prostorski razvoj na varovanih območjih obstoječe GJI) 
V 94. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Varovalni pasovi posameznih objektov obstoječe GJI, če posebni predpisi s področja posamezne GJI ne določajo drugače, znašajo na vsako stran:
– avtoceste 40 m, hitre ceste 35 m, glavne ceste 25 m, regionalne ceste 15 m, lokalne ceste 8 m, javne poti 6 m, zbirne krajevne ceste 10 m, krajevne ceste 8 m, državne kolesarske poti 5 m in občinske kolesarske poti 3 m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta,
– progovnega pasu železniške proge 100 m, pri čemer znaša širina progovnega pasu 6 m od osi skrajnih tirov v naselju in 8 m od osi skrajnih tirov izven naselja,
– progovnega pasu industrijskega tira in proge drugih železnic 50 m, pri čemer znaša širina progovnega pasu 4,5 m od osi skrajnih tirov,
– od osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda in od zunanje ograje razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m,
– od osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 m,
– od osi nadzemnega večsistemskega daljnovoda nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10 m,
– od osi podzemnega kabelskega sistema nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 1 m,
– od osi nadzemnega voda nazivne napetosti do vključno 1 kV 1,5 m,
– od zunanje ograje razdelilne postaje srednje napetosti in transformatorske postaje srednje napetosti 2 m,
– prenosnega plinovoda 65 m in distribucijskega plinovoda 5 m, merjeno od osi plinovoda,
– vodovoda, kanalizacije, voda namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugimi vodi, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v javno korist (razen priključkov nanje), znaša 3 m, merjeno od osi posameznega voda.«
10. člen 
(splošni PIP za varstvo voda) 
V 101. členu se šesti odstavek spremeni tako, da se glasi: »Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na območju, ne glede na to, ali imajo določena vodovarstvena območja VVO) ali ne.«
11. člen 
(splošni PIP za varstvo pred požarom) 
V 110. členu se doda nov odstavek, ki se glasi: »Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu, ki določa zasnovo in študijo požarne varnosti.«
12. člen 
(podrobnejši PIP za območja stanovanj) 
(1) V drugem odstavku 113. člena (Podrobnejši PIP za urbano prostostoječo stanovanjsko pozidavo (SSs)) se spremeni določilo glede faktorja izrabe gradbene parcele, tako da se spodnja meja briše in velja FI: do 0,75.
(2) V šestem odstavku 113. člena (Podrobnejši PIP za površine podeželskega naselja (SKs)) se spremeni določilo glede faktorja izrabe gradbene parcele, tako da se spodnja meja briše in velja FI: do 0,75.
13. člen 
(podrobnejši PIP za razpršeno poselitev) 
V prvem odstavku 120. člena (Podrobnejši PIP za zidanice in vinske kleti v vinogradniških območjih (Az)) se spremeni točka 7 (Druga merila in pogoji), tako da se glasi:
»7.1 Pogoji glede zahtevane površine pripadajočih kmetijskih zemljišč:
a) Zidanice:
– gradnja zidanice je dopustna na stavbnem zemljišču oziroma gradbeni parceli, če ima zemljišče v sklopu FZP v lasti in obdelavi lastnika površino najmanj 12 arov, od tega najmanj 8 arov trajnega nasada vinograda ali/in sadovnjaka;
– pri novogradnjah na mestu odstranjenih zidanic, zgrajenih pred uveljavitvijo tega odloka, površina FZP ne sme biti manjša od 6 arov vinograda ali/in sadovnjaka;
– pri rekonstrukcijah obstoječih zidanic se pogoj najmanjše površine FZP ne uporablja.
b) Vinske kleti:
gradnja vinske kleti je dopustna na stavbnem zemljišču oziroma gradbeni parceli, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– da je stavbno zemljišče oziroma gradbena parcela v sklopu FZP, katerega površina je najmanj 50 arov ali več vinograda ali/in sadovnjaka;
– da skupna površina FZP, doseže najmanj 200 arov vinograda ali/in sadovnjaka;
– da ima investitor registrirano kmetijsko gospodarstvo ali turistično kmetijo oziroma drugo gospodarsko dejavnost, povezano s turizmom ali proizvodnjo vina.
c) Hrami in vinotoči:
za gradnjo hramov in vinotočev se smiselno uporabljajo določila tega odloka, ki veljajo za zidanice.
7.2 Pogoji za parcelacijo v vinogradniških območjih: glej določilo 7. odstavka 127. člena (posebni PIP za EUP na območju vinogradniških območij)
7.3 Pogoji za pridobitev uporabnega dovoljenja: pri pridobitvi uporabnega dovoljenja mora biti površina FZP, zasajena z vinogradom ali/in sadovnjakom enaka, kot je bila ob pridobitvi gradbenega dovoljenja.«
14. člen 
(podrobnejši PIP za kmetijska zemljišča) 
V prvem odstavku 121. člena (Podrobnejši PIP za kmetijska zemljišča) se v točki 5 (Dopustne gradnje), doda nova alineja, ki se glasi: »– dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve.«
15. člen 
(podrobnejši PIP za EUP na območju vinogradniških območij) 
V 127. členu se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Parcelacija zemljišč: dopustno je s parcelacijo deliti parcele, na katerih je že zgrajena zidanica s pripadajočim vinogradom, le pod pogojem, da po parcelaciji parcela (s parcelnim delom za stavbišče), na kateri je že zgrajena zidanica s pripadajočim vinogradom, ne bo manjša od 12 arov. Izjema je lahko le parcelacija za potrebe gradnje GJI. Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih poti) mora slediti uveljavljenemu vzorcu parcelacije v okoliškem prostoru. Vpis nove parcele brez lastnega ali pogodbenega dostopa do javne poti ni dopusten.«
16. člen 
(podrobnejši PIP za EUP na območju avtoceste in daljnovoda) 
V 129. členu se tretja (zadnja) vrstica preglednice spremeni tako, da se glasi:
»DV-DPN1, DV-DPN2, DV-DPN3, DV-DPN4
del območja Državnega prostorskega načrta za daljnovod 110 kV Grosuplje – Trebnje (Uradni list RS, št. 71/10, 55/12) Za DV-DPN3 velja še: ureditve obvoznice Ivančna Gorica na območju RTP Ivančna Gorica niso dopustne, v varovalnem pasu RTP pa se prilagodijo predpisanim omejitvam RTP. Po izvedbi obvoznice Ivančne Gorice se prilagodi obseg namenske rabe PC na obseg dejanskega izvedenega posega.«
17. člen 
(posebni PIP za posamezne EUP na območjih UN in drugih naselij – Priloga 1) 
Spremeni se Priloga 1, ki je navedena v 126. členu, in sicer tako da se:
1. v točki 1 »Posebni PIP za EUP na območju UN Ivančna Gorica« za vrstico z oznako EUP IVG-30 doda vrstica, ki se glasi:
IVG-31
Gospodarska cona Škrjanče 
Posebni PIP v podrobnosti OPPN so navedeni v 10. točki te priloge
2. v točki 5 »Posebni PIP za EUP na območju UN Muljava« se spremenijo posebni PIP za enoto MUL-1 Muljava – sever tako, da se za stavkom »Ob regionalni cesti na jugu enote se spodbuja razvoj centralnih dejavnosti, predvsem oskrbnih, storitvenih in družbenih, v navezavi na jedro naselja v enotah MUL-3 in MUL-4.« doda stavek: »Na severnem delu se uredi gasilski dom s pripadajočimi zunanjimi ureditvami, lahko tudi s parkiriščem za avtodome.«;
3. v točki 7 »Posebni PIP za EUP na območju UN Krka« se spremenijo posebni PIP za enoto KRK-2 Magovec tako, da se za stavkom »Ob regionalni cesti se nadaljuje urejanje novega jedra Krke, spodbuja se razvoj centralnih dejavnosti, predvsem oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti ter razvoj turizma (turizem na kmetiji, apartmajski turizem ter druga turistična ponudba).« doda besedilo: »Spodbujajo se tudi društvene dejavnosti, v sklopu katerih je dopustna postavitev učnega čebelnjaka, kašče, poda ipd. za potrebe čebelarskega društva. Obstoječi stanovanjski objekt ob kompleksu osnovne šole se lahko preuredi v večnamenski objekt, pri čemer mora oblikovno posnemati značilne objekte varovanega naselbinskega območja:
– faktor izrabe: FZ do 0,8, FI do 2,5,
– dopustne dejavnosti: poleg dejavnosti, določenih v PIP za CD, še dejavnosti društev, pošte in banke,
– dopustni objekti: poleg objektov, določenih v PIP za CD še enostavni in nezahtevni objekti: čebelnjak, kozolec, senik, kašča, objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost,
– merila in pogoji za oblikovanje: dopustno je svobodnejše in modernejše oblikovanje objektov,
– lokacija in gabariti: tlorisni in vertikalni gabariti niso predpisani (razmerje stranic osnovnih volumnov ni predpisano, prizidave k obstoječim objektom niso omejene z volumnom osnovnega objekta); objekt ni omejen s širino objekta; velikost gradbene parcele ni omejena s kvadraturo, 
– strehe: dopustne so dvokapne in enokapne strehe; napušči, nadstreški, pergole in frčade imajo lahko ravne, enokapne strehe; nakloni streh niso predpisani; sestavljen tloris objekta ima lahko slemena v isti višini; streha ima lahko podaljšano strešino, 
– fasade: dopustno je svobodnejše in modernejše oblikovanje fasad.«; 
4. v točki 9 »Posebni PIP za EUP na območju drugih naselij in na območju večjih naselij izven območij UN« spremenijo posebni PIP za enoto MKR-1 Mali Korinj tako, da se prvi stavek glasi: »Jedro naselja se lahko oblikuje ob osrednji vrtači na jugovzhodnem delu vasi, kjer je že nakazano, ali/in pri gasilskem domu in cerkvi Sv. Jurija, kjer se lahko uredi tudi nov gasilski oziroma večnamenski dom ter zunanje ureditve (igrišče, poligon za gasilske vaje, parkirišče, zelenice ipd.), ki pa se ne osvetljujejo. Pri oblikovanju potencialno grajenega objekta na parceli št. 1414 potrebna uskladitev z ZVKDS, OE Ljubljana.«;
5. v točki 9 »Posebni PIP za EUP na območju drugih naselij in na območju večjih naselij izven območij UN« spremenijo posebni PIP za enoto ŠKR-1 Škrjanče tako, da se glasijo: »Ohranja se gručasta in strnjena struktura pozidave. Zaradi vizualne izpostavljenosti se posebna pozornost posveti umeščanju in oblikovanju objektov, gabaritom in fasadam. Omogoči se razvoj kmetije na zahodnem robu vasi. Pred morebitnim izvajanjem ureditev v preostalem delu območja, ki še ni bilo raziskano (na območju so prisotni objekti in ureditve), je potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojnega ZVKDS OE Ljubljana. Ob morebitnem izvajanju nadaljnjih ureditev na obravnavanem območju in okolici je s strani investitorja obvezno zagotoviti stalni arheološki nadzor. Na območju z namensko rabo CDo so dopustne dejavnosti gradbeništvo, gradbena mehanizacija, avtoprevozništvo ter sorodne in spremljajoče dejavnosti. Dopustne so ureditve za potrebe obstoječih dejavnosti. Ob potrebi po večji širitvi, kot jo dopušča območje in pogoji za to enoto, se celotna dejavnost preseli v eno od gospodarskih con.«;
6. Za točko 9 se doda nova točka 10, ki se glasi: »10. Posebni PIP v podrobnosti OPPN za gospodarsko cono Škrjanče (enota IVG-31):
1. Splošne določbe
a) Uvod
Prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljnjem besedilu PIP) za Gospodarsko cono Škrjanče (v nadaljnjem besedilu GC Škrjanče) so sestavni del OPN Občine Ivančna Gorica. Določeni so z enako natančnostjo in v taki vsebini, kot jih določa predpis o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
b) Vsebina PIP
PIP vsebujejo tekstualni del in grafični del.
1. Tekstualni del:
– Splošne določbe
– Opis prostorske ureditve
– Ureditveno območje
– Umestitev načrtovane ureditve v prostor
– Merila in pogoji za parcelacijo
– Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– Rešitve in ukrepi za varstvo kulturne dediščine in narave
– Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov
– Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– Etapnost izvedbe prostorske ureditve
– Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– Obveznosti investitorjev in izvajalcev
2. Grafični del:
List 1:
Območje GC Škrjanče na izseku iz OPN
M 1:10.000
List 2:
Območje urejanja z obstoječim parcelnim stanjem
M 1:1.000
List 3:
Vplivi in povezave s sosednjimi območji
M 1:10.000
List 4:
Ureditvena situacija s prečnima prerezoma
M 1:1.000
List 5:
Gradbena situacija cest
M 1:1.000
List 6:
Tipični prečni prerez osrednje ceste
M 1:50
List 7:
Vzdolžni prerez osrednje ceste
M 1:1.000/100
List 8:
Zbirna situacija gospodarske javne infrastrukture
M 1:1.000
List 9:
Ureditve, potrebne za varstvo okolja, za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
M 1:1.000
List 10:
Načrt parcel
M 1:1.000
2. Opis prostorske ureditve
a) Koncept ureditve
Območje GC Škrjanče je funkcionalno zaključena gospodarska cona na jugovzhodnem delu Ivančne Gorice, v bližini avtocestnega priključka Ivančna Gorica. Umeščena je v gozdno območje na južni strani avtoceste, v katerem se z gozdom poraslo zahodno pobočje griča ohrani v širini približno 40 m, tako da cona ni vidno izpostavljena. S cestnega omrežja Ivančne Gorice je dostopna po obstoječem nadvozu prek avtoceste, pri katerem se oblikuje glavna vstopna točka. Zemljišča posameznih uporabnikov se nizajo vzdolž osrednje ceste, ki vodi proti jugu, in treh povezovalnih cest, ki se odcepijo od osrednje ceste. Znotraj omrežja cest se oblikujejo platoji, na katerih se uredijo gradbene parcele.
Zazidalna shema sledi strukturi osnovnih prometnih povezav, vzdolž katerih se postavijo objekti ob upoštevanju predpisane gradbene linije. Načrtujejo se oblikovno poenoteni oziroma medsebojno usklajeni sklopi objektov. Parcelna struktura in shema pozidave sta zasnovani v obliki mreže, znotraj katere so določene gradbene linije in površine za razvoj objektov, na katerih je mogoče pod pogoji tega odloka umeščati posamezne objekte ali sklope objektov, manipulativne in parkirne površine ter druge zunanje ureditve.
b) Namembnost območja
Območje GC Škrjanče je namenjeno ureditvi gospodarske cone za proizvodne in storitvene dejavnosti, za katere se v OPN opredeli namenska raba prostora za:
– IG – gospodarske cone,
– ZD – druge urejene zelene površine,
– PC – površine cest,
– Gg – gozd gospodarskega pomena,
– K1 – najboljša kmetijska zemljišča.
3. Ureditveno območje
a) Obseg ureditvenega območja
Območje načrtovanih ureditev v okviru GC Škrjanče leži na gozdnem območju v bližini Ivančne Gorice in avtocestnega priključka. Ureditveno območje meri približno 17,8 ha in je prikazano v grafičnih prilogah kot meja območja GC Škrjanče.
b) Seznam parcel
Ureditveno območje obsega naslednje parcele oziroma dele parcel, navedene po katastrskih občinah:
– k. o. Velike Pece: 771/1, 771/2, 771/3, 771/4, 771/5, 771/6, 771/7, 771/8, 772/1, 772/2, 772/3, 773, 774/1, 774/2, 775, 776, 777, 778/1, 778/2, 779, 780, 781, 782, 783, 785/4, 789, 839, 840, 841, 881/1, 881/2, 882;
– k. o. Radohova vas: 81/2, 608/19, 608/23, 608/7;
– k. o. Gorenja vas: 71, 73/1, 776.
4. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
a) Opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji
Območje načrtovane GC Škrjanče leži jugovzhodno od Ivančne Gorice, na gozdnem območju tik ob južnem robu avtoceste Ljubljana–Obrežje. Območje je od Ivančne Gorice in avtocestnega priključka oddaljeno cca 700 m. Glavni vstop v območje se uredi po obstoječem nadvozu prek avtoceste.
b) Vrste načrtovanih dejavnosti
Na območju GC Škrjanče se umestijo dejavnosti, ki se po standardni klasifikaciji dejavnosti uvrščajo v skupine:
– C – predelovalne dejavnosti (razen proizvodnje koksa in naftnih derivatov),
– D – oskrba z električno energijo, plinom in paro,
– E – oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (razen: 38.22 ravnanje z nevarnimi odpadki),
– F – gradbeništvo,
– G – trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil,
– H – promet in skladiščenje,
– I – gostinstvo,
– J – informacijske in komunikacijske dejavnosti,
– M – strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti,
– N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti,
– S – druge dejavnosti.
c) Vrste načrtovanih objektov in površin
Na območju GC Škrjanče se skladno s predpisi o graditvi objektov na celotnem območju urejanja dopustijo vrste gradenj in objektov, kot so: gradnja zahtevnih in manj zahtevnih objektov, gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, gradnja gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitve objektov, spremembe namembnosti objektov skladno z ostalimi določili tega odloka in ureditev odprtih zunanjih površin.
Na območju podrobnejše namenske rabe IG (gospodarske cone) je dopustna gradnja objektov:
– stavbe: nestanovanjske stavbe (ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti so to 12 Nestanovanjske stavbe, in sicer: 121 Gostinske stavbe, 122 Poslovne in upravne stavbe, 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, 125 Industrijske stavbe in skladišča, 126 Stavbe splošnega družbenega pomena (od teh samo stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo in stavbe za šport) in 127 Druge nestanovanjske stavbe (od tega samo druge stavbe, ki niso uvrščene drugje) in
– gradbeno-inženirski objekti (to so 21 Objekti prometne infrastrukture (od teh samo 211 Ceste, 212 Železniške proge in 214 Mostovi, viadukti, predori in podhodi), 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, 23 Industrijski gradbeni kompleksi in 24 Drugi gradbeni inženirski objekti (razen marin s pripadajočimi pristaniškimi napravami, obrambnih objektov in pokopališč).
Na območju podrobnejše namenske rabe ZD (druge urejene zelene površine) se uredijo z gozdnim drevjem gosto porasle zelene površine, ki se parkovno uredijo.
Na območju podrobnejše namenske rabe PC (površine cest) se uredijo prometne površine.
Na območju podrobnejše namenske rabe Gg (gozd gospodarskega pomena) se ohranjajo oziroma ponovno vzpostavijo gozdne površine. Dopustna je gradnja gradbeno inženirskih objektov, pod pogojem, da se po izgradnji gozd sanira oziroma ponovno vzpostavi.
Na območju podrobnejše namenske rabe K1 (najboljša kmetijska zemljišča) se ohranjajo kmetijske površine.
d) Merila in pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko urejanje
Stavbe se umeščajo na gradbene parcele na območju površin za razvoj stavb, to je na zemljišču, na katerem je dopustno graditi objekt ali več objektov ter zunanje ureditve, skladno s pogoji tega odloka.
Pozidanost površin: dopustna je največ 70% pozidanost posamezne gradbene parcele (FZ = 0,70).
Lega objektov: Stavbe se umeščene na območja za razvoj stavb, odmik stavb od osrednje ceste in povezovalnih cest pa je določen z gradbeno linijo. Območja za razvoj stavb in gradbene linije so prikazane na grafični prilogi 4 (Ureditvena situacija).
Gradbena linija je na zahodni strani oddaljena od roba večnamenske površine za kolesarje in pešce za 15 m na južnem in 8 m na severnem delu. Na vzhodni strani osrednje ceste je oddaljena od roba večnamenske površine za kolesarje in pešce za 5 m od roba vozišča, južno od povezovalne ceste 1 (na gradbeni parceli 7) pa 15,0 m. Kadar je na gradbeni parceli več stavb, se na gradbeno linijo postavi upravna stavba. Kadar je stavba funkcionalno in strukturno zasnovana iz poslovno-proizvodnega dela in upravnega dela, mora biti na gradbeno linijo postavljen upravni del.
Tehnološki objekti in naprave se ne postavljajo na gradbeno linijo.
Odmik stavb od meje sosednje gradbene parcele in od povezovalnih cest znaša najmanj 5 m, odmik nezahtevnih in enostavnih objektov pa je lahko najmanj 2 m. Odmiki so lahko tudi manjši (razen ob osrednji in povezovalnih cestah), če to določa ta odlok in če se pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča in se izvedejo ustrezni protipožarni ukrepi.
Novogradnja stavb je praviloma dopustna v oddaljenosti najmanj ene drevesne višine od roba gozda, ob predhodno pridobljenem soglasju Zavoda za gozdove Slovenije pa je ta odmik lahko tudi manjši.
Vertikalni gabariti stavb: Na celotnem območju urejanja sta predpisani enotna maksimalna in minimalna višina stavb, pri čemer se višine merijo od kote pritličja do vrha atike ali slemena. Stavbe ne smejo biti nižje od 7 m in ne smejo presegati 12 m. Dopustna so odstopanja zaradi tehnoloških zahtev, tako da so posamezni manjši deli objektov ali samostojni tehnološki objekti (npr. dimnik, silos, stolp, dvigalo, bencinska črpalka) lahko nižji ali višji od minimalnih in maksimalnih dopustnih gabaritov. Najvišja dopustna višina takih objektov oziroma naprav je do 20 m. Dopustna je ureditev kleti; višina podzemnih delov objektov, ki so v celoti vkopani, ni omejena, vendar mora biti geomehansko preverjena.
Dopustni so različni vertikalni gabariti stavb na posameznih gradbenih parcelah. Kadar je objekt funkcionalno in strukturno zasnovan iz poslovno-proizvodnega dela in upravnega dela ali iz različnih poslovno-proizvodnih delov, je lahko višinski gabarit razgiban.
Kote pritličij: Kote pritličij objektov so vezane na niveleto platojev in cest, na katere se objekti navezujejo z dostopom in priključki na GJI.
Preglednica: višinske kote gradbenih parcel, kote pritličij in višinski gabariti stavb (manj zahtevnih in zahtevnih objektov)
Oznaka gradbene parcele
Kote terena (plato) m n. m.
Kote pritličij in dopustna odstopanja
Višine stavb
1 (bencinska črpalka)
340,20
340,20 – 1,0 m
največ 7,0 m
2
340,60
340,60 – 1,0 m
7,0 m – 8,0 m
3
340,50
340,50 – 1,0 m
7,0 m – 8,0 m
4 (sever)
339,00
339,00 ± 1,0 m
7,0 m – 8,0 m
4 (jug)
337,30
338,00 ± 1,0 m
7,0 m – 10,0 m
4 (zahod)
338,10
338,00 – 1,0 m
7,0 m – 8,0 m
5 (sever)
335,70
335,50 ± 1,0 m
7,0 m – 12,0 m
5 (jug)
333,90
333,90 ± 1,0 m
7,0 m – 12,0 m
5 (zahod)
334,80
335,00 – 1,0 m
7,0 m – 8,0 m
6 (sever)
330,80
331,00 – 1,0 m
7,0 m – 10,0 m
6 (jug)
335,00
336,00 ± 1,0 m
7,0 m – 12,0 m
7 (sever)
333,00
333,00 ± 1,5 m
7,0 m – 12,0 m
7 (jug)
331,00
331,00 ± 1,5 m
7,0 m – 12,0 m
8
334,80
335,00 ± 1,5 m
7,0 m – 12,0 m
9
335,30
335,00 ± 1,0 m
7,0 m – 12,0 m
10
337,20
338,00 ± 1,0 m
7,0 m – 10,0 m
11
339,70
340,00 – 1,0 m
7,0 m – 8,0 m
12
340,20
340,50 – 1,0 m
7,0 m – 8,0 m
13
339,20
339,20 – 1,0 m
7,0 m – 8,0 m
14
338,40
338,50 – 1,0 m
7,0 m – 8,0 m
15
337,10
337,00 ± 1,0 m
7,0 m – 8,0 m
16
335,30
335,50 ± 1,0 m
7,0 m – 8,0 m
17
334,20
334,20 ± 1,0 m
7,0 m – 8,0 m
18
333,90
/
stavbe niso dopustne
Pogoji glede oblikovanja stavb: Horizontalni in vertikalni gabariti objektov ter fasade in strehe se oblikujejo poenoteno oziroma medsebojno usklajeno za posamezne sklope pozidave na posameznih gradbenih parcelah, obenem pa tudi čim bolj enotno na ravni celotnega območja urejanja, ki se ureja v skladu s sodobnimi principi arhitekturnega in urbanističnega urejanja. Stavbe se oblikujejo sodobno, medsebojno poenoteno in so enostavnih pravokotnih oblik. Dopustne so izjeme pri oblikovanju vhodov, nadstreškov ipd., katerih oblike so lahko drugačne, vendar podrejene oblikovanju osnovnega objekta.
Tehnološki objekti so lahko različnih oblik, skladno z zahtevami tehnološkega procesa.
Stavbe se znotraj posamezne gradbene parcele poenotijo po materialih in barvah. Dopustni so omet, fasadne obloge, vidni beton, kovina, steklo, les. Barve fasad so v srednje do temno sivih tonih, z izjemo vidnega lesa, ki je v naravni barvi.
Višine stavb so okvirno določene v zgornji preglednici. Pri stavbah višine 8 m ali manj je obvezna izvedba atike. Pri višjih stavbah atika ni obvezna, če je višina fasadnega venca na višini 7 m.
Strehe so praviloma ravne. Dopustne so tudi ločne ter enokapne ali dvokapne strehe z naklonom do 12°, ki so pri stavbah, katerih sleme je nižje od 8 m,obvezno zakrite z atiko. Barve streh so v sivih tonih.
Fasade stavb vzdolž osrednje ceste in drugih javnih cest se oblikujejo kot glavne fasade in morajo soustvarjati usklajen ulični niz.
Pogoji glede gradnje in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov:
– Dopustna je postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so navedeni v Prilogi 2 odloka o OPN Ivančna Gorica za površine z namensko rabo IG.
– Dopustna je gradnja nadstreškov na objektih, ob objektih in nadstrešnic kot samostojnih objektov. Ti objekti se ne postavljajo na gradbeni liniji niti na območju med gradbeno linijo in voziščem ali zelenico z drevoredom, z izjemo manjših nadstreškov nad glavnimi vhodi v objekte. Dopustna je postavitev vratarnic na gradbenih linijah ali v notranjosti parcel.
– Dopustna je gradnja opornih in podpornih zidov na gradbenih parcelah, vendar ne vzdolž osrednje ceste in povezovalnih cest 1 in 3.
– Dopustna je tudi postavitev kontejnerjev in šotorov ter drugih začasnih objektov, ki pa se ne postavljajo na gradbeni liniji niti na območju med gradbeno linijo in voziščem oziroma zelenico z drevoredom.
– Vsi enostavni in nezahtevni objekti morajo biti po funkciji, legi in arhitekturni zasnovi podrejeni osnovnim objektom in smiselno vključeni v celotno stavbno kompozicijo.
– Enostavne in nezahtevne objekte gospodarske javne infrastrukture je dopustno graditi tudi izven območij za razvoj stavb.
Oblikovanje odprtih površin:
– Na zahodni strani območja GC Škrjanče se obstoječi gozd ohrani, tako da objekti v coni ne bodo vidno izpostavljeni v pogledih z avtoceste, regionalne ceste in okoliške pozidave. Nasipne brežine platojev na robu ohranjenega gozda se omejijo na čim manjši obseg in takoj zasadijo z gozdno vegetacijo.
– Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čimbolj smotrne prerazporeditve in izravnave mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja.
– Na vsaki gradbeni parceli se zagotovi najmanj 10% delež zelenih površin (zelenice na parkiriščih, robna območja).
– Na vzhodni strani gradbene parcele št. 18 se zgradi protihrupni nasip ali protihrupno ograja višine 2,0 m in dolžine 35,0 m, ki se ozeleni. Na tej parceli se uredijo parkirne površine, postavitev stavb ni dopustna.
– Zahodno vzdolž osrednje ceste se na območju gradbenih parcel uredi 2,0 m široka zelenica, v kateri se zasadi enostranski, enotno oblikovan drevored visokoraslih listavcev, pri čemer se zagotovijo ista rastlinska vrsta, enaka velikost sadik in isti čas sajenja.
– Na južnem delu gospodarske cone se na stiku z naseljem Škrjanče uredi 10,0 m široka zelenica, gosto zasajena z visokoraslim gozdnim drevjem in grmovnicami, tako da se zagotovi zelena bariera na stiku med stavbnimi zemljišči v naselju Škrjanče in območjem gospodarske cone.
– Parkirne površine se za potrebe posameznih dejavnosti uredijo na območjih gradbenih parcel, pri čemer je ureditev parkirnih površin vzdolž osrednje ceste predvidena le na gradbenih parcelah 4, 5, 6 in 7.
– Odprte in manipulativne površine se uredijo skladno z delovnim procesom posamezne dejavnosti. Pri tem se zagotovi dobra organizacija prostora zunaj objektov in urejenost zunanjih ureditev, pri čemer se na površinah vzdolž javnih cest umeščajo ureditve, ki morajo biti javno dostopne. Interne oziroma gospodarske dejavnosti (skladišča, manipulativne površine ipd.) se uredijo v notranjosti gradbenih parcel.
– Vkopne in nasipne brežine na obrobju cone se ozelenijo z gozdno vegetacijo, tako da se oblikuje nov gozdni rob, pri čemer se zagotovita plastovitost zasaditve (drevesni in grmovni sloj) in uporaba nižjerastočih avtohtonih vrst drevnine s široko ekološko amplitudo in veliko obnovitveno sposobnostjo. K izboru drevesnih in grmovnih vrst ter načrtovanju morebiti potrebne zaščite sadilnega materiala je potrebno predhodno pridobiti strokovno mnenje Zavoda za gozdove Slovenije. Upoštevati je treba omejitve vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi, ki pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin.
– Brežine med platoji na gradbenih parcelah oziroma med gradbenimi parcelami znotraj cone se zatravijo ali zasadijo z drevjem ali grmovnicami.
– Oporni in podporni zidovi morajo biti oblikovno usklajeni z arhitekturo objektov in zunanjimi ureditvami (ozelenitev zidov, finalna obdelava zidov). V okviru gradbenih parcel vzhodno in južno od osrednje ceste se na robovih gradbenih parcel 6–17 vzdolž vkopov dopusti postavitev opornih zidov višine do 3,5 m.
– Območje v vrzeli med gradbenima parcelama 3 in 4, v kateri je predvidena dolgoročna ureditev nove dostopne ceste, se lahko uporablja za začasne ureditve, npr. za parkiranje, za ureditev poti ali pa kot zelena površina.
Urbana oprema:
– Urbana oprema (svetilke, tlakovanje) mora biti sodobno oblikovana in poenotena z elementi drobne urbane opreme (klopi, koši za smeti, ograje, konfini, stojala za kolesa, označevalne table) in z arhitekturnim oblikovanjem objektov v coni. Pri oblikovanju drobne urbane opreme na posameznih gradbenih parcelah in na območju celotne cone je treba zagotoviti poenotenje v oblikovalskem pristopu materialih (les, kovina, steklo, beton) in barvah.
– Nad ekološkim otokom, ki se uredi na območju gradbene parcele 6 (sever) ali 6 (jug), se postavi nadstrešnica, ki mora biti po uporabi materialov in oblikovanju poenotena z grajenimi objekti in z urbano opremo v okolici.
– Ob cestah se lahko postavijo označevalne table ali stebri. Sistem označb mora biti poenoten po celotnem območju. V varovalnem pasu avtoceste ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za oglaševanje.
– Ograje so transparentne, v kovinski izvedbi in se oblikujejo poenoteno na celotnem območju. Izvedejo se v višini do 3,0 m. Vzdolž osrednje ceste in drugih javnih cest morajo biti situacijsko in višinsko usklajene. Praviloma se postavijo na parcelne meje, z izjemo ograj vzdolž osrednje ceste, kjer se na zahodni strani postavijo na zunanji rob zelenice z drevoredom (oziroma 5,0 m od roba vozišča).
5. Merila in pogoji za parcelacijo
Ureditveno območje GC Škrjanče obsega območje gradbenih parcel grajenega javnega dobra in območja gradbenih parcel za gradnjo objektov.
Na območju cone se določijo gradbene parcele različnih dimenzij in se oblikujejo kot platoji – uravnane površine za gradnjo objektov.
Pri novi parcelaciji zemljišč se upošteva čim boljša izrabljenost zemljišč za gradnjo in druge ureditve, zato nova parcelacija v čim večji meri upošteva enostavno pravokotno mrežo.
Dopustno je delno ali v celoti združevati in razdruževati oziroma deliti gradbene parcele, prikazane v grafičnih prilogah, oziroma jih deliti na manjše parcele. Pri delitvi gradbenih parcel na manjše gradbene parcele je obvezno za vsako novo parcelo zagotoviti nemoten dostop do javnih cest in druge javne infrastrukture.
Pri parcelacijah ni dopustno določati takih novih parcel, ki ne bi imele dostopa do javne ceste ali ne bi imele take oblike in velikosti, ki omogoča njihovo funkcionalno uporabo za namen, določen s tem odlokom.
Območja gradbenih parcel grajenega javnega dobra, na katerih se uredijo ceste in druga gospodarska javna infrastruktura, obsegajo novo predvidene površine osrednje ceste in povezovalnih cest kot javnih cest, vključno z večnamensko površino za kolesarje in pešce ter vrzel med gradbenima parcelama 3 in 4.
6. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
a) Prometno omrežje
Priključevanje gospodarske cone na javno prometno omrežje se izvede na skrajnem severnem delu cone s priključkom na javno pot JP638792, ki se preko nadvoza čez avtocesto navezuje na regionalno cesto R3-646/1196 Ivančna Gorica–Grm in naprej na avtocestni priključek.
Ker je širina obstoječega nadvoza nad avtocesto premajhna za dvosmerni tovorni promet, se predvidi ustrezna prometna signalizacija za odvzem prednosti vozilom iz smeri gospodarske cone.
Znotraj območja gospodarske cone je predvidena ena osrednja cesta, na katero se priključujejo tri povezovalne ceste.
Predvidene so nadomestne gozdne poti. V okviru cone se uredijo potrebne prevezave obstoječih javnih (gozdnih in poljskih) poti, tako da se ohranijo dostopi do gozdnih zemljišč za neovirano in varno spravilo oziroma prevoz gozdnih lesnih sortimentov iz zalednih gozdnih zemljišč s kmetijsko oziroma gozdarsko mehanizacijo. Na robu cone se ob navezavah na obstoječe gozdne prometnice uredita dve nakladalni rampi za spravilo lesa.
Osrednja cesta (cesta, s katero se cona navezuje na obstoječe javno cestno omrežje) poteka v smeri sever – jug. Dolžina osrednje ceste je 650,0 m.
Tipični prečni profil osrednje ceste:
– Osrednja cesta
– vozišče
2 x 3,00 m
=
6,00
m
– mešana površina za kolesarje in pešce
1 x 3,00 m
=
3,00
m
– bankina in zelenica
1 x 2,00 m
=
2,00
m
– bankina/berma
1 x 1,00 m
=
1,00
m
SKUPAJ
 
12,00
m
Povezovalna cesta 1poteka v smeri vzhod – zahod in se v km 0,491 (stacionaža osrednje ceste) priključuje na osrednjo cesto. Dolžina povezovalne ceste 1 je 125,0 m.
Tipični prečni profil povezovalne ceste 1:
– vozišče
2 x 3,00 m
=
6,00
m
– mešana površina za kolesarje in pešce
1 x 3,00 m
=
3,00
m
– bankina 
1 x 1,00 m
=
1,00
m
– bankina/berma
1 x 0,50 m
=
0,50
m
SKUPAJ
 
10,50
m
Povezovalna cesta 2poteka v smeri vzhod – zahod in se v km 0,650 (stacionaža osrednje ceste) priključuje na osrednjo cesto. Dolžina povezovalne ceste 2 je 100,0 m.
Tipični prečni profil povezovalne ceste 2:
– vozišče
2 x 3,00 m
=
6,00
m
– bankina/berma
2 x 1,00 m
=
2,00
m
SKUPAJ
 
8,00
m
Povezovalna cesta 3poteka v smeri vzhod – zahod in se v km 0,555 (stacionaža osrednje ceste) priključuje na osrednjo cesto. Dolžina povezovalne ceste 3 je 133 m.
Tipični prečni profil povezovalne ceste 3:
– vozišče
2 x 3,00 m
=
6,00
m
– bankina/berma
2 x 1,00 m
=
2,00
m
SKUPAJ
 
8,00
m
Nadomestna gozdna pot 1 poteka med parcelama 17 in 18 in povezuje osrednjo cesto z obstoječo gozdno potjo na vzhodni strani cone. Dolžina nadomestne gozdne poti 1 je 61 m.
Nadomestna gozdna pot 2 poteka južno od parcele 8 in povezuje povezovalno cesto 1 z obstoječo gozdno potjo na vzhodni strani cone. Dolžina nadomestne gozdne poti 2 je 100 m.
Nadomestna gozdna pot 3 poteka v smeri sever – jug vzdolž vzhodnega roba parcele 7 in povezuje povezovalno cesto 1 z obstoječo gozdno potjo na vzhodni strani cone. Dolžina nadomestne gozdne poti 3 je 95,0 m.
Nadomestna gozdna pot 4 poteka v smeri vzhod – zahod in povezuje povezovalno cesto 3 z obstoječo poljsko potjo na zahodni strani cone. Dolžina nadomestne gozdne poti 4 je 38 m.
Nadomestna gozdna pot 5 poteka v smeri sever – jug vzdolž vzhodnega roba parcele 6 in povezuje povezovalno cesto 2 z obstoječo gozdno potjo na vzhodni in južni strani cone. Dolžina nadomestne gozdne poti 5 je 215 m.
Tipični prečni profil nadomestne gozdne poti:
 vozišče
1 x 3,00 m
=
3,00
m
– bankina/berma
2 x 0,50 m
=
1,00
m
SKUPAJ
 
4,00
m
Vse javne ceste v coni se dimenzionirajo za potrebe tovornega prometa.Na osrednji in na povezovalnih cestah se uredi več priključkov, prek katerih bo mogoč dostop do posameznih gozdnih parcel v zaledju, uredijo se tudi obračališča.
Parkirne površine za zaposlene in za obiskovalce se uredijo v okviru posameznih parcel. Manipulacijske in prometne površine znotraj parcel se uredijo v skladu s potrebami glede na število zaposlenih in glede na posebne zahteve posameznih dejavnosti.
Odvodnjavanje padavinskih vod z vozišča in z mešanih površin za kolesarje in pešce se zagotovi z ustreznimi prečnimi ter vzdolžnimi skloni in potekom naprej v vtočne jaške, drenažno kanalizacijske cevi in ponikovalnice.
b) Elektroenergetsko omrežje
Skladno z analizo omrežja št. 07/15, Vključitev Gospodarske cone Škrjanče v DO je do izgradnje RTP 110/20 kV Ivančna Gorica s pripadajočimi 20 kV izvodi v GC Škrjanče, določena omejitev skupne maksimalne priključne moči novih odjemalcev, ki znaša 200 kW.
Srednjenapetostni razvod ter transformatorske postaje: za potrebe predvidenega odjema objektov in porabnikov v GC Škrjanče se predvidita dve transformatorski postaji kabelske izvedbe, ki se vzankata preko 2 x SN 20 kV kablovoda med obstoječi transformatorski postaji TP 20/0,4 kV Vodotučine in TP 20/0,4 kV Ivančna Gorica Mercator. Predvideni kabelski TP bosta moči 1000 kVA, s tem da imata možnost razširitve še za 1000 kVA.
Del trase SN kablovoda v smeri TP Vodotučine pravokotno prečka cestišče avtoceste A2, odsek 0023 Ivančna Gorica–Bič v 0,52 km. Kablovod je potrebno na celotni trasi, ki poteka v varovalnem pasu in cestnem svetu AC ustrezno zaščititi in označiti. Križanje AC je potrebno izvesti s podvrtavanjem. Minimalna globina kablovoda je 2 m, glede na nivo vozišča ceste z upoštevanjem dodatnih odmikov od objektov AC, inštalacij in naprav. Za prečkanje AC oziroma za potek kablovoda v cestnem svetu AC mora investitor od upravljavca AC pridobiti služnost.
Za potrebe polaganja 20 kV kabelskih vodnikov se znotraj cone predvidi več cevna elektro kabelska kanalizacija (EKK) (različno število cevi) s cevmi PVC Ø160 mm, zunaj cone je predvideno polaganje 20 kV vodnikov prosto v zemljo. Za potrebe informatike se po celotni trasi SN vodnikov predvidi še dvojček AC 2 x Ø50 mm. EKK bo potekala med navedenima navezovalnima TP preko predvidenih betonskih kabelskih jaškov ustreznih dimenzij z NL pokrovi ustrezne nosilnosti. Betonske kabelske jaške se projektira na maksimalno razdaljo 50 m in ustrezne globine. Nad EKK se polaga ustrezen valjanec (FeZn se poveže na obstoječega in med seboj s križnimi sponkami) in opozorilni trak. Minimalni odmik od sosednjih komunalnih vodov in naprav ter križanja se izvedejo skladno s tehničnimi predpisi in normativi.
Traso predvidenih SN vodov je potrebno v sklopu projektiranja uskladiti z Elektro Ljubljana, d. d.
Nizkonapetostni razvod in EKK:električni vodniki bodo zemeljske izvedbe položeni v ceveh PVC Ø110 mm elektro kabelske kanalizacije (EKK) različnih dimenzij (različno število cevi). Predvideni odjemalci se bodo napajali preko predvidenih kabelskih omaric ali direktno iz predvidenih TP.
Predvidena EKK za potrebe napajanja predvidenih in navezavo do obstoječih SN objektov bo vsebovala betonske kabelske jaške dimenzij 2,0x2,0x1,8 m (križni) ter dim. 1,2x1,6x1,8 m (prehodni). Pokrovi vseh jaškov bodo dvojni in litoželezne izvedbe ustrezne nosilnosti glede na mesto postavitve. Za potrebe informatike se po celotni trasi EKK predvidi še dvojček AC 2xØ50 mm. V tako pripravljeno elektro kabelsko kanalizacijo se kasneje uvleče predvidene elektrovode. Kanalizacijo se polaga v globino 80 cm (teme zgornje cevi). Cevi se na mestih pod povoznimi in utrjenimi površinami obetonirajo s pustim betonom. Betonske kabelske jaške se projektira na maksimalno razdaljo 50 m. Minimalni odmik od sosednjih komunalnih vodov in naprav ter križanja se izvedejo skladno s tehničnimi predpisi in normativi. Nad EKK se polaga tudi vroče cinkani valjanec FeZn 25x4 mm in opozorilni trak. Predvideni FeZn se poveže na obstoječega in med seboj s križnimi sponkami. Nova odjemna mesta bodo v prostostoječih omaricah, velikosti glede na število in velikost odjema, locirane na mestih, ki omogočajo stalen dostop. Možne so tudi skupinske omarice za več odjemnih mest. Tehnični parametri odjemnih mest bodo podani v soglasju za priključitev za posamezno odjemno mesto, ker v fazi priprave OPPN še niso znane priključne moči posameznih odjemalcev.
c) Cestna razsvetljava
Uredi se klasična LED cestna razsvetljava. Razporeditev svetilk je razvidna iz zbirne situacije komunalnih naprav. Medsebojna oddaljenost svetilk znaša do 40 m. Svetilke so tipizirane in skladne z veljavno zakonodajo, predvsem s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Predvidene svetilke cestne razsvetljave se napajajo iz predvidenega prižigališča oziroma omarice javne razsvetljave OJR. Nad cevmi stigmafleks se polaga tudi vroče cinkani valjanec FeZn 25x4 mm in opozorilni trak. Predvideni FeZn se poveže na obstoječega in med seboj s križnimi sponkami. Na FeZn se poveže tudi vsak predviden kandelaber. Kabli so zemeljske izvedbe in se vodijo ob cestišču in pod hodnikom za pešce v cevni kabelski kanalizaciji stigmafleks Ø75 mm. Tip kandelabrov in njihova višina se določi v fazi izdelave projektne dokumentacije, vendar ne sme biti nižja od 8 m (priporočena višina med 8 m in 10 m). Priporočajo se svetilke z ravnim steklom in LED modulom ustrezne moči, ustreznim svetlobnim tokom ter barvno temperaturo. Kandelabri morajo biti vroče cinkane izvedbe z ustreznim nivojem cinka ter 2. cono vetra (skladno s SIST EN 40).
Vsa križanja in vzporedno vodenje naprav cestne razsvetljave se izvedejo skladno s tehničnimi predpisi in normativi. Osvetlitev ceste mora biti skladna s priporočili SDR in CIE ter standardom SIST EN 13201 ter z drugimi področnimi predpisi.
Predvidena je postavitev novega odjemnega mesta s krmiljenjem cestne razsvetljave, in sicer se izvede prosto stoječa omarica OJR z dvojnimi vratci z ločenim merilnim in krmilnim delom, postavljeno na tipski obbetoniran podstavek. Pozicija OJR je v bližini ceste napajana iz predvidene TP. Vsa križanja in vzporedno vodenje naprav javne razsvetljave se izvedejo skladno s tehničnimi predpisi in normativi.
d) Telekomunikacijsko omrežje
Za načrtovane prostorske ureditve se ustrezno dopolni telekomunikacijsko kabelsko omrežje iz obstoječe telefonske centrale, in sicer s predvideno telefonsko oziroma telekomunikacijsko kabelsko kanalizacijo (TK KK) 2x2x PVC Ø110/103,6 mm. Izvede se zaščita in prestavitev obstoječih tangiranih TK vodnikov na delu predmetnega območja. Predvidene so cevne povezave do predvidenih objektov (TK priključki 2xPEHD Ø50/46mm) za zagotovitev možnosti telekomunikacijskih povezav. Predvidena je uporaba bakrenih zemeljskih in optičnih vodnikov. Uporabijo se betonski kabelski jaški dimenzij 1,8x1,1x1,9 m in 1,2x1,2x1,2 m. Betonske kabelske jaške se projektira na maksimalno razdaljo 80 m in ustrezne globine (teme zgornje cevi na globini 80 cm). Nad TK KK se polaga ustrezen opozorilni trak. Pokrovi vseh jaškov so litoželezne izvedbe ustrezne nosilnosti glede na mesto postavitve. Kabelski objekti bodo predmet projektne dokumentacije in se izvedejo skladno s potrebami novih odjemalcev oziroma investitorjev. Vsa križanja in vzporedno vodenje telekomunikacijskih vodov se izvedejo skladno s tehničnimi predpisi in normativi ter pod nadzorom oziroma v soglasju z upravljalcem. Izhodiščne podatke za projektno obdelavo TK vodov in posameznega TK priključka bo podal predstavnik sektorja za kabelska omrežja. Pred pričetkom del je za vse nove gradnje TK povezav in prestavitve kablov v okviru zaščite obstoječega TK omrežja potrebno skleniti pogodbe o ureditvi služnosti. Investitor si mora pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji, katere sestavni del mora biti tudi (PZI) načrt za zaščito in prestavitev TK instalacij in za izgradnjo TK KK ter posameznega TK priključka.
e) Vodovod
Oskrba s pitno in požarno vodo se zagotovi z izgradnjo vodovodnega omrežja ustreznih dimenzij. Predvideni vodovod se naveže na obstoječi vodovod AC DN80, ki je predviden za rekonstrukcijo in poteka zahodno od predvidene gospodarske cone. Na območju GC trasa vodovoda poteka v predvidenem pločniku, na zahodnem delu območja GC le to zapusti ter v nadaljevanju poteka v kolovozni poti vzporedno s komunalno kanalizacijo in TK vodom. Ob zaključku kolovozne poti je predvidena navezava na obstoječi vodovod.
Požarna voda se delno, to je v količini 10 l/s, zagotovi iz javnega vodovodnega omrežja. Preostala potrebna količina požarne vode se zagotovi individualno z lastnimi rezervoarji za požarno vodo, v odvisnosti od namembnosti stavbe in prostornine največjega požarnega sektorja v skladu s tehničnimi smernicami požarne varnosti v stavbah.
Razvod pitne in požarne vode se predvidi vzdolž osrednje in povezovalnih cest, vključno z nadzemnimi hidranti, ki se jih namesti na razmiku do 80 m. Na najvišjih delih vodovoda se vgradijo sesalno-odzračevalni zračniki z vgradno garnituro za vgradnjo v zemljo. Na najnižji točki vodovoda se izvede blatni izpust. Globina temena cevi od kote končno urejenega terena znaša 1,2 m.
f) Kanalizacija
Predvidi se izvedba kanalizacijskega omrežja v ločenem kanalizacijskem sistemu.
Komunalna kanalizacija se naveže na obstoječo javno kanalizacijo zahodno od gospodarske cone, ki se zaključi na centrali čistilni napravi Ivančna Gorica.
Na območju GC Škrjanče komunalna kanalizacija poteka pod vozišči predvidenih cest in na zahodnem delu zapusti območje GC. V nadaljevanju poteka po kolovozni poti, vzporedno s predvidenim vodovodom in TK vodom ter se priključi na obstoječo kanalizacijo PVC DN250, ki poteka ob javni poti. Komunalna kanalizacija se izvede s cevmi ustreznega premera. Severni del območja GC gravitira proti severu, zato je na skrajnem severnem robu GC na najnižji točki predvidena izvedba črpališča komunalnih odpadnih vod. Črpališče se nameni tudi za potrebe odvajanja komunalne odpadne vode iz obstoječih bližnjih stanovanjskih objektov. Od črpališča do gravitacijske kanalizacije se izvede tlačni vod iz PE cevi minimalnega notranjega premera 80 mm.
Padavinska kanalizacija za potrebe odvodnjavanja cest poteka pod vozišči predvidenih cest ter se zaključi v ponikovalnem vodnjaku na zahodnem delu območja GC. Cesta na severnem delu GC pada v smeri proti severu, zato se za ta del ceste uredi ločen sistem ponikanja. Odvajanje padavinske vode s cest se uredi preko cestnih požiralnikov s peskolovi. Padavinske vode na območju gradbenih parcel se ponika ali zadrži za potrebe zagotavljanja požarne vode na območju posamezne gradbene parcele.
g) Ogrevanje
Za ogrevanje predvidenih objektov se na južnem delu območja GC lahko uredi skupna kotlovnica na biomaso. Pri načrtovanju kotlovnice preveriti možnost soproizvodnje toplote in električne energije. Distribucija toplote se zagotovi z izvedbo toplovoda ob predvidenih cestnih povezavah. Dopustna je tudi izvedba individualnega ogrevanja posameznih objektov.
h) Odpadki
Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o odvozu in odstranjevanju komunalnih odpadkov v občini Ivančna Gorica. V osrednjem delu območja GC se uredi ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov. Ekološki otok se locira tako, da je zagotovljen neposreden dostop s ceste.
7. Rešitve in ukrepi za varstvo kulturne dediščine in narave
Območje GC Škrjanče ne posega na območja varstva kulturne dediščine. V neposredni bližini je območje enote Mrzlo polje v Ivančni Gorici – arheološko najdišče (EŠD 15534), zato je treba pri posegih v zemeljske plasti na območju GC upoštevati:
– pred začetkom izvajanja zemeljskih del je treba pridobiti konkretne usmeritve pristojne službe za varstvo kulturne dediščine;
– ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno službo za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke;
– zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi službe za varstvo kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Območje GC Škrjanče ne posega na zavarovana ali varovana območja ohranjanja narave, naravne vrednote niso prisotne. Upoštevajo se splošni prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje narave, ki so opredeljeni v 98. členu odloka.
8. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov
a) Varstvo kmetijskih zemljišč, tal in voda
– Obseg zemeljskih in ureditvenih del za potrebe GC se omeji na območje cone, da se preprečijo poškodb tal zunaj obravnavanega območja.
– Posegi na okoliška kmetijska zemljišča niso dovoljeni oziroma se lahko izvedejo samo v primeru, če ni drugih tehničnih možnosti. V takem primeru je treba morebitno poškodovane površine kmetijskih zemljišč takoj po končani gradnji sanirati oziroma rekultivirati.
– Med urejanjem območja je treba zagotoviti neoviran dostop do sosednjih kmetijskih zemljišč.
– Pri izvajanju zemeljskih del je treba izvesti ukrepe za preprečevanje mešanja mrtvice in živice, slednja ne sme biti odložena v kupih, višjih od 1,50 m. Rodovitna tla se prednostno uporabijo za urejanje okolice ali pa v sodelovanju s strokovno službo za druge kmetijske namene na ustrezni lokaciji.
– Začasno ali trajno odlaganje viškov zemeljskih materialov je potrebno načrtovati tako, da ne bodo posegali na sosednje kmetijske površine in da se proizvodni potencial kmetijskih zemljišč ne bo poslabšal.
– V zemeljske nasipe in tampone se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko (z izpiranjem, izluženjem ipd.) onesnažili tla.
– Čiščenje in pranje delovnih strojev se ne sme izvajati na območju gradbišča, temveč na za to predvidenih in opremljenih površinah (za ta namen pripravljenih delovnih platojih).
– Odvajanje padavinskih voda z ureditvenega območja se predvidi tako, da je v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih oziroma utrjenih površin.
– Pri ureditvi sistema odvajanja odpadnih voda naj se upoštevajo določila predpisa o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, predpisa o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju Občine Ivančna Gorica in predpisa o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Ivančna Gorica.
– Padavinsko odpadno vodo z javnih cest in funkcionalnih prometnih površin ob objektih se zajame in obdela v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
– Odvajanje padavinskih voda v površinske odvodnike ali na ponikanje v tla je dovoljeno, če je to skladno s predpisi.
– Padavinske vode z manipulativnih površin, kjer se pojavlja manipulacija z naftnimi derivati in drugimi nevarnimi snovmi, s katerimi se lahko obremenijo padavinske vode, je treba pred izpustom očisti na lovilcu olj ali drugi tovrstni napravi.
b) Varstvo gozdnih zemljišč
– Posegi v gozd se omejijo na najmanjši možni obseg, izvedejo pa se tako, da bo na gozdnem rastju in gozdnih tleh povzročena čim manjša škoda.
– Prekinjene gozdne ceste in poti se primerno povežejo, tako da se med gradnjo in po njej omogočita gospodarjenje z gozdom ter neoviran in prost prehod do zalednih gozdnih zemljišč. V ta namen bodo služile javne poti v gospodarski coni in druge gozdne prometnice v okolici, ki morajo prenesti 10 t osne obremenitve, morebitne ograje ob njih ne smejo ovirati prevozov po poteh.
– Prekinitev oziroma zaprtje obstoječe gozdne prometnice, ki se na območje GC Škrjanče navezuje na južnem delu parcele 7, je možno šele po izgradnji ustrezne nadomestne gozdne poti oziroma po izgradnji ustreznega priklopa ali navezave le te na drugo bodisi obstoječo gozdno vlako, ali na novo predvideno nadomestno gozdno pot (pot št. 3 ali 5).
– Ob izvedbi zemeljskih del se na vkopnih brežinah zagotovi posek nestabilnih dreves, da se prepreči padec poškodovanih in nestabilnih dreves oziroma dreves s poškodovanim koreninskim sistemom na predvidene objekte.
– Na robovih območja načrtovanih posegov se vzpostavijo novi gozdni robovi, ki se oblikujejo plastovito z uporabo vseh slojev zarasti in razgibano v vzdolžni smeri. Pri zasaditvah se uporabijo avtohtone drevesne in grmovne vrste, predvsem potencialno rastje.
– Gradbišče se omeji na nujni obseg načrtovanih ureditev, tako da se ob gradnji odstrani in poškoduje čim manj obstoječe drevnine, prepreči se vsako nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti.
– Odpadki se ne odlagajo v gozd.
– Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo. Pred začetkom gradnje je obvezno obvestiti Zavod za gozdove Slovenije, da se drevje za krčitev označi in posek ustrezno evidentira. Sečnje gozda se izvedejo strokovno po odobritvi pristojnega predstavnika službe za upravljanje z gozdovi.
– Po končani gradnji se sanirajo morebitne poškodbe na gozdnem drevju, gozdnih cestah in poteh, iz gozda pa odstrani ves neporabljen material.
– Prekinitev oziroma zaprtje obstoječih vlak je dopustno šele po izgradnji ustreznih nadomestnih prometnic, prek katerih bosta omogočena neovirano in varno spravilo ter prevoz gozdnih lesnih sortimentov.
– Vsa dela v zvezi z načrtovanjem in izgradnjo nadomestnih gozdnih prometnic ter z urejanjem priklopov in začasnih lesnih skladišč se morajo izvajati v sodelovanju s pristojno službo za upravljanje z gozdovi.
– Za vse posege v oddaljenosti 25 m od roba gozda je potrebno soglasje pristojne službe za upravljanje z gozdovi.
– Tujerodne invazivne vrste, ki bi se lahko pojavile na degradiranih površinah zaradi gradnje je treba redno odstranjevati tako v času gradnje, kot po izvedbi posega.
Poleg navedenih ukrepov je pri gospodarjenju z gozdom je potrebno upoštevati tudi sledeče:
– sečnja drevja, obžagovanje vej in krčenje zarasti je dopustno izvajati izključno v času izven gnezdenja ptic, to je od konca septembra do konca meseca februarja naslednjega leta,
– suha drevesa in drevesna dupla je potrebno ohranjati povsod tam, kjer s puščanjem oslabelih dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni – drevesne vrste, kjer obstaja nevarnost širjenja, so smreka, kostanj, brest,
– ohranjati je treba plodonosne drevesne in grmovne vrste,
– ohranjati je treba gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na zaščito bregov pred erozijo,
– treba je zagotavljati naravno pestrost,
– če se izvede krčitev na golo, jo je potrebno takoj oziroma še v letu krčitve sanirati na način, da se osnuje nova zarast.
c) Varstvo zraka
Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki z ukrepi zagotovi, da na območjih v okolici gradbišča niso presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen se med gradnjo izvajajo naslednji ukrepi:
– preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu,
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi tako, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine,
– upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih z uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev,
– ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov,
– redno čiščenje dostopnih cest na gradbišče ter prometnih površin vključno s parkirišči z vlažnimi ali mokrimi postopki ali z učinkovitimi pometalnimi stroji z mokrim čiščenjem, ki ne povzročajo prašenja.
Med obratovanjem se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin ali biomasa) ali uporaba alternativnih virov energije.
Objekti se načrtujejo kot energetsko učinkoviti, v največji meri se za ogrevanje in elektriko uporabijo obnovljivi viri energije.
Pri načrtovanju in obratovanju naprav mora investitor oziroma povzročitelj obremenitve izvajati ukrepe za zmanjševanje emisij:
– tesnjenje delov naprav, zajemanje odpadnih plinov na izvoru, zapiranje krožnih tokov, reciklaža snovi in rekuperacija toplote, recirkulacija odpadnega zraka in drugi ukrepi za zmanjšanje količine odpadnih plinov,
– popolnejša izraba surovin in energije ter drugi ukrepi za optimiziranje proizvodnih procesov,
– optimiziranje obratovalnih stanj zagona, spremembe zmogljivosti in zaustavljanja ter drugih izjemnih pogonskih stanj, preprečevanje povečanja emisije zaradi kopičenja izpuščenih snovi v krožnem procesu, če gre za nevarne anorganske prašnate snovi ali rakotvorne snovi, ki vsebujejo svinec.
Izpusti iz individualnih kurilnih naprav za ogrevanje morajo biti skladni z zahtevami predpisov in standardov.
Pri namestitvi opreme, ki vsebuje ozonu škodljive snovi ali fluorirane toplogredne pline (nepremična oprema za hlajenje in klimatizacijo ter toplotne črpalke), je potrebno upoštevati določila predpisa o uporabi ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov.
Kot bariera za širitev prahu se na območju zelenih površin med območjem GC in naseljem izvede ustrezna zasaditev.
d) Varstvo pred hrupom
– Za zmanjšanje hrupa v času gradnje se zagotovi uporaba gradbene mehanizacije, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči, ki ne sme presegati predpisanih vrednosti. Pri transportu se uporabljajo čim manj hrupna vozila.
– Zvočni signali na gradbišču se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev brez potrebe ne obratujejo v prostem teku.
– Območje GC Škrjanče se opredeli kot območje IV. stopnje varstva pred hrupom.
– Glavni vstop v cono se organizira na severnem vhodu. Na vzhodni strani parcele 18 oziroma na delu območja GC Škrjanče pri glavnem vstopu na območje je potrebno zagotoviti protihrupno ograjo ali protihrupni nasip višine 2,0 m. Bariera se zagotovi v smeri proti stanovanjskemu objektu Škrjanče 11 v dolžini vsaj 35 m od S roba območja GC Škrjanče proti jugu (vzporedno z osrednjo cesto na vzhodnem robu parcele 18).
– Na zračnih odprtinah za morebitne enote za zračno hlajenje agregatov posameznih objektov se predvidijo zvočna izolacija in žaluzije.
– Vsi viri hrupa morajo biti ustrezno zvočno izolirani v skladu z zahtevami predpisov.
e) Ravnanje z odpadki
– V fazi priprave PGD dokumentacije in pridobivanja gradbenega dovoljenja za izvedbo ureditev je potrebno določiti količine morebitnih viškov zemeljskih izkopov in opredeliti način ravnanja z zemeljskim izkopov, ki bo usklajen s predpisi o odpadkih, o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, in s predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov. Če bodo nastali viški zemeljskih izkopov, je potrebno z njimi ravnati v skladu z veljavnimi predpisi (npr. oddaja pooblačenemu zbiralcu).
– Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču v celoti odgovoren investitor.
– V skladu s predpisom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih med izvajanjem ureditev, je treba uvesti sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij, preostale odpadke predati pooblaščenim organizacijam.
– Investitor lahko začasno skladišči gradbene odpadke na gradbišču največ do konca gradbenih del, vendar ne več kakor eno leto.
– Prepovedano je med seboj mešati različne skupine ali splošne vrste nevarnih odpadkov ali nevarne odpadke z nenevarnimi odpadki, snovmi ali predmeti.
– Začasno ali predhodno skladiščenje odpadkov je dovoljeno največ za dvanajst mesecev. Količina začasno ali predhodno skladiščenih odpadkov ne sme presegati količine odpadkov, ki zaradi delovanja ali dejavnosti povzročitelja ali zbiralca odpadkov nastanejo v dvanajstih mesecih.
– Nevarni odpadki morajo biti opremljeni z oznako za nevarne lastnosti v skladu s predpisi, ki urejajo kemikalije (razen odpadkov, za katere poseben predpis določa, da jih povzročitelji prepuščajo zbiralcem odpadkov).
– Upoštevati je treba tudi določila vseh ostalih predpisov, ki se nanašajo ravnanje s posameznimi skupinami ali vrstami odpadkov na posamezne skupine ali vrste odpadkov.
– Tekočih odpadkov ni dovoljeno izlivati v odtoke in v kanalizacijski sistem.
f) Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem
Vsa zunanja razsvetljava mora biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega mejnih vrednosti iz predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Varovani prostori so tisti prostori v stavbah, v katerih se opravljajo vzgojno-varstvene, izobraževalne, zdravstvene in podobne dejavnosti, ter stanovanjski in drugi prostori v stavbah, v katerih se ljudje zadržujejo pogosto in daljši čas.
– Obratovalni čas razsvetljave mora biti odvisen od dnevne svetlobe in uravnavan s senzorji, za dodaten prihranek energije se za nekatera zunanja območja določijo časovni okvirji obratovanja razsvetljave.
– Ni dopustna je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
– Povprečna električna moč svetilk razsvetljave poslovnih stavb, vključno z razsvetljavo za varovanje, izračunana na vsoto zazidane površine stavb za izvajanje poslovne dejavnosti in osvetljene nepokrite zazidane površine gradbenih inženirskih objektov ob poslovni stavbi, ki so namenjeni prometu blaga in ljudi ali izvajanju poslovne dejavnosti, ne sme presegati mejnih vrednosti iz predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
g) Varstvo kulturne dediščine
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
9. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
Območje GC Škrjanče ne posega na erozijska, plazljiva ali poplavna območja. Upoštevajo se splošni prostorski izvedbeni pogoji za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstva pred požarom, ki so opredeljeni v 109. in 110. členu odloka OPN.
10. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
Faze oziroma etape urejanja predvidene gospodarske cone bodo zagotavljale prostorsko in funkcionalno smiselno zaključene celote, vključno s predvidenimi zelenimi in drugimi odprtimi površinami ter gospodarsko javno infrastrukturo in se nanašajo bodisi na celotno gradbeno parcelo bodisi na del gradbene parcele.
Dopustno je izvajanje načrtovanih ureditev v okviru posameznih funkcionalno zaključenih celot glede na posamezne gradbene parcele ali skupine gradbenih parcel. Izvedba načrtovanih ureditev na območju cone oziroma se predvidi fazno:
– v 1. fazi se izvedejo predhodna dela (sečnja gozda, izravnava reliefa ter gradnja cest in objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture) ter parcelacija,
– v 2. fazi se po izvedenih navezavah na GJI izvaja graditev objektov in drugih ureditev.
11. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
Pri realizaciji so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem OPPN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
Odstopanja od tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.
12. Obveznosti investitorjev in izvajalcev
Pred gradnjo ali sočasno z gradnjo objektov je treba izvesti infrastrukturne ureditve. Obratovanje objektov ni dopustno pred dograditvijo predvidene komunalne opreme območja.
18. člen 
(preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora – Priloga 2) 
Spremeni se Priloga 2, ki je navedena v 82. členu, in sicer tako, da se pod preglednico dopolni opomba št. ●9, tako da se glasi: »dopustna je utrditev obstoječih dovoznih poti, ni pa dopustna gradnja novih utrjenih dovoznih poti, razen kot dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za razpršeno poselitev ali razpršeno gradnjo, ali če je dopusten na kmetijskih zemljiščih.«
19. člen 
(podrobni PIP za postavitev objektov za oglaševanje – Priloga 3)
(1) Spremeni se Priloga 3, ki je navedena v 82. členu, in sicer tako, da se v poglavju 1.2. Merila doda nova točka i), ki se glasi: »Oglaševanje v varovalnem pasu avtoceste: V varovalnem pasu avtoceste ni dopustno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje.«
(2) Spremeni se Priloga 3, ki je navedena v 82. členu, in sicer tako, da se v poglavju 2.1. spremeni oštevilčenje podpoglavij, in sicer namesto od 1. do 18. se oštevilčijo od a) do r).
(3) Spremeni se Priloga 3, ki je navedena v 82. členu, in sicer tako, da se v poglavju 2.1. spremeni točka b) (prejšnja točka 2) tako, da se glasi: »Velike plakatne table (samostoječe in stenske) formatov širine 5,1 m x višine 2,4 m ter širine 4,0 m x višine 3,0 m: Velike plakatne table se lahko postavljajo v skladu z »Elaboratom postavitve objektov za obveščanje in oglaševanje«, za katerega je potrebno dobiti soglasje upravljavca ceste.«
(4) Spremeni se Priloga 3, ki je navedena v 82. členu, in sicer tako, da se v poglavju 2.1. spremeni točka i) (prejšnja točka 9) tako, da se glasi: »Obešanke na drogovih javne razsvetljave: Obešanke na drogovih javne razsvetljave niso dovoljene, razen, če so drogovi javne razsvetljave izven pasu za postavitev prometne signalizacije.«
20. člen 
(spremembe grafičnih prikazov izvedbenega dela OPN) 
(1) Grafični prikaz izvedbenega dela OPN »2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)« se spremeni tako, da se na njem prikaže območje gospodarske cone Škrjanče ter območje širitve kmetije v Škrjančah.
(2) Grafični prikaz izvedbenega dela OPN »3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora, prostorskih izvedbenih pogojev, gospodarske javne infrastrukture ter območij varstvenih režimov v prostoru (M 1:5.000)« se na listu št. 28 spremeni tako, da se na njem prikaže območje gospodarske cone Škrjanče z novo enoto urejanja prostora (IVG-31) in z ustrezno podrobnejšo namensko rabo prostora.
(3) Grafični prikaz izvedbenega dela OPN »3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora, prostorskih izvedbenih pogojev, gospodarske javne infrastrukture ter območij varstvenih režimov v prostoru (M 1:5.000)« se na listu št. 28 spremeni tako, da se na območju za širitev kmetije v Škrjančah (zahodni del enote urejanja prostora ŠKR-1) opredeli podrobnejša namenska raba prostora za površine podeželskega naselja izven območij urbanističnih načrtov (SKs) ter se razširi območje enote urejanja prostora ŠKR-1. Na severnem delu naselja se območje z namensko rabo CDo in območje enote ŠKR-1 uskladita z dejansko rabo prostora.
(4) Grafični prikaz izvedbenega dela OPN »3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora, prostorskih izvedbenih pogojev, gospodarske javne infrastrukture ter območij varstvenih režimov v prostoru (M 1:5.000)« se na listih št. 34, 45 spremeni tako, da se na območju Muljave (severni del enote urejanja prostora MUL-1) ter Malega Korinja (zahodni del enote urejanja prostora MKR-1) opredeli podrobnejša namenska raba prostora za centralne dejavnosti (CD), pri čemer se območja enot urejanja prostora ne spremenijo.
(5) Grafični prikaz izvedbenega dela OPN »3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora, prostorskih izvedbenih pogojev, gospodarske javne infrastrukture ter območij varstvenih režimov v prostoru (M 1:5.000)« se na listu št. 33 spremeni tako, da se na območju Krke (vzhodni del enote urejanja prostora KRK-2) opredeli podrobnejša namenska raba prostora za centralne dejavnosti (CD), pri čemer se območje enote urejanja prostora ne spremeni.
(6) Grafični prikaz izvedbenega dela OPN »3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora, prostorskih izvedbenih pogojev, gospodarske javne infrastrukture ter območij varstvenih režimov v prostoru (M 1:5.000)« se na listu št. 42 spremeni tako, da se na območju Tolčan (vzhodni del enote urejanja prostora TOL-1) opredeli podrobnejša namenska raba prostora za površine podeželskega naselja izven območij urbanističnih načrtov (SKs) v obsegu cca 15 m2 ter se skladno s tem razširi območje enote urejanja prostora TOL-1.
(7) Grafični prikaz izvedbenega dela OPN »3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora, prostorskih izvedbenih pogojev, gospodarske javne infrastrukture ter območij varstvenih režimov v prostoru (M 1:5.000)« se na listih št. 22, 28 in 33 spremeni tako, da se namesto delov stavbnih zemljišč opredelijo kmetijska zemljišča na območjih naselij Radohova vas, Škrjanče, Gorenja vas, Ivančna Gorica in Gradiček, in sicer na parcelah št. 567, 568/4 in del 570 k. o. Radohova vas; 805/5 k. o. Velike Pece; del 735/1, del 64/1, del 64/5 in del 64/6 k. o. Gorenja vas; ter del 711/4 k.o. Krka.
(8) Grafični prikaz izvedbenega dela OPN »4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000)« se na listu št. 28 spremeni tako, da se na njem prikaže območje gospodarske cone Škrjanče z novo enoto urejanja prostora (IVG-31) in z ustreznim prikazom gospodarske javne infrastrukture ter razširjeno območje enote urejanja prostora ŠKR-1.
(9) Grafični prikaz izvedbenega dela OPN »4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000)« se na listu št. 42 spremeni tako, da se na območju Tolčan (vzhodni del enote urejanja prostora TOL-1) razširi območje enote urejanja prostora TOL-1.
(10) Grafični prikaz izvedbenega dela OPN »4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000)« se na listih št. 22, 28 in 33 spremeni tako, da se na območjih redukcij stavbnih zemljišč v naseljih Radohova vas, Škrjanče in Gorenja vas opredelijo enote urejanja prostora z oznako OPR (odprt prostor), v naselju Gradiček pa IKR (izjemna krajina).
(11) V grafične prikaze izvedbenega dela OPN se dodajo prikazi PIP v podrobnosti OPPN za območje gospodarske cone Škrjanče »5. Prikaz PIP v podrobnosti OPPN za območje GC Škrjanče«.
4. POSEBNE IN KONČNA DOLOČBA 
4.1 Posebne določbe
21. člen 
(hramba SD OPN) 
(1) SD OPN Občine Ivančna Gorica so izdelane v digitalni obliki in tiskane v štirih (4) izvodih v analogni obliki.
(2) SD OPN Občine Ivančna Gorica v analogni in digitalni obliki se hranijo in so na vpogled na sedežu Občine Ivančna Gorica.
22. člen 
(nadzorstvo) 
Nadzor nad SD OPN Občine Ivančna Gorica opravljajo pristojna ministrstva.
4.2 Končna določba
23. člen 
(veljavnost SD OPN) 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0150/2014-108
Ivančna Gorica, dne 14. decembra 2016
Župan 
Občine Ivančna Gorica 
Dušan Strnad l.r.