Uradni list

Številka 79
Uradni list RS, št. 79/2016 z dne 9. 12. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 79/2016 z dne 9. 12. 2016

Kazalo

3370. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del gospodarske cone Dolenji Boštanj – območje Jamšek, stran 11409.

  
Na podlagi 57. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO), 8. in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB) je Občinski svet Občine Sevnica na 18. redni seji dne 29. 11. 2016 sprejel
O D L O K 
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del gospodarske cone Dolenji Boštanj – območje Jamšek
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
S tem odlokom se, ob upoštevanju usmeritev Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 94/12, 100/12 – popr., 57/13, 1/16 in 17/16), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del gospodarske cone Dolenji Boštanj – območje Jamšek (v nadaljevanju: OPPN).
2. člen 
Določbe tega odloka dopolnjujejo:
A) TEKSTUALNI DEL:
1. Opis prostorske ureditve;
2. Usmeritev načrtovane ureditve v prostor;
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve;
8. Nova parcelacija;
9. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;
10. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta;
11. Grafične priloge;
12. Seznam prilog;
13. Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca.
B) GRAFIČNI DEL:
1. Prikaz namenske rabe iz prostorskega akta 
M 1:5000
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem 
M 1:1000
3. Geodetski načrt 
M 1:500
4. Ureditvena situacija
 M 1:500
5. Prikaz prometne, komunalne in energetske infrastrukture 
M 1:500
6. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom
M 1:500
7. Načrt parcelacije 
M 1:500
8. Geodetsko zazidalna situacija 
M 1:500
9. Prerezi 
M 1:300
II. MEJA OBMOČJA UREJANJA 
3. člen
(1) Predmet OPPN je del gospodarske cone Dolenji Boštanj – območje Jamšek, ki na severni in južni strani meji z obstoječo stanovanjsko pozidavo, na zahodni strani z železniško progo Sevnica–Trebnje, na vzhodni strani z vodnim nasipom ob reki Mirni.
(2) Površina območja prostorske ureditve znaša cca 5.100,00 m².
(3) OPPN se pripravi za območje, ki sega na zemljišča s parc. št.: 223/1, 229, 230, 231, 226, 227, 228, vse k.o. Boštanj ter za del zemljišča s parc. št. 1028, k.o. Boštanj.
(4) Izven območja OPPN poteka izvedba priključitve območja na kanalizacijsko omrežje.
III. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO 
4. člen
Na območju OPPN so poleg bivanja dovoljene terciarne dejavnosti: G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil; H Promet in skladiščenje; I Gostinstvo; J Informacijske in komunikacijske dejavnosti; K Finančne in zavarovalniške dejavnosti; L Poslovanje z nepremičninami; M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti.
5. člen 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj oziroma drugih del:
– gradnja novih objektov,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestne gradnje,
– dozidave in nadzidave objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– spremembe namembnosti.
6. člen 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen oziroma po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI):
– enostanovanjske stavbe: 11100, razen vrstnih in počitniških hiš,
– dvostanovanjske stavbe: 11210, razen vrstnih hiš,
– nestanovanjske stavbe: 12420 Garažne stavbe; 12510 Montažne hale, avtomehanične, mizarske in podobne delavnice; 12520 Pokrite skladiščne površine; 12112 Gostilne, restavracije in točilnice; 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev; 12301 Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic); 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti; 12203 Druge poslovne stavbe in pisarniške stavbe (razen konferenčnih in kongresnih stavb),
– gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura),
– nezahtevni in enostavni objekti v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
7. člen 
(1) Na območju urejanja je predvidena gradnja stanovanjske stavbe s poslovnimi prostori, delavnice za vzdrževanje lastnega voznega parka, nadstrešnice nad parkiriščem za avtobuse ter dograditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture za priključitev načrtovanih objektov.
(2) Pogoji za projektiranje stanovanjskega objekta s poslovnimi prostori so:
– lega objekta: po geodetsko zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance v smeri vzhod–zahod s tem, da se upošteva predpisani odmik od sosednjih parcel.
– horizontalni gabarit:po geodetski zazidalni situaciji. Dovoljene so tolerance s tem, da se mora ohranjati min. razmerje širine in dolžine tlorisa 1:1,2 na stiku z zemljiščem. Dovoljena je zasnova manjše višje etaže kot etaže na stiku z zemljiščem, pri čemer ni omejitve pri razmerju tlorisa etaže. Na osnovni kubus na stiku z zemljiščem je možno dodajati in odvzemati prosto oblikovane sekundarne kubuse, ki ne smejo presegati zazidalno površino osnovnega kubusa. Tlorisna zasnova sekundarnih kubusov je lahko pravokotne in nepravilne (L, T, prisekane in druge) oblike.
– vertikalni gabarit:max. P + N. Kota pritličja je lahko do 0,60 m nad koto dvorišča.
– konstrukcija: klasična, montažna ali kombinacija klasične in montažne konstrukcije.
– streha: enokapnica naklona do 15° ali ravna streha minimalnega naklona, kritina opečne ali temne barve.
– fasada:finalna obdelava fasad je klasični zaglajeni omet svetlih, umirjenih pastelnih barv v kombinaciji svobodno oblikovanih arhitekturnih detajlov. Pri fasadah je možna kombinacija več barv, ki morajo biti medsebojno barvno usklajene.
Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.
– oblikovanje odprtin: svobodno.
– zunanja ureditev parcele:parkirišča in manipulacijske površine so lahko asfaltirane, tlakovane ali izvedene s travnimi ploščami, preostali del parcele se hortikulturno uredi. Dovoljena je izvedba ograje max. višine do 2,00 m, postavljene na parcelno mejo, razen ob javni cesti, kjer ograja ne sme posegati v polje preglednosti in je za postavitev potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca ceste.
(3) Pogoji za projektiranje delavnice so:
– lega objekta: po geodetsko zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance v smeri vzhod–zahod s tem, da se mora upoštevati predpisani odmik od sosednjih parcel.
– horizontalni gabarit: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljene so tolerance s tem, da se mora ohranjati min. razmerje širine in dolžine tlorisa 1:1,2 na stiku z zemljiščem.
– vertikalni gabarit: P, višina kapne lege je do 7,00 m.
– konstrukcija: klasična, montažna in kombinacija klasične in montažne konstrukcije.
– streha: enokapnica naklona do 15° ali ravna streha minimalnega naklona, kritina opečne ali temne barve.
– fasada: finalna obdelava fasad se prilagaja barvi fasade stanovanjskega objekta. Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.
– oblikovanje odprtin: svobodno.
(4) Pogoji za projektiranje nadstrešnice so:
nad parkiriščem za avtobuse je dovoljena izvedba montažne nadstrešnice lesene, kovinske ali betonske izvedbe; višina kapne lege bo do 7,00 m, streha in kritina enaka kot na delavnici.
8. člen 
(1) Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno, energetsko infrastrukturo (ceste, hodnik za pešce, parkirišča, ekološki otok, oporni zid in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
(2) Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– dovozi z manipulativnimi površinami in parkirna mesta so lahko izvedeni s travnimi ploščami, tlakovani ali asfaltirani,
– ograje so lahko kovinske ali iz naravnih materialov, višine max. do 2,00 m, zasajene oziroma postavljene do parcelne meje, razen ob javni cesti in cestnem priključku, kjer ograje ne smejo presegati višino 70 cm,
– oporni zid se obloži z naravnim kamnom ali maksimalno ozeleni s plezalkami.
IV. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA 
9. člen
(prometno in železniško omrežje) 
(1) Za dostop na območje OPPN se v prvi fazi izvede novi cestni priključek z obstoječe lokalne ceste LC 372342 Boštanj–Dolenji Boštanj. Dovoz bo širine vozišča 5,00 m s priključnim desnim zavijalnim radijem r = 12,00 m in levim r = 6,00 m.
(2) Zaradi zagotavljana cone preglednosti se na nasprotni strani cestnega priključka postavi prometno ogledalo.
(3) Cestni priključek se opremi s predpisano vertikalno in talno prometno signalizacijo.
(4) Vsak objekt mora imeti zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest glede na vrsto dejavnosti.
(5) Pri načrtovanju individualnega cestnega priključka se upoštevajo določbe Pravilnika o projektiranju cest ter Pravilnika o cestnih priključkih na javne ceste.
(6) Po izgradnji nove dovozne ceste se avtobusni promet do območja OPPN odvija po novozgrajeni dovozni cesti.
(7) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca cestnega omrežja za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.
(8) Prostorska ureditev železniškega omrežja, ki je predmet OPPN, se nahaja na levi strani železnike proge št. 81, Sevnica–Trebnje od železniškega km 1+640 do km 1+720. Po OPPN je predvidena postavitev prometnega ogledala na območju novega cestnega priključka v železniški stacionaži km 1+645 na odmiku 5,00 m od osi železniškega tira, in sicer na parc. št. 1024/20, k.o. Boštanj, zato se za obravnavano prostorsko ureditev upoštevajo pridobljene smernice Ministrstva za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Sektor za železnice, št. 350-2/2016/88-1818 z dne 16. 5. 2016:
– Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železnike proge, 108,00 m levo in desno izven naselja in 106,00 m levo in desno v naselju, od osi skrajnega tira, skladno z Zakonom o varnosti v železniškem prometu, je potrebno predhodno v skladu z navedenim zakonom in pravilniki pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture, ter opraviti skupen ogled in predstavitev predstavnikom Slovenskih železnic – lnfrastruktura d.o.o., ki ga skliče investitor del;
– Po določilih Zakona o varnosti v železniškem prometu mora biti razdalja med progo in javno ali nekategorizirano cesto tolikšna, da je med njima mogoče postaviti vse naprave, potrebne za opravljanje železniškega prometa na progi in cestnega prometa na cesti, znašati pa mora najmanj 8,00 m, merjeno od osi skrajnega tira od najbližje točke cestišča ceste;
– Objekte in naprave, visoke od 3,00 do 15,00 m je dovoljeno graditi oziroma postavljati v varovalnem progovnem pasu na oddaljenosti najmanj 12,00 m od osi skrajnega tira, skladno s Pravilnikom o pogojih za graditev gradbenih ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru;
– Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih in drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru in Zakon o varnosti v železniškem prometu;
– Za vsako gradnjo znotraj obravnavanega območja je potrebno izvod gradbenega dovoljenja ali drugega ustreznega upravnega akta dostaviti na naslov SŽ Infrastruktura, d.o.o., SIužba za gradbeno dejavnost, Kolodvorska ul. 11, 1506 Ljubljana.
(9) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji za gradnjo v varstvenem pasu.
10. člen 
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) Na območju gospodarske cone Dolenji Boštanj je izveden mešan kanalizacijski sistem. Končna dispozicija fekalnih in meteornih vod je obstoječa centralna čistilna naprava Log.
(2) Na območju OPPN je predviden ločen kanalizacijski sistem.
(3) V soglasju z upravljavcem Komunala d.o.o. Sevnica se načrtovani objekti priključujejo na javno kanalizacijsko omrežje.
(4) Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN mora biti izvedeno v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode, Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Sevnica in Tehničnim pravilnikom o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
(5) Meteorne vode z obravnavanega območja se preko predvidenih peskolovov, lovilcev olj in predvidene meteorne kanalizacije speljejo v obstoječo javno kanalizacijo.
(6) Uporabnik se zaveže omogočiti upravljavcu javnega kanalizacijskega sistema neoviran dostop na zemljišče, po katerem poteka interni priključek za namen redne kontrole in vzdrževanja.
(7) Načrtovana kanalizacija in jaški morajo biti izvedeni iz vodotesnega materiala.
(8) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca kanalizacijskega omrežja Komunala d.o.o. Sevnica za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.
(9) Trase obstoječe in predvidene kanalizacije so razvidne iz grafične priloge št. 5.
11. člen 
(vodovodno omrežje) 
(1) V soglasju z upravljavcem Komunala d.o.o. Sevnica se načrtovani objekti priključujejo na obstoječe javno vodovodno omrežje.
(2) Merilno mesto mora biti locirano v jašku izven objekta, čim bližje javnemu vodovodu. V primeru, da bo jašek lociran v terenu s talno vodo, mora biti ta vodotesen s poglobitvijo na dnu za črpanje vode. Jašek mora biti obvezno zaščiten proti zmrzali. Uporabnik je dolžan sam nadzirati vodomerna mesta ter skrbeti za zaščito vodomerov pred zmrzaljo in poškodbami. Vodomerni jašek je lahko betonske izvedbe pravokotnega tlorisa 100 x 80 cm za en vodomer ali 100 x 100 cm za vgradnjo dveh vodomerov, globine najmanj 100 cm ali kot montažni industrijski izdelek pooblaščenih dobaviteljev. Lokacija jaška se določi v dogovoru z upravljavcem vodovoda.
(3) Uporabnik se zaveže omogočiti upravljavcu javnega vodovoda neoviran dostop na zemljišče, po katerem poteka vodovodni priključek, za namen redne kontrole in vzdrževanja merilnega mesta, ter komplet hišnega priključka v primeru rednih in investicijskih vzdrževalnih del.
(4) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca vodovodnega omrežja Komunala d.o.o. Sevnica za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.
(5) Trase obstoječega in predvidenega vodovoda ter lokacije hidrantov so prikazane v grafični prilogi št. 5.
12. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Na obravnavanem območju je evidentirano nizkonapetostno (NN) električno omrežje, katerega je potrebno dodatno zaščititi. Na severni strani območja je evidentirana prostostoječa elektro omarica, od koder se v soglasju z upravljavcem izvede novi NN elektro priključni kabel do nove prostostoječe elektro omarice, ki se postavi ob manipulativnem platoju.
(2) Priključna moč za stanovanjsko stavbo bo 17 kW (1 x 3 x 25 A), za delavnico pa 14 kW (1 x 3 x 20 A).
(3) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca elektroenergetskega omrežja za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.
13. člen 
(plinovodno omrežje) 
(1) Na severni strani na oddaljenosti 80,00 m od območju urejanja poteka prenosni distribucijski plinovod R42, MRP Sevnica–MRP Radeče (premer 150, tlak 50 bar), ki je v upravljanju družbe Plinovodi d.o.o., Ljubljana, kot operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina. Izvedba kanalizacijskega priključka bo potekala v varovalnem pasu zemeljskega plinovoda. Najmanjši odmik kanalizacijskega priključka bo 57,00 m od prenosnega distribucijskega plinovodnega omrežja, zato se upoštevajo pridobljene smernice upravljavca Plinovodi d.o.o. pod št. S16-175/R-ZM/RKP:
– Pri nadaljnjem načrtovanju uporabe prostora in projektiranju objektov s pripadajočo zunanjo, prometno in komunalno ureditvijo, je potrebno skladno z Zakonom o prostorskem načrtovanju upoštevati prenosni sistem zemeljskega plina z omejitvami v pripadajočem varovalnem (2,00 m x 65,00 m) oziroma varnostnem pasu in skladno z Zakonom o graditvi objektov pridobiti mnenje oziroma pogoje in soglasje operaterja. V tem pasu se dela lahko izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenca operaterja družbe Plinovodi d.o.o.
– Za prenosni sistem zemeljskega plina je potrebno upoštevati Energetski zakon (EZ-1) in Sistemska obratovalna navodila za prenosni sistem zemeljskega plina. Za poseganja v varovalni pas prenosnega plinovoda s tlakom nad 16 barov se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov.
(2) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca plinovodnega omrežja za gradnjo v varstvenem pasu.
(3) Trase obstoječega plinovodnega omrežja so prikazane v grafični prilogi št. 5.
14. člen 
(telekomunikacijsko in optično omrežje) 
(1) Na zahodni strani območja urejanja ob lokalni cesti je evidentirano telekomunikacijsko (v nadaljevanju: TK) omrežje, zato se upoštevajo pridobljene smernice upravljavca Telekoma Slovenije d.d., št. 76/04-00171201604250010 z dne 9. 5. 2016.
(2) V primeru, da bo zaradi gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav treba izvesti prestavitev oziroma zaščito obstoječega javnega komunikacijskega omrežja ali pripadajoče infrastrukture, je dolžan investitor predvidene gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav o tem obvestiti operaterja, ki je lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki jo je potrebno prestaviti in zaščititi, najmanj 30 dni pred predvidenim pričetkom del ter njegovi pooblaščeni osebi omogočiti prisotnost ter strokovni nadzor pri izvedbi del. V nasprotnem primeru investitor odgovarja operaterju za morebitno povzročeno škodo. Pred pričetkom vseh del na območju urejanja je potrebno naročiti zakoličbo zemeljskega TK omrežja, ter po potrebi naročiti zaščito oziroma prestavitev tangiranega TK omrežja. Zaščita oziroma prestavitev TK omrežja se mora obdelati v projektu za gradbeno dovoljenje (v nadaljevanju: PGD) in projektu za izvedbo (v nadaljevanju: PZI). Stroški zakoličbe, prestavitve in zaščite TK omrežja bremenijo investitorja gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, skladno z Zakonom o elektronskih komunikacijah. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije, d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del) na osnovi pisnega naročila investitorja ali izvajalca del.
(3) Pri izdelavi tehnične rešitve oziroma projektne dokumentacije za prestavitev in zaščito TK omrežja ter pri projektiranju in izvedbi TK kanalizacije ter TK priključkov za nove objekte, se morajo upoštevati vsi veljavni predpisi, posebej zakonska določiIa Zakona o gradnji objektov, Zakona o elektronskih komunikacijah – ZEKom (in Zakona o varstvu pri delu – ZVD. Prav tako je potrebno upoštevati vse interne predpise, ki so veljavni v Telekom Slovenije d.d. Projektirati je dovoljeno samo telekomunikacijsko opremo in materiale, za katero je izdano dovoljenje za priključitev in uporabo v TK omrežju Telekoma Slovenije.
(4) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.
(5) Na območju prostorske ureditve ni evidentiranega optičnega omrežja oziroma načrtovana gradnja ni v varovalnem pasu omenjenega omrežja.
(6) Na vzhodni strani prostorske ureditve, na oddaljenosti cca 17,00 m so obstoječi telekomunikacijski optični (TK OŠO) vodi v lasti Občine Sevnica in v upravljanju GVO d.o.o.
(7) Za priključitev objekta na optično omrežje se upoštevajo pridobljene smernice upravljavca GVO d.o.o., št. 10/40/1-2016/AG z dne 25. 2. 2016. S projektom je potrebno predvideti novo TK omrežje in v sodelovanju s predstavnikom GVO d.o.o. možnost priključitve na obstoječe TK omrežje.
(8) Za trase novih TK vodov, kateri bodo omogočali tudi sprejem HD televizijskih programov, radijskih programov, interneta, klasične in IP telefonije, naj se predvidi kabelska kanalizacija s PEHD in mikro cevmi s pomožnimi kabelskimi jaški. Mesto navezave na obstoječe optično omrežje je mogoče na TK kabelski kanalizaciji v bližini objekta Dolenji Boštanj 29 oziroma na parc. št. 176/3, k.o. Boštanj oziroma se določi glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih v sodelovanju s predstavnikom GVO d.o.o.
(9) Projekt TK priključka na TK omrežje se izdela v fazi izdelave PGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov. Glavne trase TK OŠO vodov in naročniški TK priključki se določijo z zakoličbo. Če bodo ti ovirali gradnjo objekta ali komunalnih priključkov, je potrebna zaščita ali prestavitev.
(10) Točne trase vseh TK vodov se določijo na kraju samem z zakoličbo, za kar je treba obvestiti GVO d.o.o. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvijo tangiranih TK vodov izvede GVO d.o.o. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličba, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del) na osnovi naročila investitorja ali izvajalca del in po pogojih nadzornega organa GVO d.o.o. Zemeljska dela v bližini obstoječih TK vodov je treba izvajati ročno. Nasip ali odvzem materiala nad traso obstoječega TK voda ni dovoljen. Investitorja bremenijo stroški odprave napak, prestavitev TK OŠO vodov, nadzor pri približevanju in križanju, izdelave tehničnih rešitev, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na optično omrežje.
(11) Trase obstoječega ter predvidenega TK in optičnega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 5.
15. člen 
(ogrevanje objektov) 
Dovoljeno je ogrevanje z alternativnimi viri energije, zrak, sonce, zemlja, biomasa. Pri tem se upošteva področno zakonodajo in predpise.
16. člen 
(odpadki) 
(1) Za zbiranje komunalnih odpadkov se namestijo tipski zabojniki za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se odvažajo na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov.
(2) Vsi uporabniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z Odlokom o ravnanju z odpadki na območju Občine Sevnica.
(3) Pri načrtovanju odjemnega mesta je potrebno upoštevati Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(4) Ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov se zagotovi v skladu z veljavnim občinskim odlokom o ravnanju z odpadki.
(5) Z gradbenimi odpadki morata investitor in izvajalec ravnati v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
V. REŠITVE ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN VARSTVO OKOLJA 
17. člen
(ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Na obravnavanem območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine, zato konkretnih usmeritev, ki bi izhajale iz varstvenih režimov enot kulturne dediščine, ni.
(2) V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, jezaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območno enoto Celje, vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(4) V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko zavod to zemljišče zizdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
18. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom (SVPH).
(2) Na območjih III. SVPH so dopustni posegi, ki so manj moteči zaradi povzročanja hrupa na območjih centralnih dejavnosti.
(3) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za taka okolja.
(4) Z aktivnimi in pasivnimi protihrupnimi ukrepi je potrebno zagotoviti dovoljene ravni hrupne obremenjenosti v delovnem in bivalnem okolju. Hrup v območju ne sme presegati z uredbo predpisanih vrednosti.
(5) Vse okenske in vratne odprtine na fasadah se primerno zvočno izolirajo.
(6) Zvočna izolacija zunanjih in notranjih ločilnih elementov mora biti dovolj velika, da hrup v stavbi ne presega mejnih vrednosti ravni hrupa.
(7) Ob južni in severni meji območja urejanja je predvidna izvedba protihrupne bariere.
(8) Minimalni odmik delavnice od sosednje stanovanjske stavbe na južni strani, ne sme biti manjši kot 11,00 m, parkirišča z nadstrešnico pa 25,00 m.
(9) V smislu monitoringa hrupa je potrebno upoštevati slednje:
– uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti, z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter naj bo opremljena z ES izjavo o skladnosti, vse po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem;
– hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer;
– lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da hrup zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo direktno obremenjeval najbližjih stanovanjskih objektov;
– v predvideni delavnici je potrebno obratovalno opremo izvesti tako, da bo s hrupom v najmanjši možni meri obremenjevala bivalno okolje. Kjer taka izvedba ni možna, je potrebno izvesti dodatno protihrupno zaščito (npr. pri prezračevanju dušilnik zvoka).
19. člen 
(varovanje pred svetlobnim onesnaževanjem) 
(1) Porabo električne energije je potrebno prilagoditi pogojem, ki so za primer poslovnih objektov zapisani v Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, za razsvetljavo pa uporabiti svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %.
(2) Na območju OPPN ni predvidena razsvetljava, zato upravljavcu razsvetljave ni potrebno izdelati načrta razsvetljave in ga na obrazcu poslati ministrstvu v elektronski obliki.
20. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Za varstvo zraka pred prekomernimi emisijami v območju se izvede ustrezne ukrepe.
(2) Pri graditvi in obnovi objektov na območju centralnih dejavnosti se načrtujejo sistemi za ogrevanje ter zaščita zunanjih površin stavb, ki zagotavljajo učinkovito rabo energije in ne povečujejo onesnaženosti zraka. Pri vseh novogradnjah in obnovah objektov, razen enostavnih in nezahtevnih objektov po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, se morajo upoštevati energetski standardi v zvezi z energijo in ohranjanjem toplote, ki zmanjšujejo rabo energije in onesnaženosti zraka, v skladu z veljavnimi predpisi.
21. člen 
(varstvo voda) 
(1) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in s predpisi s področja varstva okolja, in sicer:
– Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
– Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(2) Komunalne odpadne vode se odvaja v omrežje javne kanalizacije na območjih, opremljenih z javno kanalizacijo, v skladu z določili Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
(3) Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda se doseže z:
– dograditvijo vodotesnega kanalizacijskega sistema območja,
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.
(4) Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj v javno kanalizacijo.
(5) Splošne usmeritve za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov so:
– Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno v skladu z Zakonom o vodah pridobiti vodno soglasje, ki ga izda naslovni organ.
– Vodno soglasje je potrebno pridobiti za:
a. poseg na vodnem in priobalnem zemljišču,
b. poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po Zakonu o vodah,
c. poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice,
d. poseg na varstvenih in ogroženih območjih,
e. poseg zaradi odvajanja odpadnih voda,
f. poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik,
g. hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
– Za odvzem vode je potrebno pridobiti vodno pravico za rabo vode na podlagi vodnega dovoljenja oziroma na podlagi koncesije. V primeru, da gre za rabo vode po pridobljenem vodnem dovoljenju, izda slednjega naslovni organ na podlagi posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
Če gre za rabo vode na podlagi podeljene koncesije, odločbo o podelitvi koncesije izda Vlada Republike Slovenije, na podlagi pobude zainteresiranega, ki se naslovi na Vlado Republike Slovenije. Odločbo o izbiri koncesionarja je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
(6) Kot ukrep za zmanjševanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin se izvede zadrževalnik.
22. člen 
(varstvo tal) 
(1) Pri gradnji objektov in drugih posegih v prostor je potrebno zagotoviti zaščito tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi. V času gradnje je potrebno z varnim obratovanjem gradbene mehanizacije in varnim ravnanjem ter skladiščenjem gradbenih materialov s škodljivimi snovmi pred in med vgradnjo preprečiti morebitno onesnaženje tal. Pri izvajanju dejavnosti je potrebno s skrbnim ravnanjem v skladu s predpisi in nadzorovanjem rabe nevarnih snovi zagotoviti varnost tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi. Gradbeni stroji in transportna vozila morajo biti tehnično brezhibni ter z gorivom oskrbovani na drugih, za to primernih mestih. V primeru razlitja nevarnih snovi iz delovne mehanizacije je potrebno lokacijo takoj sanirati. Na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine. Nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti ustrezno evidentirano.
(2) Vse razgaljene površine naj se čim prej zatravijo ali drugače biotehnično uredijo z rastišču primernimi avtohtonimi vrstami ter vzdržujejo tako, da se prepreči zarast tujerodnih invazivnih vrst.
23. člen 
(ohranjanje narave) 
Na območju urejanja ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000), kot to določa Zakon o ohranjanju narave, zato v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja za objekt na tem območju pridobitev naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja ni potrebna.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
24. člen
(poplavna varnost, varstvo pred erozijo, plazovi, potresom in požarom) 
(1) Obravnavano območje je varovano pred poplavami reke Save in pritokov.
(2) Ureditveno območje obravnavanega OPPN meji z vodnim nasipom reke Mirne, vendar se zunanja ureditev območja urejanja približa vodnem svetu na 15,50 m in je zunaj varovalnega priobalnega pasu reke Mirne.
(3) Obravnavana prostorska ureditev ne leži v erozijskem in plazljivem območju.
(4) Kot ukrep varstva pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice, se v nadaljnjih fazah projektiranja, skladno s tem odlokom, pridobi mnenje geologa in v skladu z njim prilagodi način gradnje.
(5) Za projektiranje objektov, ki so navedeni v 6. členu tega odloka, razen nezahtevnih in enostavnih objektov, se izdela geomehansko poročilo, ki natančneje določa vrsto temeljenja ter način odvodnjavanja padavinskih voda iz območja urejanja.
(6) Vsi posegi v območju urejanja morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z geomehanskim poročilom.
(7) V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
(8) Obravnavana prostorska ureditev se nahaja v VIII. stopnji EMS potresne intenzitete s pospeškom tal 0,175 g. Pri načrtovanju nove zazidave in z njo povezanih ureditev je treba upoštevati projektni pospešek tal 0,175 v skladu z Eurocodom 8.
(9) Pri graditvi objektov se upoštevajo vse zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi ter upoštevati tudi določila Pravilnika o požarni varnosti v stavbah in Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
(10) Zagotavljajo se pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja; dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Med objekti se zagotavljajo ustrezni odmiki ali protipožarna zaščita s protipožarnimi zidovi ali uporabo požarno-varnih materialov. Dostop za gasilska vozila se zagotovi po intervencijskih poteh, ki potekajo po cestah, peš površinah, dvoriščih in zelenicah. V ta namen se radije vseh krivin dimenzionira za nemoten promet intervencijskih vozil.
(11) Območje gospodarske cone ima zgrajeno hidrantno omrežje, najbližji hidrant je na južni strani in je od obravnavanega območja oddaljen cca 80,00 m.
(12) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu Zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu Študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
25. člen 
(ravnanje s plodno zemljo) 
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.
26. člen 
(arhitektonske ovire) 
(1) Upoštevati je potrebno Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb.
(2) Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v objekte je potrebno izvesti klančino naklona 1:15, ki omogoča prost dostop funkcionalno oviranim osebam.
VII. ETAPE IZVAJANJA 
27. člen
Izgradnja predvidenih objektov na območju OPPN je predvidena v dveh etapah, kot sledi:
I. etapa:
– izgradnja priključkov na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo za potrebe načrtovanih objektov in
II. etapa:
– gradnja objektov ter
– hortikulturna ureditev okolice objektov.
VIII. NOVA PARCELACIJA 
28. člen
(1) Nova parcelacija je določena v grafični prilogi št. 7. – Načrt parcelacije.
(2) Pri gradnji novih zahtevnih in manj zahtevnih objektov nad in pod terenom, mora biti najbolj izpostavljeni del objekta od obodnih parcelnih mej OPPN oddaljen najmanj 4,00 m, nezahtevni in enostavni objekti pa 2,00 m.
(3) Manjši odmiki so dovoljeni ob pridobitvi soglasja lastnika sosednjega zemljišča.
(4) Znotraj območja OPPN se lahko novi zahtevni, manj zahtevni nezahtevni in enostavni objekti nad in pod terenom gradijo tako, da je najbolj izpostavljeni del objekta postavljen na gradbeno enoto.
(5) Navedeni odmiki ne veljajo za posege na vodnem in priobalnem zemljišču. Za posege v varovalnem pasu vodnega zemljišča se upošteva Zakon o vodah.
(6) Novi gradbeno inženirski objekti (parkirišča, manipulacija, ograje, oporni zidovi, vodovod, kanalizacija, elektrika, TK kabel) se lahko gradijo do parcelne meje sosednjega zemljišča.
(7) Faktor zazidanosti parcele za gradnjo (FZ) je največ 0,70 in je določen kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele za gradnjo.
(8) Obodna parcelacija obravnavanega območja ni v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog katastrskega načrta v merilu 1:1000, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih parcel za gradnjo.
IX. TOLERANCE 
29. člen
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo na novi gradbeni enoti z večjim odmikom, kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da se upošteva dovoljen odmik od obodnih parcelnih mej,
– za horizontalni gabarit: novi objekt se lahko gradi večjega tlorisnega gabarita, kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da ni presežen faktor zazidanosti nove gradbene enote. Novi objekti v območju urejanja se lahko gradijo manjšega tlorisa, pri čemer ni omejitev v »–«,
– za kote tal pritličja ter manipulativnih površin so tolerance ± 40 cm, kota cestnega priključka pa se prilagaja niveleti vozišča lokalne ceste z odstopanjem ± 4 % v dolžini 10,00 m,
– pri komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in bolj ekonomična investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN,
– pri načrtu parcelacije je možno odstopanje, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč in se nova parcelacija določi v projektni dokumentaciji za posamezen objekt.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE NAČRTA 
30. člen
(1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
(2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor in izvajalec:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati,
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte ter odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču,
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
(3) Zemljišča, ki ne bodo zazidana v drugi etapi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
31. člen 
Glede na določbe Zakona o prostorskem načrtovanju in opremljenost območja OPPN, ni potrebna izdelava posebnega programa opremljanja za območje OPPN, zato se komunalni prispevek za gradnjo objektov obračuna na podlagi veljavnega Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Sevnica.
XI. KONČNE DOLOČBE 
32. člen
OPPN je stalno na vpogled na Občini Sevnica in na Upravni enoti Sevnica.
33. člen 
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
34. člen 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0006/2016
Sevnica, dne 30. novembra 2016
Župan 
Občine Sevnica 
Srečko Ocvirk l.r.