Uradni list

Številka 77
Uradni list RS, št. 77/2016 z dne 2. 12. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 77/2016 z dne 2. 12. 2016

Kazalo

3226. Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2), stran 10985.

  
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-2) 
Razglašam Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-2), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. novembra 2016.
Št. 003-02-9/2016-10
Ljubljana, dne 30. novembra 2016
 
Borut Pahor l.r.
Predsednik 
Republike Slovenije 
Z A K O N 
O POTROŠNIŠKIH KREDITIH (ZPotK-2) 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet zakona) 
(1) Ta zakon ureja potrošniške kreditne pogodbe, pri katerih kot jemalec kredita nastopa potrošnik ali potrošnica (v nadaljnjem besedilu: potrošnik), ki jemlje kredit pod pogoji in za namene, ki jih določa ta zakon.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive:
– Direktiva 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o potrošniških kreditnih pogodbah in razveljavitvi Direktive Sveta 87/102/EGS (UL L št. 133 z dne 22. 5. 2008, str. 66),
– Direktiva Komisije 2011/90/EU z dne 14. novembra 2011 o spremembi dela II Priloge I k Direktivi 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki določa dodatne predpostavke za izračun letne efektivne obrestne mere (UL L št. 296 z dne 15. 11. 2011, str. 35),
– Direktiva 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L št. 60 z dne 28. 2. 2014, str. 34; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2014/17/EU), in ureja izvajanje:
– Uredbe (EU) 2016/1011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o indeksih, ki se uporabljajo kot referenčne vrednosti v finančnih instrumentih in finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, in spremembi direktiv 2008/48ES in 2014/17/EU ter Uredbe (EU) št. 596/2014 (UL L št 171 z dne 29. 6. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) 2016/1011).
2. člen 
(pomen izrazov) 
V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. dajalec ali dajalka kredita (v nadaljnjem besedilu: dajalec kredita) je fizična ali pravna oseba, ki da ali obljubi, da bo dala kredit ali posojilo v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica;
2. potrošnik je fizična oseba, ki deluje za namene izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti;
3. potrošniška kreditna pogodba (v nadaljnjem besedilu: kreditna pogodba) je pogodba, s katero dajalec kredita potrošniku da ali obljubi, da mu bo dal kredit v obliki odloga plačila, posojila ali drugega podobnega finančnega dogovora;
4. odprta kreditna pogodba je kreditna pogodba, ki je sklenjena za nedoločen čas in vključuje kredite, ki jih je treba odplačati v celoti v določenem roku ali po njem, in so po odplačilu spet na voljo za črpanje;
5. povezana kreditna pogodba je kreditna pogodba, namenjena financiranju pogodbe o prodaji določenega blaga ali opravljanju določene storitve, pri čemer ti dve pogodbi sestavljata komercialno enoto;
šteje se, da komercialna enota obstaja, kadar:
– ponudnik ali ponudnica (v nadaljnjem besedilu: ponudnik) blaga ali storitve sam financira kredit v korist potrošnika ali
– blago ali storitev financira tretja stranka, tako da v zvezi s pripravo ali sklenitvijo kreditne pogodbe uporablja storitev ponudnika blaga ali izvajalca storitve, ali
– je blago ali storitev, ki se financira iz kredita, v kreditni pogodbi izrecno navedena;
6. kreditna pogodba z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu potrošnika je kreditna pogodba, s katero dajalec kredita izrecno da potrošniku pravico, da razpolaga s sredstvi, ki presegajo obstoječe stanje na potrošnikovem plačilnem računu;
7. kredit v tuji valuti je kreditna pogodba, pri kateri je kredit obračunan v valuti:
– ki ni valuta, v kateri potrošnik ob oceni kreditne sposobnosti prejema dohodek ali ima sredstva, iz katerih se bo odplačeval kredit, ali
– ki ni valuta države članice, v kateri ima potrošnik ob sklenitvi kreditne pogodbe stalno prebivališče;
8. kreditna pogodba za nepremičnino je kreditna pogodba:
– katere terjatev je zavarovana z zastavno pravico na nepremičnini v skladu z zakonom, ki ureja stvarnopravna razmerja, ali
– katere namen je pridobiti ali ohraniti lastninsko pravico na obstoječi ali načrtovani nepremičnini;
9. kreditna pogodba za nepremičnino s soudeležbo pri naložbi je kreditna pogodba za nepremičnino, pri kateri glavnica, ki jo je treba odplačati, temelji na pogodbeno določenem odstotku vrednosti nepremičnine v trenutku odplačila ali plačil glavnice;
10. pogojna obveznost ali jamstvo je kreditna pogodba za nepremičnino, ki se uporablja kot jamstvo za drug ločen, vendar povezan posel, pri kateri se glavnica, zavarovana z zastavno pravico na nepremičnini, črpa samo pod pogojem, da nastopi dogodek ali dogodki, navedeni v kreditni pogodbi za nepremičnino;
11. premostitveni kredit je kreditna pogodba, ki ni sklenjena za fiksno obdobje ali pri kateri je treba kredit odplačati v 12 mesecih in ki potrošniku služi kot začasna rešitev glede financiranja kredita za nepremičnino, preden sklene drug finančni dogovor za nepremičnino;
12. molče dovoljena prekoračitev je prekoračitev, s katero dajalec kredita potrošniku na podlagi konkludentnih dejanj dovoli, da razpolaga s sredstvi, ki presegajo obstoječe stanje na plačilnem računu potrošnika ali dogovorjeno dovoljeno prekoračitev;
13. pomožna storitev je storitev, ki se ponudi potrošniku v povezavi s kreditno pogodbo;
14. kreditni posrednik ali posrednica (v nadaljnjem besedilu: kreditni posrednik) je fizična ali pravna oseba, ki v okviru svoje dejavnosti, poslovanja ali poklica in na podlagi pooblastila dajalca kredita potrošnikom predstavlja ali ponuja kredite, jim pomaga v postopkih pred sklenitvijo kreditne pogodbe ali v imenu dajalca kredita s potrošniki sklepa kreditne pogodbe; kreditni posrednik ni oseba, ki le neposredno ali posredno predstavi potrošnika dajalcu kredita ali kreditnemu posredniku;
15. kreditni posrednik v pomožni funkciji je kreditni posrednik, pri katerem dejavnost posredništva ni glavna dejavnost;
16. povezani kreditni posrednik je kreditni posrednik, ki deluje v okviru neomejene in brezpogojne odgovornosti:
– enega dajalca kredita za nepremičnino ali
– ene skupine dajalcev kreditov za nepremičnino ali
– več dajalcev kreditov ali skupin dajalcev kreditov za nepremičnino, ki ne predstavljajo večine trga Republike Slovenije;
17. skupina je skupina dajalcev kreditov, ki sestavljajo konsolidirane računovodske izkaze v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe;
18. kreditna institucija je kreditna institucija, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja bančništvo;
19. osebje je:
– fizična oseba, zaposlena pri dajalcu kredita ali kreditnem posredniku, ki opravlja naloge, povezane s kreditno pogodbo za nepremičnino ali ima v okviru teh nalog stike s potrošniki;
– fizična oseba, ki neposredno vodi ali nadzoruje delo fizične osebe iz prejšnje alineje;
20. efektivna obrestna mera je v odstotku izražena stopnja, ki izraža razmerje med skupnimi stroški kredita za potrošnika, vključno s stroški iz drugega odstavka 24. člena tega zakona, in skupnim zneskom kredita in je na letni osnovi enaka sedanji vrednosti vseh prihodnjih ali obstoječih obveznosti (črpanj, plačil, stroškov), o katerih sta se dogovorila dajalec kredita in potrošnik;
21. fiksna kreditna obrestna mera pomeni, da se dajalec kredita in potrošnik dogovorita za celotno obdobje trajanja kreditne pogodbe za eno samo kreditno obrestno mero oziroma za več kreditnih obrestnih mer za različna obdobja, pri čemer se za vsako posamezno obdobje uporablja fiksno določen odstotek; če v kreditni pogodbi niso določene vse kreditne obrestne mere, se šteje, da je kreditna obrestna mera fiksna za tista obdobja, za katera je bila določena izključno s fiksno določenim odstotkom, o katerem je bilo dogovorjeno ob sklenitvi kreditne pogodbe;
22. kreditna obrestna mera je letna obrestna mera, izražena kot spremenljivi ali nespremenljivi odstotek zneska črpanega kredita;
23. skupni znesek kredita je najvišji znesek, ki je potrošniku na razpolago po kreditni pogodbi;
24. skupni stroški kredita so vsi stroški, vključno z obrestmi, provizijami, davki in drugimi vrstami dajatev, ki jih mora potrošnik plačati v zvezi s kreditno pogodbo in so dajalcu kredita znani; stroški, povezani s pomožnimi storitvami v zvezi s kreditno pogodbo, zlasti zavarovalne premije, članarine, takse in stroški drugih pogodb, sklenjenih z dajalcem kredita ali drugim podjetjem, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja varstvo potrošnikov, če je sklenitev dodatne pogodbe o storitvah obvezna za pridobitev kredita ali tako določajo splošni pogoji, pod katerimi dajalec kredita kredit trži; stroški cenitve nepremičnin, kadar je cenitev potrebna za pridobitev kredita; v skupne stroške kredita se ne vštevajo notarski stroški in zavarovalne premije za zavarovanje blaga, katerega nakup se financira s kreditom, stroški in takse za vpis nepremičnine v zemljiško knjigo in stroški, ki jih potrošnik plača zaradi neizpolnjevanja obveznosti, določenih v kreditni pogodbi;
25. skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik, je vsota skupnega zneska kredita in skupnih stroškov kredita;
26. trajni nosilec podatkov je nosilec podatkov, ki potrošniku omogoča trajno shranjevanje nanj naslovljenih podatkov ali informacij, trajen dostop do njih in njihovo reprodukcijo;
27. ocena kreditne sposobnosti je ocena zmožnosti potrošnika, da bo izpolnil dolžniške obveznosti, ki izhajajo iz kreditne pogodbe;
28. poslovodstvo je poslovodstvo, kot je opredeljeno v zakonu, ki ureja gospodarske družbe;
29. država članica je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. januarja 1994, str. 3);
30. matična država članica je država članica, v kateri ima dajalec kredita ali kreditni posrednik sedež;
31. država članica gostiteljica je država članica, ki ni matična država članica in v kateri ima dajalec kredita ali kreditni posrednik podružnico ali neposredno opravlja storitve;
32. svetovalne storitve so storitve, ki jih dajalec kredita ali kreditni posrednik izvaja ločeno od odobritve kredita ali dejavnosti kreditnega posrednika, opredeljenih v 14. točki tega člena, in katerih namen je izdajanje osebnih priporočil potrošniku, ki se nanašajo na enega ali več poslov v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino;
33. vezava kreditne pogodbe za nepremičnino je ponudba ali sklenitev kreditne pogodbe za nepremičnino skupaj z drugimi ločenimi finančnimi produkti ali storitvami, pri čemer kreditna pogodba za nepremičnino potrošniku ni na voljo posebej;
34. osebni podatek je podatek, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov;
35. avtomatizirana obdelava je obdelava osebnih podatkov, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov;
36. Evropski bančni organ je evropski organ, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja bančništvo;
37. Evropski organ za vrednostne papirje in trge je evropski organ, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja bančništvo;
38. Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine je evropski organ, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja bančništvo;
39. evropski nadzorni organ je Evropski bančni organ, Evropski organ za vrednostne papirje in trge ali Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine;
40. referenčna vrednost je vrednost, kot je opredeljena v 3. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe (EU) 2016/1011;
41. upravljavec je oseba, kot je opredeljena v 6. točki prvega odstavka 3. člena Uredbe (EU) 2016/1011.
3. člen 
(izjeme od uporabe zakona) 
(1) Ta zakon se ne uporablja za:
1. pogodbo o finančnem zakupu (lizingu, najemu), kadar ta ali druga pogodba določa, da lastninska pravica ne preide na zakupnika (najemnika);
2. kreditno pogodbo z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu potrošnika, ki določa odplačilo kredita v enem mesecu;
3. kreditno pogodbo, ki določa odplačilo kredita v obrokih ali z enkratnim plačilom, obakrat brez plačila obresti in drugih stroškov, razen tistih, ki so neposredno povezani z zavarovanjem kredita za nepremičnino;
4. kreditno pogodbo, ki določa odplačilo kredita v treh mesecih, s plačilom skupnih stroškov, ki ne presegajo 0,1 % skupnega zneska kredita, vendar hkrati največ 10 eurov;
5. kreditno pogodbo, s katero delodajalec zunaj svoje glavne dejavnosti kredit dodeli svojim zaposlenim brezobrestno ali po nižjih povprečnih efektivnih obrestnih merah, kot jih za potrošniške kredite uporabljajo kreditne institucije po zakonu, ki ureja bančništvo, razen če gre za banke in druge finančne organizacije, katerih ekonomsko pomemben del dejavnosti je dajanje kreditov;
6. kreditno pogodbo, sklenjeno z investicijskim podjetjem ali kreditno institucijo, katere namen je, da se vlagatelju omogoči, da opravi transakcijo, povezano z enim ali več instrumenti, navedenimi v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov, če je investicijsko podjetje ali kreditna institucija, ki kredit odobri, vključena v tako transakcijo;
7. kreditno pogodbo, ki se nanaša na brezplačen odlog plačila obstoječega dolga, razen če je zavarovana z zastavno pravico na nepremičnini;
8. pogodbo o trajnem opravljanju storitev ali dobavi blaga enake vrste, kadar potrošnik storitev ali blago plačuje v zneskih, ki dospevajo letno ali v določenih krajših časovnih presledkih (občasne terjatve);
9. kreditno pogodbo, katere posojilo je namenjeno omejenemu krogu potrošnikov, s katero dajalec kredita izpolnjuje zakonske obveznosti splošnega pomena in se dodeljuje brez obresti ali po nižji povprečni efektivni obrestni meri, kot jo za potrošniške kredite uporabljajo kreditne institucije po zakonu, ki ureja bančništvo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek morajo biti oglasna sporočila pri kreditni pogodbi iz 9. točke prejšnjega odstavka jasna, nezavajajoča in poštena ter pri potrošniku ne smejo vzbujati napačnih pričakovanj v zvezi z razpoložljivostjo ali stroški kredita. Potrošnik mora pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov pravočasno pred sklenitvijo te kreditne pogodbe brezplačno prejeti informacije o dajalcu kredita, glavnih značilnostih kredita ter o tveganjih in stroških kredita.
4. člen 
(omejena uporaba) 
(1) Za kreditno pogodbo z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu potrošnika, pri kateri mora potrošnik kredit odplačati v treh mesecih ali kadar koli na zahtevo dajalca kredita, ter pri reprogramiranju te pogodbe se uporabljajo 3. člen, prvi odstavek 6. člena, 1. do 3. točka drugega odstavka 6. člena, tretji do peti odstavek 6. člena, 7., 8., 11. člen, prvi in četrti odstavek 12. člena ter 14., 15., 19., 23., 24., 25., 27., 29., 36., 78., 84., 89., 90. člen, 93. do 99. člen tega zakona.
(2) Za molče dovoljeno prekoračitev stanja na plačilnem računu se uporabljajo 3., 16., 27., 29., 78., 84., 89., 90., člen, 93. do 99. člen tega zakona.
(3) Za kreditno pogodbo, s katero se potrošnik in dajalec kredita dogovorita o načinu odloga plačil ali spremenjeni dinamiki plačil (reprogram), se uporabljajo 3., 6., 7., 8., 11. člen, prvi odstavek 12. člena, 1. do 10. ter 13. in 14. točka drugega odstavka in četrti odstavek 12. člena, 13., 14., 16., 19., 22., 23., 24. do 27. člen, 29. do 33., 35. do 38. člen, 40., 52. do 57., 78., 84., 89., 90. člen, 93. do 99. tega zakona pod pogojem, da je potrošnik v zamudi s plačilom kredita, tak dogovor pa lahko prepreči sodni postopek v zvezi z zamudo, nova pogodba pa za potrošnika ne vsebuje manj ugodnih pogojev.
II. KREDITNA POGODBA 
2.1. Splošna pravila
5. člen 
(temeljna načela in skupne določbe) 
(1) Pri oblikovanju, ponujanju ali odobritvi potrošniških kreditnih pogodb ali pomožnih storitev, kadar sklepanje potrošniške kreditne pogodbe vključuje pomožne storitve, ter pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti iz teh pogodb morajo dajalec kredita, kreditni posrednik, potrošnik ter tretja oseba, kadar sklepanje kreditnih pogodb vključuje pomožne storitve, delovati v skladu z načelom vestnosti in poštenja.
(2) Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi za kreditno pogodbo za nepremičnino, če III. poglavje tega zakona ne določa drugače.
2.2. Oglaševanje
6. člen 
(vsebina oglasnih sporočil) 
(1) Oglasna sporočila v zvezi s kreditno pogodbo morajo biti jasna in nezavajajoča ter ne smejo biti nepoštena in pri potrošniku vzbujati napačnih pričakovanj v zvezi z razpoložljivostjo ali stroški kredita. Vse informacije v oglasnih sporočilih morajo biti lahko berljive ali razločno slišne.
(2) Pri oglaševanju v zvezi s kreditno pogodbo, ki vsebuje obrestno mero ali druge podatke v zvezi s stroški kredita za potrošnika, morajo biti jasno, razumljivo in poudarjeno navedene naslednje informacije:
1. kreditna obrestna mera z navedbo, ali gre za fiksno, spremenljivo ali kombinirano obrestno mero, in morebitni drugi stroški potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe;
2. skupni znesek kredita;
3. efektivna obrestna mera;
4. obdobje trajanja kreditne pogodbe, razen kadar gre za pogodbo, sklenjeno za nedoločen čas;
5. blago ali storitev ter cena in znesek vsakega vnaprejšnjega plačila, če gre za kredit v obliki odloga plačila;
6. skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik, in višina posameznih plačil, če je to mogoče.
(3) Informacije iz prejšnjega odstavka morajo biti prikazane s pomočjo reprezentativnega primera, pri čemer oglaševana efektivna obrestna mera na dan oglaševanja odraža predpostavko, da je z oglaševano ali nižjo efektivno obrestno mero od oglaševane sklenjenih več kot polovica posameznih vrst kreditnih pogodb.
(4) Oglasna sporočila v zvezi s kreditom s spremenljivo obrestno mero morajo vključevati opozorilo, da se v primeru dviga obrestne mere skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik, lahko občutno poveča.
(5) Pri pisnem oglaševanju morajo biti informacije in opozorila, povezani z efektivno obrestno mero ali skupnim zneskom, ki ga mora plačati potrošnik, dani v besedilu, ki je najmanj enako veliko in enako poudarjeno kot tisto, s katerimi so dane druge informacije o značilnostih financiranja, zlasti oglaševana kreditna obrestna mera. Informacije in opozorila morajo biti navedeni v osrednjem delu oglaševalskega besedila.
(6) Kadar je sklenitev pogodbe o pomožni storitvi, ki se nanaša na kreditno pogodbo, zlasti o zavarovanju, članstvu in drugi pogodbi, sklenjeni z dajalcem kredita ali s tretjo osebo, obvezna za pridobitev kredita ali tako določajo splošni pogoji, pod katerimi se kredit trži, in stroškov te storitve ni mogoče določiti vnaprej, se pri oglaševanju jasno, razumljivo in poudarjeno poleg navedbe efektivne obrestne mere opozori tudi na obveznost sklenitve pogodbe o pomožni storitvi.
(7) Kadar se oglašuje kreditna obrestna mera, ki se pridobi pod ugodnejšimi pogoji, če potrošnik sklene z dajalcem kredita ali tretjo osebo pogodbo o pomožni storitvi, ki ni obvezna za pridobitev kredita, se v oglasnem sporočilu poleg kreditne obrestne mere navede, za katero pomožno storitev je predvidena ugodnejša kreditna obrestna mera, in doda opozorilo, da se višina kreditne obrestne mere lahko zviša, če potrošnik ne sklene pogodbe o pomožni storitvi.
2.3. Obveznosti pred sklenitvijo kreditne pogodbe
7. člen 
(predhodne informacije) 
(1) Dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošniku pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov pravočasno pred sklenitvijo kreditne pogodbe brezplačno zagotovi predhodne informacije o kreditni pogodbi, na podlagi katerih potrošnik lahko primerja različne ponudbe in presodi ustreznost kreditne pogodbe glede na svoje potrebe in finančni položaj.
(2) Dajalec kredita ali kreditni posrednik zagotovi potrošniku predhodne informacije na obrazcu za predhodne informacije o kreditni pogodbi. Predhodne informacije morajo vsebovati podatke o dajalcu kredita, lastnostih in pogojih kredita, pravicah in obveznostih potrošnika in dajalca kredita ter potreben dodaten pouk, opozorila in pojasnila glede vrste in načina sklepanja kreditnih pogodb.
(3) Pri kreditni pogodbi, pri kateri plačila, ki jih opravi potrošnik, ne zagotavljajo takojšnjega ustreznega zmanjšanja skupnega zneska kredita, temveč se uporabijo za naložbe pod pogoji, določenimi v kreditni pogodbi ali pomožni pogodbi, morajo predhodne informacije vsebovati tudi izjavo, da kreditna pogodba ne jamči odplačila celotnega črpanega zneska kredita, razen če je bilo tako jamstvo predloženo.
(4) Pri kreditni pogodbi, ki se na zahtevo potrošnika sklene s pomočjo sredstva za sporazumevanje na daljavo, ki ne omogoča zagotavljanja zahtevanih predhodnih informacij, dajalec kredita izpolni to obveznost do potrošnika takoj po sklenitvi kreditne pogodbe.
(5) Dajalec kredita ali kreditni posrednik zagotovi potrošniku na zahtevo pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov brezplačen izvod osnutka kreditne pogodbe, ki vsebuje pogodbene informacije iz 12. člena tega zakona, razen če nima namena skleniti kreditne pogodbe s potrošnikom.
(6) Pri kreditni pogodbi s spremenljivo kreditno obrestno mero ali kreditni pogodbi, pri kateri je kredit obračunan v tuji valuti, predhodne informacije vsebujejo grafični prikaz nihanja referenčne obrestne mere in vrednosti tuje valute v razmerju do eura za zadnjih deset let. Navedene informacije se zagotovijo v ločenem dokumentu k obrazcu za predhodne informacije o kreditni pogodbi.
(7) Pri kreditni pogodbi, ki se sklicuje na referenčno vrednost, kakor je opredeljena v 40. točki 2. člena tega zakona, dajalec kredita ali kreditni posrednik zagotovi potrošniku informacijo o imenu referenčne vrednosti in njenega upravljavca ter morebitne posledice za potrošnika. Navedena informacija se zagotovi v ločenem dokumentu k obrazcu za predhodne informacije o kreditni pogodbi.
(8) Obliko in vsebino obrazcev za predhodne informacije o kreditni pogodbi, podrobnejšo vsebino in obseg predhodnih informacij, dodaten pouk, opozorila in pojasnila glede vrste in načina sklepanja kreditnih pogodb ter način podajanja informacij predpiše s pravilnikom minister, pristojen za gospodarstvo.
8. člen 
(izjeme zagotavljanja predhodnih informacij) 
Določbe 7. člena tega zakona se ne uporabljajo za ponudnika blaga ali storitev, ki nastopa kot kreditni posrednik v pomožni funkciji. V tem primeru dajalec kredita zagotovi, da potrošnik prejme predhodne informacije v skladu s 7. členom tega zakona.
9. člen 
(zagotavljanje informacij poroku) 
Kadar porok kot fizična oseba prevzame odgovornost za izpolnitev obveznosti potrošnika iz kreditne pogodbe, dajalec kredita ali kreditni posrednik poroku pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov pravočasno pred sklenitvijo kreditne pogodbe brezplačno zagotovi informacije o glavnih značilnostih kredita, tveganjih in stroških kreditne pogodbe ter ga opozori na možne posledice neizpolnjevanja zapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe.
10. člen 
(ocena kreditne sposobnosti potrošnika) 
(1) Dajalec kredita mora pred sklenitvijo kreditne pogodbe oceniti kreditno sposobnost potrošnika.
(2) Dajalec kredita oceni kreditno sposobnost potrošnika na podlagi potrebnih, zadostnih in sorazmernih informacij o prihodkih in izdatkih oziroma premoženjskem stanju potrošnika, ki jih pridobi od potrošnika in iz zbirk osebnih podatkov iz tretjega odstavka tega člena.
(3) Informacije o zadolženosti potrošnika pridobi dajalec kredita iz zbirk osebnih podatkov, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja sistem izmenjave informacij o boniteti oziroma zadolženosti fizičnih oseb, in do katerih ima dostop v skladu s tem ali drugim zakonom, pri čemer se upošteva zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Dajalec kredita predhodno obvesti potrošnika o poizvedbi v zbirki osebnih podatkov.
(4) Če se po sklenitvi kreditne pogodbe potrošnik in dajalec kredita dogovorita o spremembi skupnega zneska kredita, mora dajalec kredita ponovno oceniti kreditno sposobnost potrošnika, kadar se skupni znesek kredita zviša za več kot petino prvotno odobrenega zneska kredita, razen če je takšno zvišanje skupnega zneska kredita že predvideno in vključeno v prvotno oceno kreditne sposobnosti potrošnika.
(5) Dajalec kredita hrani dokazila o oceni kreditne sposobnosti potrošnika na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov ves čas trajanja kreditne pogodbe in še štiri leta po izteku kreditne pogodbe, in sicer v poslovnih prostorih dajalca kredita, v katerih se sklepajo kreditne pogodbe.
(6) Če dajalec kredita zavrne vlogo za sklenitev kreditne pogodbe s potrošnikom, mora potrošnika brezplačno takoj obvestiti o zavrnitvi in o tem, ali je podlaga za zavrnitev avtomatizirana obdelava podatkov, če je bila uporabljena takšna obdelava podatkov. Če dajalec kredita zavrne vlogo za sklenitev kreditne pogodbe na podlagi rezultatov poizvedbe v zbirki osebnih podatkov, mora potrošnika brezplačno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov takoj obvestiti o rezultatu te poizvedbe in o zbirki osebnih podatkov, v kateri je bila izvedena poizvedba, razen če poseben zakon določa drugače.
11. člen 
(dostop do zbirke osebnih podatkov) 
(1) Dajalec kredita, ki ni član sistema izmenjave informacij o boniteti oziroma zadolženosti fizičnih oseb po zakonu, ki ureja sistem izmenjave informacij o boniteti oziroma zadolženosti fizičnih oseb, je za namen pridobitve informacije o zadolženosti potrošnika in ocene kreditne sposobnosti potrošnika upravičen iz sistema izmenjave informacij o boniteti oziroma zadolženosti fizičnih oseb, s soglasjem potrošnika obdelovati naslednje podatke o:
1. znesku neodplačanega dela obveznosti,
2. znesku obveznosti, s plačilom katerih je potrošnik v zamudi,
3. znesku neodplačanega dela obveznosti, v zvezi s katero se opravlja sodna ali davčna izvršba pri banki, in
4. znesku neodplačanega dela obveznosti, za katero je banka začela postopek izterjave, vključno s podatki o omejitvi uporabe ali o onemogočeni uporabi plačilnega računa zaradi izterjave in o ponovni odpravi omejitev.
(2) Podatke iz sistema izmenjave informacij o boniteti oziroma zadolženosti fizičnih oseb lahko pri dajalcu kredita obdeluje oseba, ki je pri dajalcu kredita pooblaščena za obdelavo teh podatkov.
(3) Dajalec kredita s sedežem v drugi državi članici ima dostop do podatkov iz prvega odstavka tega člena pod enakimi pogoji kot dajalec kredita, ki ima sedež v Republiki Sloveniji.
(4) Dajalec kredita varuje podatke iz prvega odstavka tega člena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ter zagotavlja sledljivost glede dostopa in izpisovanja podatkov iz sistema izmenjave informacij tako, da je mogoča identifikacija osebe iz drugega odstavka tega člena, ki je dostopala oziroma izpisovala podatke iz sistema izmenjave informacij in preverjanje namena obdelave in izpisa podatkov.
2.4. Obveznosti in pravice v zvezi s kreditno pogodbo
12. člen 
(obvezna vsebina kreditne pogodbe) 
(1) Kreditna pogodba mora biti sklenjena pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov. Vse pogodbene stranke prejmejo izvod sklenjene kreditne pogodbe brezplačno.
(2) Kreditna pogodba mora vsebovati naslednje informacije:
1. vrsto potrošniškega kredita (npr. kreditna pogodba za nepremičnino, finančni zakup (lizing, najem), odlog plačila, gotovinsko posojilo, prekoračitev na plačilnem računu);
2. firmo ali ime in sedež ali naslov dajalca kredita in kreditnega posrednika, če se pogodba sklepa s pomočjo kreditnega posrednika;
3. ime, priimek in naslov potrošnika, ki jemlje kredit;
4. skupni znesek kredita in pogoje črpanja;
5. obdobje trajanja kreditne pogodbe;
6. blago ali storitev in njeno vrednost, če gre za kredit v obliki odloga plačila ali za povezano kreditno pogodbo;
7. kreditno obrestno mero in pogoje za njeno uporabo, in če obstaja, indeks ali referenčno obrestno mero, če se uporablja za začetno kreditno obrestno mero, obdobja, pogoje in postopke za spreminjanje kreditne obrestne mere, datume, ko se kreditna obrestna mera prilagodi referenčni obrestni meri, in datume, ko se kreditni obrestni meri prilagodi anuiteta kredita. Kadar se v različnih okoliščinah uporabljajo različne kreditne obrestne mere, se informacije navedejo za vsako od njih;
8. efektivno obrestno mero in skupni znesek, ki ga mora plačati potrošnik in je izračunan ob sklenitvi kreditne pogodbe, z navedbo vseh predpostavk za izračun obresti;
9. znesek, število in pogostnost plačil, vrstni red dodelitve plačil za različne zneske, ki jih dolguje potrošnik in so zaračunani po različnih kreditnih obrestnih merah, ter podatek o obročnem ali anuitetnem odplačevanju kredita;
10. pravico potrošnika, da pri kreditni pogodbi z dogovorjenim postopnim odplačevanjem glavnice, sklenjeni za določen čas, na svojo zahtevo brezplačno med trajanjem kreditne pogodbe pridobi izračun stanja kredita v obliki amortizacijskega načrta, ki prikazuje dolgovane zneske in obdobja ter pogoje v zvezi s plačilom teh zneskov, razčlenitev vsakega plačila s prikazom odplačila glavnice in obresti, izračunane na podlagi kreditne obrestne mere, ter morebitne dodatne stroške. Če obrestna mera ali dodatni stroški niso fiksni, mora načrt vsebovati navedbo o veljavnosti podatkov v načrtu do naslednje spremembe kreditne obrestne mere ali dodatnih stroškov v skladu s kreditno pogodbo;
11. stroške vodenja enega ali več računov za izvajanje plačilnih transakcij in črpanj, razen če odprtje računa ni obvezno, stroške uporabe plačilnih sredstev za plačila in črpanja ter druge stroške, ki izhajajo iz kreditne pogodbe, in pogoje, pod katerimi se lahko ti stroški spremenijo;
12. stroške notarskih storitev, če so potrebni;
13. zamudno obrestno mero z navedbo pravila za njeno prilagoditev in morebitne stroške pri zamudi ter opozorilo o posledicah neplačanih zapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe;
14. pravico potrošnika do predčasnega odplačila kredita in pravico dajalca kredita do nadomestila ter način določitve tega nadomestila;
15. izpisek, ki prikazuje obdobja in pogoje za plačilo obresti ter periodičnih in neperiodičnih stroškov, če se stroški in obresti plačujejo brez odplačila glavnice;
16. zavarovanja, če obstajajo;
17. pravico potrošnika do odstopa ali odpovedi kreditne pogodbe ter informacije o postopkih za uveljavljanje te pravice v skladu s 17. in 21. členom tega zakona;
18. obstoj oziroma neobstoj pravice potrošnika do odstopa od pogodbe brez navedbe razloga, obdobje trajanja in druge pogoje za njeno uveljavljanje, vključno z informacijami o obveznosti potrošnika do plačila črpane glavnice in obresti v skladu s tretjim odstavkom 18. člena tega zakona in zneskom dnevnih obresti;
19. pravice potrošnika pri odstopu od povezane kreditne pogodbe in pogoje za njihovo uveljavljanje v skladu z 19. členom tega zakona;
20. firmo ali ime in sedež ali naslov ter elektronski naslov dajalca kredita, na katerega lahko potrošnik naslovi morebitno pritožbo v zvezi s kreditno pogodbo v okviru notranjega pritožbenega postopka pri dajalcu kredita, firmo ali ime in sedež ali naslov enega ali več izvajalcev izvensodnega reševanja potrošniških sporov, ki jih dajalec kredita določi kot pristojne za izvensodno reševanje sporov v skladu s 93. členom tega zakona, in pouk o možnostih uveljavljanja drugih pravnih sredstev;
21. ime in naslov nadzornega organa, pristojnega za nadzor nad dajalci kreditov in kreditnimi posredniki;
22. pri kreditnih pogodbah, pri katerih je obračun povezan z uporabo tuje valute, navedbo tuje valute in vrsto tečaja, po katerem se izračunava vrednost v domači valuti, z opozorilom, da se ob spremembi tečaja lahko spremenijo tudi predvideni zneski posameznih plačil ter obrazložitev delovanja mehanizma pretvorbe plačila iz tuje valute v domačo ter povezavo med tem mehanizmom in mehanizmom, določenim z drugimi pogoji o izplačilu kredita, da lahko potrošnik oceni finančne posledice, ki iz tega zanj izhajajo;
23. druga pogodbena določila in pogoje.
(3) Potrošniku ni treba plačati stroškov, ki v kreditni pogodbi niso navedeni ali so navedeni nepopolno.
(4) Pri kreditni pogodbi, pri kateri plačila, ki jih opravi potrošnik, ne zagotavljajo takojšnjega ustreznega zmanjšanja skupnega zneska kredita, temveč se uporabijo za naložbe pod pogoji, določenimi v kreditni ali pomožni pogodbi, morajo informacije iz drugega odstavka tega člena vsebovati tudi izjavo, da kreditna pogodba ne zagotavlja jamstva tretje osebe za odplačilo celotnega zneska črpanega kredita po kreditni pogodbi, razen če je bilo tako jamstvo predloženo.
(5) Dajalec kredita lahko potrošniku zaradi zamude s plačili zapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe zaračuna zamudne obresti, ki ne presegajo višine zamudnih obresti, določene v zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.
(6) Morebitni stroški zaradi zamude s plačili zapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe ne smejo biti višji od dejanskih stroškov, ki jih ima dajalec kredita zaradi zamude potrošnika s plačili zapadlih obveznosti, in od višine zamudnih obresti, določene v zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.
13. člen 
(hramba kreditne pogodbe) 
Dajalec kredita hrani izvod sklenjene kreditne pogodbe na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov ves čas trajanja kreditne pogodbe in še štiri leta po izteku kreditne pogodbe, in sicer v poslovnih prostorih dajalca kredita, v katerih se sklepajo kreditne pogodbe.
14. člen 
(indeksi ali referenčne obrestne mere, spremembe kreditne obrestne mere in stroškov) 
(1) Vrednosti indeksov ali referenčnih obrestnih mer, ki jih dajalec kredita uporablja za izračun kreditne obrestne mere, morajo biti jasne, dostopne, objektivne in preverljive za dajalca kredita, kreditnega posrednika, potrošnika in nadzorne organe.
(2) Če je dogovorjena spremenljiva obrestna mera za celotno ali posamezno obdobje trajanja kreditne pogodbe, dajalec kredita pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov potrošnika brezplačno obvesti o spremembi kreditne obrestne mere pred začetkom veljavnosti spremembe. V obvestilu se navedejo višina kreditne obrestne mere, znesek plačil od začetka veljavnosti nove kreditne obrestne mere ter morebitne spremembe števila in pogostnosti plačil.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se obvestilo o spremembi kreditne obrestne mere potrošniku pošilja periodično skupaj z višino referenčne obrestne mere in z novim zneskom rednih plačil, če je sprememba posledica spremembe referenčne obrestne mere, nova referenčna obrestna mera pa je javno objavljena na spletni strani dajalca kredita in dostopna v poslovnih prostorih dajalca kredita, v katerih se sklepajo kreditne pogodbe.
(4) Dajalec kredita hrani evidence indeksov ali referenčnih obrestnih mer, uporabljenih za izračun kreditnih obrestnih mer, za preteklo obdobje.
(5) Če v kreditni pogodbi ni navedeno, pod katerimi pogoji se obrestne mere ali stroški lahko spremenijo, jih dajalec kredita ne sme spreminjati v škodo potrošnika.
15. člen 
(informacije pri dovoljeni možnosti prekoračitve) 
(1) Pri kreditni pogodbi z možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu potrošnika mora pogodba vsebovati naslednje informacije:
1. vrsto potrošniškega kredita;
2. firmo ali ime in sedež ali naslov dajalca kredita;
3. skupni znesek kredita in pogoje črpanja;
4. obdobje trajanja kreditne pogodbe;
5. kreditno obrestno mero in pogoje, ki urejajo uporabo kreditne obrestne mere, ter če obstaja, indeks ali referenčno obrestno mero, ki se uporablja za začetno kreditno obrestno mero;
6. obdobja in pogoje, pod katerimi se kreditna obrestna mera spremeni; kadar se v različnih okoliščinah uporabljajo različne kreditne obrestne mere, se informacije navedejo za vsako od njih;
7. efektivno obrestno mero in skupne stroške, ki jih mora plačati potrošnik, izračunane ob sklenitvi kreditne pogodbe, pri čemer se navedejo tudi vse predpostavke, uporabljene za izračun v skladu z drugim odstavkom 24. člena tega zakona;
8. opozorilo, da dajalec kredita lahko kadar koli zahteva odplačilo celotnega zneska kredita;
9. stroške, ki nastanejo s sklenitvijo kreditne pogodbe, in pogoje, pod katerimi se lahko stroški spremenijo.
(2) Dajalec kredita potrošniku na izpisku o stanju na plačilnem računu na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov redno sporoča naslednje informacije:
1. obdobje, na katero se nanaša izpisek o stanju na plačilnem računu;
2. zneske in datume črpanj;
3. stanje in datum prejšnjega izpiska o stanju na plačilnem računu;
4. novo stanje;
5. datume in zneske opravljenih plačil potrošnika;
6. uporabljeno kreditno obrestno mero;
7. nastale stroške;
8. najmanjši znesek, ki ga mora plačati potrošnik.
(3) Dajalec kredita potrošnika obvesti o spremembi kreditne obrestne mere v skladu s prvim in drugim odstavkom 14. člena tega zakona ali o drugih plačljivih stroških, pred začetkom veljavnosti spremembe.
16. člen 
(molče dovoljena prekoračitev) 
(1) Pri molče dovoljeni prekoračitvi stanja na plačilnem računu dajalec kredita v pogodbi o plačilnem računu navede vsaj kreditno obrestno mero in pogoje, pod katerimi se uporablja, indeks ali referenčno obrestno mero, če obstaja, vse stroške, ki nastanejo od trenutka prekoračitve, ter pogoje, pod katerimi se ti stroški lahko spremenijo. Dajalec kredita te informacije potrošniku redno zagotavlja pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov.
(2) Ob prekoračitvi stanja na plačilnem računu potrošnika, ki traja več kot mesec dni, dajalec kredita potrošnika nemudoma obvesti na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov o prekoračitvi, višini prekoračenega zneska, kreditni obrestni meri, morebitnih pogodbenih kaznih, stroških in zamudnih obrestih.
(3) Če dajalec kredita ravna v nasprotju s tem členom, potrošniku ni treba dajalcu kredita plačati stroškov ali obresti.
2.5. Odstop in odpoved kreditne pogodbe
17. člen 
(odstop potrošnika zaradi kršitve zakona) 
(1) Če kreditna pogodba ni sklenjena v skladu s prvim, drugim in četrtim odstavkom 12. člena, prvim odstavkom 15. člena, 51. členom ali sedmim odstavkom 52. člena tega zakona, lahko potrošnik z enostransko izjavo odstopi od kreditne pogodbe.
(2) Če potrošnik v enem mesecu od plačila prve obveznosti po pogodbi ne izjavi, da odstopa od pogodbe v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje, da pri kreditni pogodbi vztraja.
(3) Pri odstopu potrošnika od kreditne pogodbe dajalec kredita potrošniku vrne vse plačane zneske v osmih dneh od prejema izjave potrošnika. Če je potrošnik že črpal kredit, dajalcu kredita v istem roku vrne črpan kredit, če mu je izjavo izročil neposredno, oziroma v desetih dneh od oddaje izjave, če je izjavo poslal po elektronski ali priporočeni pošti. Potrošniku ni treba plačati obresti oziroma drugih stroškov ali dajatev, povezanih z odobrenim ali črpanim kreditom.
18. člen 
(odstop potrošnika brez navedbe razloga) 
(1) Potrošnik lahko odstopi od kreditne pogodbe brez navedbe razloga v 14 dneh od dneva sklenitve kreditne pogodbe oziroma od dneva, ko prejme informacije iz drugega in četrtega odstavka 12. člena tega zakona, če je ta dan poznejši kot dan sklenitve kreditne pogodbe. Pri povezani kreditni pogodbi se lahko rok za odstop od pogodbe na izrecno zahtevo potrošnika skrajša na tri dni. Potrošnik lahko odstopi od kreditne pogodbe brez navedbe razloga tudi, kadar je kredit že črpal.
(2) Potrošnik uveljavlja pravico do odstopa od pogodbe z obvestilom pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, ki ga pošlje dajalcu kredita v rokih iz prejšnjega odstavka.
(3) Če potrošnik uveljavlja pravico do odstopa od pogodbe po črpanju kredita, dajalcu kredita plača glavnico in obresti, obračunane na to glavnico, od dneva, ko je bil kredit črpan, do dneva, ko je glavnica odplačana, brez nepotrebnega odlašanja ali najpozneje v 30 dneh od dneva, ko je dajalcu kredita poslal obvestilo o odstopu. Obresti črpanega dela kredita se izračunajo na podlagi dogovorjene kreditne obrestne mere.
(4) Če potrošnik odstopi od pogodbe, mu dajalec kredita ne sme zaračunati nobenih drugih stroškov, razen morebitnih nepovratnih stroškov, ki jih je dajalec kredita plačal v postopku pred sodišči, upravnimi organi ali osebami z javnim pooblastilom.
(5) Če dajalec kredita ali tretja oseba na podlagi dogovora med tretjo osebo in dajalcem kredita opravi pomožno storitev, ki je povezana s kreditno pogodbo, pogodba o pomožni storitvi potrošnika preneha zavezovati, če odstopi od kreditne pogodbe.
(6) Če ima potrošnik pravico do odstopa od pogodbe po tem zakonu, se ne glede na določbe zakona, ki ureja varstvo potrošnikov in urejajo pravico potrošnika do odstopa od pogodbe o finančnih storitvah, sklenjene na daljavo in od pogodbe o finančnih storitvah, sklenjene zunaj poslovnih prostorov ter 111. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo in 64/16 – odl. US) za odstop od kreditne pogodbe uporablja ta zakon.
19. člen 
(odstop potrošnika od povezane kreditne pogodbe) 
(1) Če potrošnik odstopi od pogodbe o prodaji blaga ali opravljanju storitev v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, z dnem odstopa od pogodbe preneha veljati tudi povezana kreditna pogodba.
(2) Potrošnik lahko proti dajalcu kredita ugovarja zavrnitev plačila in uveljavlja druge pravice, ki izvirajo iz pogodbe o prodaji blaga ali opravljanju storitev, če se blago ali storitve ne zagotovijo, se zagotovijo le delno ali niso v skladu s pogodbo o prodaji blaga ali opravljanju storitev, pod pogojem, da sta ta pogodba in kreditna pogodba med seboj povezani.
(3) Ugovore iz prejšnjega odstavka lahko potrošnik uveljavlja proti dajalcu kredita samo, če jih je pred tem uveljavljal proti prodajalcu blaga ali izvajalcu storitve.
20. člen 
(odstop dajalca kredita) 
(1) Dajalec kredita lahko z enostransko izjavo odstopi od kreditne pogodbe ali zahteva plačilo preostalih plačil pred njihovo zapadlostjo, če je potrošnik v zamudi s plačilom začetnega ali dveh zaporednih plačil.
(2) Pred izjavo o odstopu od kreditne pogodbe dajalec kredita potrošniku na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov določi primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od 15 dni.
(3) Dajalec kredita lahko odstopi od kreditne pogodbe, če potrošnik ne plača zapadlih obveznosti v dodatnem roku iz prejšnjega odstavka.
(4) Če dajalec kredita zahteva plačilo preostalih plačil pred njihovo zapadlostjo ali z enostransko izjavo odstopi od kreditne pogodbe, se obveznost plačila določi v skladu s prvim odstavkom 22. člena tega zakona.
(5) Potrošnik za zapadle kreditne obveznosti za čas od nastanka zamude do dneva plačila plača dajalcu kredita zamudne obresti, ki ne presegajo višine določene v zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti.
21. člen 
(odpoved odprte kreditne pogodbe) 
(1) Potrošnik lahko kadar koli in brezplačno odpove odprto kreditno pogodbo, razen če sta se potrošnik in dajalec kredita v pogodbi dogovorila o odpovednem roku, ki ne sme biti daljši od enega meseca.
(2) Dajalec kredita lahko odpove odprto kreditno pogodbo, če sta se potrošnik in dajalec kredita o tem izrecno dogovorila v pogodbi z najmanj dvomesečnim odpovednim rokom, tako da potrošniku pošlje obvestilo pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov.
(3) Dajalec kredita lahko iz utemeljenih razlogov potrošniku začasno prekine črpanje kredita, če sta se v odprti kreditni pogodbi o tem izrecno dogovorila. O tem dajalec kredita potrošnika obvesti pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov pred prekinitvijo črpanja ali najpozneje takoj po njej, razen če drug zakon določa drugače.
2.6. Predčasno odplačilo in odstop terjatev
22. člen 
(predčasno odplačilo kredita) 
(1) Potrošnik lahko kadar koli v celoti ali delno izpolni svoje obveznosti po kreditni pogodbi. V tem primeru je upravičen do zmanjšanja skupnih stroškov kredita v delu, ki ga sestavljajo obresti in stroški preostalega obdobja trajanja pogodbe, tako da se od zneska sedanje vrednosti obveznosti predčasnega plačila (diskontirane) kredita odšteje sedanja vrednost (valorizirana) pogodbenih obresti, vključno z morebitnimi stroški, ki bi tekle od dneva predčasnega plačila do dneva zapadlosti plačila po pogodbi, če so bili pogodbene obresti in stroški za to obdobje že obračunani in zajeti v plačila, ki jih je plačal potrošnik. Dajalec kredita potrošniku na razumljiv način in brezplačno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov predstavi zmanjšanje obresti in drugih stroškov, ki nastanejo s celotnim ali delnim predčasnim odplačilom kredita. Dogovorjena določila o obrestni meri se ne smejo spremeniti v škodo potrošnika.
(2) Pri predčasnem odplačilu kredita je dajalec kredita upravičen do pravičnega nadomestila morebitnih stroškov, ki so neposredno povezani s predčasnim odplačilom kredita, če se predčasno odplačilo izvede za obdobje, za katero je bila določena fiksna kreditna obrestna mera.
(3) Nadomestilo ne sme presegati 1 % zneska predčasno odplačane glavnice, če potrošnik predčasno odplača kredit več kot eno leto pred končno dospelostjo kreditne pogodbe. Če je do končne dospelosti kreditne pogodbe eno leto ali manj kot eno leto, nadomestilo ne sme presegati 0,5 % zneska predčasno odplačane glavnice.
(4) Nadomestilo lahko dajalec kredita zahteva pod pogojem, da vsota predčasnih odplačil v 12 mesecih presega 10.000 eurov.
(5) Nadomestila za predčasno odplačilo dajalec kredita ne sme zahtevati, če:
1. se je odplačilo opravilo po zavarovalni pogodbi, ki zagotavlja jamstvo za odplačilo kredita;
2. gre za kreditne pogodbe z dovoljeno prekoračitvijo stanja na plačilnem računu;
3. se predčasno odplačilo opravi v obdobju, za katero ni določena fiksna kreditna obrestna mera;
4. so v pogodbi nepopolne informacije o trajanju kreditne pogodbe, pravici do odstopa od pogodbe brez navedbe razloga ali izračunu nadomestila za predčasno odplačilo.
(6) Nadomestilo za predčasno odplačilo ne sme presegati zneska obresti, ki bi jih potrošnik plačal v obdobju med predčasnim odplačilom in dogovorjenim datumom prenehanja trajanja kreditne pogodbe.
23. člen 
(odstop terjatev) 
(1) Pri odstopu terjatev iz kreditnih pogodb po tem zakonu tretji osebi oziroma prevzemniku je potrošnik zoper njega upravičen uveljavljati vse pravice in ugovore, ki jih ima zoper prvotnega dajalca kredita, vključno s pobotom.
(2) Pogodbe o odstopu terjatev iz kreditnih pogodb iz prejšnjega odstavka, ki bi zmanjševale pravice potrošnika iz prejšnjega odstavka, so nične.
(3) Dajalec kredita lahko odstopi terjatev le prevzemniku, ki je dajalec kredita in izpolnjuje vse pogoje po tem zakonu. Prevzemnik lahko prevzame terjatev, če je dajalec kredita in izpolnjuje vse pogoje po tem zakonu.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko dajalec kredita, ki pridobi dovoljenje za opravljanje bančnih storitev in finančnih storitev na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, odstopi terjatev prevzemniku, ki je:
– zavarovalnica z namenom poplačila dajalca kredita za zapadle neplačane kreditne obveznosti z zavarovalnino;
– subjekt s posebnim namenom pri listinjenju;
– Družba za upravljanje slabih terjatev bank, d. d., ali
– druga družba za upravljanje slabih terjatev bank.
(5) Prevzemnik iz tretjega in četrtega odstavka tega člena je dolžan po prevzemu terjatev izpolnjevati vse obveznosti do potrošnika, kot jih je dolžan izpolnjevati dajalec kredita v skladu s tem zakonom, terjatev pa lahko odstopi le v skladu s tretjim odstavkom tega člena.
(6) Odstopnik terjatve o odstopu terjatve potrošnika obvesti pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, razen če dajalec kredita v dogovoru s prevzemnikom še naprej opravlja storitev iz tega kredita v imenu prevzemnika in za njegov račun.
(7) Dajalec kredita pri odstopu terjatev ves čas trajanja kreditne pogodbe in še štiri leta po izteku kreditne pogodbe hrani vsaj kopijo sklenjene kreditne pogodbe.
2.7. Efektivna obrestna mera
24. člen 
(predpostavke za izračun) 
(1) Efektivna obrestna mera, ki na letni ravni izraža vpliv, ki ga imajo na skupno ceno denarja vsa obstoječa ali prihodnja upravičenja in obveznosti (črpanj, plačil in stroškov), o katerih sta se dajalec kredita in potrošnik dogovorila, se izračuna na način, kot je določen v 25. členu tega zakona.
(2) Za izračun efektivne obrestne mere se upoštevajo skupni stroški kredita za potrošnika, razen dajatev in stroškov, ki jih mora potrošnik plačati pri nakupu blaga ali storitev ne glede na to, ali gre za kreditno ali gotovinsko transakcijo, ter stroškov, ki jih potrošnik plača zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz kreditne pogodbe. Stroški odprtja in vodenja računa, na katerem se evidentirajo plačilne transakcije in črpanja, stroški uporabe plačilnih sredstev za plačilne transakcije in črpanja ter drugi stroški v zvezi s plačilnimi transakcijami se vključijo v skupne stroške kredita potrošniku, razen če odprtje ali vodenje računa ni obvezno za pridobitev kredita ali za pridobitev kredita pod pogoji, pod katerimi se kredit trži in so stroški računa ločeno prikazani v kreditni pogodbi ali drugi pogodbi, sklenjeni s potrošnikom.
(3) Efektivna obrestna mera se izračuna glede na dogovorjeno časovno obdobje kreditne pogodbe ter glede na pogoje in roke za izpolnitev obveznosti dajalca kredita in potrošnika, kot so navedeni v kreditni pogodbi.
(4) Pri kreditni pogodbi, v kateri se dovoljuje sprememba kreditne obrestne mere in morebitnih drugih stroškov, ki so zajeti v efektivni obrestni meri in katerih dinamike v trenutku izračuna ni mogoče natančno predvideti, se efektivna obrestna mera izračuna ob predpostavki, da kreditna obrestna mera in stroški, ki vplivajo na efektivno obrestno mero, ostanejo enaki začetni višini in se uporabljajo do poteka veljavnosti kreditne pogodbe.
(5) Pri izračunu efektivne obrestne mere se upoštevajo tudi dodatne predpostavke v skladu s tretjim odstavkom 25. člena tega zakona.
25. člen 
(način izračuna) 
(1) Efektivna obrestna mera se izračuna kot letna diskontna stopnja, ki izenači sedanjo vrednost vseh črpanj kredita s sedanjo vrednostjo vseh plačil in stroškov na podlagi naslednje enačbe:
Slika 1
pri čemer je:
EOM = efektivna obrestna mera;
m = zaporedna številka zadnjega črpanja oziroma število vseh črpanj, tranš, če se kredit črpa postopoma; drugače je m = 1;
k = zaporedna številka črpanja, pri čemer je 1 ≤ km;
Ck = znesek k-tega črpanja;
tk = trajanje časovnega presledka, izraženo v letih ali delih leta, med datumom prvega črpanja in datumom vsakega posameznega naslednjega črpanja, pri čemer je t1 = 0;
m’ = zaporedna številka zadnjega plačila kredita, obresti ali stroškov oziroma skupno število vseh plačil;
l = zaporedna številka plačila kredita, obresti ali stroškov;
Dl = znesek posameznega plačila kredita, obresti ali stroškov;
sl = trajanje časovnega presledka, izraženo v letih ali delih leta, med datumom prvega črpanja in datumom vsakega posameznega plačila kredita, obresti ali stroškov;
∑ = vsota.
(2) Pri izračunu efektivne obrestne mere v skladu s prejšnjim odstavkom se upošteva naslednje:
1. zneski, ki jih plačata stranki ob različnih časih, so lahko različni in se lahko plačajo v različnih časovnih presledkih;
2. začetni datum je datum prvega črpanja;
3. časovni presledki med datumi, ki se uporabljajo pri izračunu, se izrazijo v letih oziroma delih leta. Šteje se, da ima leto 365 dni (ali 366 v prestopnih letih) – sistem (K, 365/366). Če je to povezano z naravo posla ali če ni natančnih podatkov o dospevanju plačil, se šteje, da ima leto 52 enakih tednov ali 12 enakih mesecev. Šteje se, da ima enak mesec 30,41666 dneva (tj. 365/12) ne glede na to, ali je leto prestopno ali ne;
4. če časovnih presledkov med datumi, ki se uporabljajo pri izračunih, ni mogoče izraziti kot celo število tednov, mesecev ali let, se izrazijo kot celo število enega od teh obdobij in s številom dni. Kadar se uporabljajo dnevi:
– se šteje vsak dan,
– se enaka obdobja in nato dnevi štejejo nazaj do dneva začetka črpanja,
– se dolžina obdobja dni, ki se izrazi v letih, izračuna tako, da se odšteje prvi dan in prišteje zadnji dan, tako da se to obdobje deli s številom dni (365 ali 366) celotnega leta, ki se šteje nazaj od zadnjega dne do istega dne predhodnega leta;
5. rezultat se zapiše z natančnostjo vsaj dveh decimalk v odstotnem zapisu, pri čemer se zaokroženje opravi po matematičnih pravilih (če je prva neizpisana vrednost 5 ali več, se zadnja ohranjena vrednost zaokroži navzgor);
6. enačba iz prejšnjega odstavka se z uvedbo enotnega simbola Pi za pozitivni ali negativni denarni tok, ki nastopi kot posledica i tega od skupaj N = m + m' poslovnih dogodkov (npr. črpanj (dela) kredita, plačil stroškov ali anuitet), lahko preoblikuje v:
Slika 2
Efektivna obrestna mera je tako letna diskontna stopnja, ki povzroči, da je sedanja vrednost vseh upoštevanih pozitivnih in negativnih denarnih tokov danega kreditnega posla enaka nič (0).
(3) Dajalec kredita mora pri izračunu efektivne obrestne mere upoštevati naslednje dodatne predpostavke:
1. če daje kreditna pogodba potrošniku možnost prostega črpanja, se šteje, da je skupni znesek kredita črpan takoj in v celoti;
2. če kreditna pogodba predvideva črpanja z različnimi stroški ali kreditnimi obrestnimi merami, se šteje, da je skupni znesek kredita črpan po najvišji kreditni obrestni meri in najvišjih stroških, ki se obračunavajo za najpogosteje uporabljeno transakcijo pri tovrstni kreditni pogodbi;
3. če daje kreditna pogodba potrošniku možnost prostega črpanja odobrenega zneska kredita, vendar glede na različne načine črpanja določa omejitve skupnega zneska kredita in časovnega obdobja, se za izračun efektivne obrestne mere šteje, da bo skupni znesek kredita črpan na prvi dan, določen v kreditni pogodbi, in v skladu s temi omejitvami črpanja;
4. pri odprti kreditni pogodbi, razen pri kreditni pogodbi z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu in pri premostitvenem kreditu, se pri kreditni pogodbi, katere namen ni pridobitev ali ohranitev pravic na nepremičnini ali pri kateri se kredit črpa z bančno plačilno kartico z odlogom plačila ali kreditno kartico šteje, da se kredit zagotovi za eno leto, ki se šteje od dneva začetka črpanja kredita, z zadnjim plačilom kredita pa se poravnajo saldo glavnice, obresti in morebitni drugi stroški. Šteje se, da potrošnik odplača glavnico z enakimi mesečnimi plačili z začetkom en mesec po dnevu prvega črpanja. Če potrošnik odplača glavnico v celoti z enkratnim plačilom znotraj posameznega plačilnega roka, se šteje, da bodo naslednja črpanja in plačila celotne glavnice opravljena v obdobju enega leta. Obresti in drugi stroški se določijo glede na navedena črpanja in plačila glavnice in kakor je določeno v kreditni pogodbi;
5. pri kreditni pogodbi, razen pri kreditni pogodbi z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu in odprti kreditni pogodbi, se v primeru, da ni mogoče ugotoviti dneva ali zneska plačila kredita, ki ga mora opraviti potrošnik, šteje, da se plačilo opravi na prvi dan in na najnižji znesek, ki ju določa kreditna pogodba. Če dan sklenitve kreditne pogodbe ni znan, se šteje, da je začetek črpanja kredita na dan, ki omogoča najkrajši časovni presledek med dnevom začetka črpanja kredita in dnevom prvega plačila kredita, ki ga mora opraviti potrošnik;
6. kadar dneva ali zneska plačila, ki ga mora opraviti potrošnik, ni mogoče ugotoviti na podlagi kreditne pogodbe ali predpostavk 4., 5. in 8. točke tega odstavka, se šteje, da se plačilo opravi v skladu z roki in pogoji, ki jih določi dajalec kredita. Kadar so ti neznani, se šteje:
– da se plačila obresti plačajo skupaj s plačili glavnice;
– da se stroški, ki niso obresti in so v obliki enkratnega plačila, plačajo na dan sklenitve kreditne pogodbe;
– da se stroški, ki niso obresti in so v obliki večkratnih plačil, plačujejo v rednih časovnih presledkih z začetkom na dan prvega plačila glavnice. Če znesek teh plačil ni znan, se šteje, da so zneski enaki;
– da se saldo glavnice, obresti in morebitni drugi stroški poravnajo s končnim plačilom kredita.
7. če pri kreditni pogodbi, ki ni pogojna obveznost ali jamstvo in katere namen ni pridobitev ali ohranitev lastninskih pravic na nepremičnini, pri kreditni pogodbi z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu ter pri kreditu, ki se črpa z bančno plačilno kartico z odlogom plačila ali s kreditno kartico, še ni dogovorjen skupni znesek kredita, se šteje, da znaša 1.500 eurov;
8. pri kreditni pogodbi z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu potrošnika se šteje, da je skupni znesek kredita črpan v celoti za celotno obdobje trajanja kreditne pogodbe. Če trajanje prekoračitve ni znano, se pri izračunu efektivne obrestne mere šteje, da je kreditna pogodba sklenjena za tri mesece;
9. če dajalec kredita ponudi različne kreditne obrestne mere in stroške za določeno obdobje ali znesek, se upoštevajo najvišja kreditna obrestna mera in najvišji stroški v celotnem obdobju trajanja kreditne pogodbe;
10. če je v kreditni pogodbi v začetnem obdobju dogovorjena fiksna kreditna obrestna mera in se ob izteku obdobja fiksne kreditne obrestne mere določi nova spremenljiva kreditna obrestna mera, ki se periodično prilagaja v skladu z dogovorjenim indeksom ali referenčno obrestno mero, se šteje, da je ob izteku obdobja fiksne kreditne obrestne mere kreditna obrestna mera enaka tisti, ki je veljala v času izračuna efektivne obrestne mere na podlagi vrednosti v tistem času dogovorjenega indeksa ali referenčne obrestne mere, vendar ni nižja od fiksne kreditne obrestne mere.
26. člen 
(najvišja dopustna efektivna obrestna mera) 
(1) Če je dajalec kredita oseba, ki ni kreditna institucija po zakonu, ki ureja bančništvo, lahko znaša efektivna obrestna mera na dan sklenitve pogodbe največ 200 % zadnje povprečne efektivne obrestne mere, ki jo v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, za potrošniške kredite uporabljajo kreditne institucije in jo za kreditni razred, v katerega po merilih tretjega in četrtega odstavka tega člena spada kredit, objavi Banka Slovenije.
(2) Če je v kreditni pogodbi določena višja efektivna obrestna mera od 200 % povprečne efektivne obrestne mere, določene v prejšnjem odstavku, se šteje, da je bila med potrošnikom in dajalcem kredita dogovorjena efektivna obrestna mera, ki znaša 200 % povprečne efektivne obrestne mere kreditnih institucij za potrošniške kredite.
(3) Povprečne efektivne obrestne mere kreditnih institucij za potrošniške kredite objavlja Banka Slovenije dvakrat letno v Uradnem listu Republike Slovenije za naslednje ročnosti in zneske:
– do šest mesecev in do 1.000 eurov (I. razred);
– do 12 mesecev in do 2.000 eurov (II. razred);
– do 36 mesecev in do 4.000 eurov (III. razred);
– do deset let in do 20.000 eurov (IV. razred).
(4) Potrošniški kredit, ki se ne uvršča v nobeno od kombinacij ročnosti in zneska iz prejšnjega odstavka, se razvrsti v tisti razred, v katerem njegova ročnost in njegov znesek ne presežeta zgornje mejne vrednosti za ta razred.
(5) Kreditne institucije poročajo Banki Slovenije o efektivni obrestni meri po ročnostih in zneskih iz tretjega odstavka tega člena, ki jih uporabljajo za potrošniške kredite.
(6) Banka Slovenije s sklepom podrobneje določi obseg, način in roke poročanja kreditnih institucij o efektivnih obrestnih merah, ki jih uporabljajo za potrošniške kredite v skladu s tem zakonom.
2.8. Obvezna narava določb tega zakona
27. člen 
(ničnost pogodbe oziroma pogodbenega določila) 
(1) Nično je vsako pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s tem zakonom in je v škodo potrošnika.
(2) Določbe tega zakona se neposredno uporabljajo, če so določila kreditne pogodbe nejasna, nepopolna ali v nasprotju s tem zakonom in v škodo potrošnika.
(3) Pravic, ki pripadajo potrošniku po tem zakonu, s kreditno pogodbo ni mogoče omejiti ali izključiti.
(4) Kreditna pogodba, ki jo dajalec kredita ali kreditni posrednik sklene brez ustreznega dovoljenja v skladu s tem zakonom, je nična, pri čemer je dajalec kredita upravičen samo do vračila že črpanega dela skupnega zneska kredita.
28. člen 
(omejitve pri zavarovanju) 
(1) V zvezi s kreditno pogodbo ni dovoljeno zavarovanje plačil, ki potrošnika zavezuje k izdaji ali sprejemu bianko menice ali čeka ali drugega plačilnega instrumenta, ki ima po svoji naravi podobne učinke.
(2) Potrošnik lahko od dajalca kredita zahteva vrnitev katerega koli plačilnega instrumenta iz prejšnjega odstavka, ki mu ga je izročil zaradi zavarovanja plačil.
(3) Dajalec kredita potrošniku povrne vso škodo, ki je posledica uporabe instrumenta zavarovanja plačil iz prvega odstavka tega člena.
29. člen 
(preprečevanje izogibanja določbam zakona) 
(1) Vključevanje kreditnih pogodb, ki spadajo v področje uporabe tega zakona, in drugih pogodb v pogodbe, katerih značilnosti ali namen lahko omogoči izogibanje uporabi tega zakona, ni dovoljeno.
(2) Več pogodb istega dajalca kredita, ki z ekonomskega vidika sestavljajo celoto, zlasti v primeru porazdelitve zneska kredita na več pogodb ali sklenitve več zaporednih pogodb, se v smislu tega zakona štejejo kot ena pogodba.
(3) Pogodbeno razmerje, pri katerem je potrošnik prodajalec in kupec oziroma zakupnik (najemnik) po pogodbi o finančnem zakupu iste stvari, se šteje za kreditno pogodbo po tem zakonu.
(4) Stvari, ki jih je dajalec kredita oziroma zakupodajalec (najemodajalec) po pogodbi o finančnem zakupu pridobil pri pravnih poslih iz prejšnjega odstavka in pri katerih ima že sklenjeno obveznost odtujitve stvari istemu potrošniku, ne sme obremeniti s stvarnimi pravicami drugih.
(5) Kadar se omejitev iz prejšnjega odstavka nanaša na nepremičnino, mora dajalec kredita oziroma zakupodajalec pri finančnem zakupu na tej nepremičnini vpisati pravico prepovedi obremenitve ali odtujitve nepremičnine v korist kupca oziroma zakupnika po pogodbi o finančnem zakupu.
(6) Ne glede na določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, stečajni dolžnik kot zakupodajalec z začetkom stečajnega postopka ne pridobi pravice do odstopa od pogodbe o finančnem zakupu, po pravilih, ki veljajo za vzajemno neizpolnjene pogodbe, ki je bila sklenjena s potrošnikom pred začetkom stečajnega postopka. Stečajni dolžnik lahko odstopi od pogodbe o finančnem zakupu v skladu z 20. členom tega zakona.
(7) Kadar se proti zakupodajalcu, ki je s potrošnikom sklenil pogodbo o finančnem zakupu, na predlog upnika uvede postopek izvršbe na predmet zakupa, se izvršba na tak predmet šteje za nedopustno.
2.9. Opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja
30. člen 
(dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja) 
(1) Dajalec kredita pred začetkom opravljanja storitev potrošniškega kreditiranja pridobi dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje) za vsako poslovno enoto, kjer bo opravljal te storitve.
(2) Dovoljenja ne potrebujejo:
1. kreditne institucije, ki pridobijo dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev po zakonu, ki ureja bančništvo;
2. kreditne institucije s sedežem v drugi državi članici, ki preko podružnice opravljajo storitve potrošniškega kreditiranja v Republiki Sloveniji in pridobijo dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v matični državi članici;
3. delodajalci za kreditne pogodbe, s katerimi dodelijo kredit svojim zaposlenim brezobrestno ali po nižjih povprečnih efektivnih obrestnih merah, kot jih za potrošniške kredite uporabljajo kreditne institucije;
4. nepridobitne organizacije, ki dajejo kredite le za socialne in izobraževalne namene, če gre za kreditne pogodbe iz 3. člena tega zakona;
5. pravne osebe javnega prava za kreditne pogodbe iz 3. člena tega zakona.
31. člen 
(izdaja in podaljšanje dovoljenja) 
(1) Dovoljenje izda ali podaljša ministrstvo, pristojno za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na zahtevo dajalca kredita oziroma vložnika po pravilih splošnega upravnega postopka.
(2) Ministrstvo izda ali podaljša dovoljenje, če:
– dajalec kredita oziroma vložnik izpolnjuje kadrovske, izobrazbene, prostorske, organizacijske, tehnične in druge pogoje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja v skladu s tem zakonom;
– dajalec kredita oziroma vložnik predloži osnutek kreditne pogodbe, ki je v skladu s tem zakonom, za vsako vrsto kredita, ki ga ponuja;
– dajalec kredita za izvensodno reševanje sporov s potrošniki določi izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov v skladu s 93. členom tega zakona;
– dajalec kredita oziroma vložnik, član poslovodstva in prokurist dajalca kredita oziroma vložnika ter odgovorna oseba iz četrtega odstavka tega člena ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper pravni promet ali zoper premoženje;
– nad premoženjem dajalca kredita oziroma vložnika, člana poslovodstva in prokurista dajalca kredita oziroma vložnika ter nad premoženjem odgovorne osebe iz četrtega odstavka tega člena ni bil začet postopek osebnega stečaja;
– dajalec kredita oziroma vložnik, član poslovodstva in prokurist dajalca kredita oziroma vložnika ter odgovorna oseba iz četrtega odstavka tega člena ni bila kaznovana v skladu s 94. členom tega zakona;
– opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja ni v nasprotju z drugimi predpisi.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se dajalcu kredita oziroma vložniku ne izda dovoljenje, če mu je bilo odvzeto v skladu s 33. členom tega zakona ali če ni plačal globe ali stroškov postopka za prekršek, storjen po 95. ali 96. členu tega zakona, pri čemer ta omejitev traja do plačila globe in stroškov postopka oziroma do ustavitve prisilne izterjave, vendar najdlje tri leta od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena globa za prekršek oziroma odmerjeni stroški postopka.
(4) V vlogi za pridobitev ali podaljšanje dovoljenja dajalec kredita oziroma vložnik določi osebo, odgovorno za vodenje in pravilnost poslovnega procesa potrošniškega kreditiranja.
(5) Ministrstvo izda dovoljenje za tri leta z možnostjo podaljšanja. Dovoljenje se podaljša za nadaljnja tri leta, če dajalec kredita izpolnjuje pogoje iz drugega in tretjega odstavka tega člena in dva meseca pred potekom treh let od pridobitve oziroma od zadnjega podaljšanja dovoljenja ministrstvu ponovno predloži vsa dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, sicer mu dovoljenje preneha veljati.
(6) Če dajalec kredita po pridobitvi dovoljenja odpre novo poslovno enoto, v kateri želi opravljati storitve potrošniškega kreditiranja, mora za to poslovno enoto pridobiti dovoljenje ministrstva za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja.
(7) Ne glede na določbe tega člena se dajalcu kredita, ki izpolnjuje pogoje iz drugega in tretjega odstavka tega člena in v katerem ima banka ali banka države članice najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu, ali katerega bilančna vsota po stanju ob koncu preteklega koledarskega leta je najmanj enaka 50.000.000 eurov, izda dovoljenje za nedoločen čas. Če dajalec kredita ne izpolnjuje več pogojev glede lastništva ali bilančne vsote iz prejšnjega stavka, mora ministrstvu ponovno predložiti vsa dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev za izdajo dovoljenja za tri leta z možnostjo podaljšanja. Dovoljenje za nedoločen čas preneha veljati z dnem izdaje odločbe ministrstva na podlagi vloge za izdajo dovoljenja za tri leta z možnostjo podaljšanja. Ministrstvo lahko izda odločbo o prenehanju dovoljenja za nedoločen čas tudi na predlog Tržnega inšpektorata Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Tržni inšpektorat) ali po uradni dolžnosti, če dajalec kredita ne izpolnjuje več pogojev glede lastništva ali bilančne vsote.
(8) Kadrovske, izobrazbene, prostorske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati dajalec kredita, ter dokumentacijo in podatke, ki jih mora dajalec kredita oziroma vložnik predložiti k vlogi za izdajo ali podaljšanje dovoljenja, podrobneje predpiše s pravilnikom minister, pristojen za gospodarstvo.
32. člen 
(izdaja nalepke) 
(1) Ministrstvo dajalcu kredita, ki je pridobil dovoljenje, izda nalepko, ki izkazuje pridobitev dovoljenja. Ministrstvo izda toliko nalepk, kot je v vlogi navedenih poslovnih enot, ki izpolnjujejo pogoje iz 31. člena tega zakona, in kjer se bodo opravljale storitve potrošniškega kreditiranja.
(2) Obliko in vsebino nalepke, pravila ravnanja z nalepko, pravila glede pridobitve novih ali dodatnih nalepk in vračila pridobljenih nalepk predpiše minister, pristojen za gospodarstvo.
33. člen 
(odvzem dovoljenja) 
(1) Ministrstvo odvzame dovoljenje dajalcu kredita na predlog Tržnega inšpektorata ali po uradni dolžnosti, če:
1. je dajalcu kredita izdana odločba na podlagi šestega ali sedmega odstavka 89. člena tega zakona;
2. dajalec kredita stori prekršek iz 7. točke prvega odstavka 94. člena tega zakona.
(2) Postopek odvzema dovoljenja se izvede po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.
(3) Ko je odločba o odvzemu dovoljenja dokončna, dajalec kredita, ki mu je odvzeto dovoljenje, takoj odstrani nalepko. Če je ne odstrani, jo na stroške dajalca kredita odstrani Tržni inšpektorat.
34. člen 
(register dajalcev kreditov za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja) 
(1) Ministrstvo vodi register dajalcev kreditov (v nadaljnjem besedilu: register), ki jim je bilo izdano ali podaljšano dovoljenje v skladu z 31. členom tega zakona.
(2) V register se vpiše dajalca kredita, ko je odločba o izdaji ali podaljšanju dovoljenja dokončna.
(3) V register se vpišejo naslednji podatki o:
– dajalcu kredita (firma ali ime in sedež ali naslov, poslovne enote, ki so prejele dovoljenje),
– matični in davčni številki dajalca kredita,
– navedbi oseb dajalca kredita, ki so pooblaščene za zastopanje,
– šifri glavne dejavnosti,
– datumu začetka in prenehanja veljavnosti dovoljenja in
– datumu izbrisa dajalca kredita iz registra.
(4) Register je javno objavljen na spletni strani ministrstva.
(5) Dajalec kredita ministrstvu posreduje vsako spremembo podatkov iz tretjega odstavka tega člena v roku 15 dni od nastanka spremembe.
(6) Dajalec kredita se izbriše iz registra, če:
– dajalec kredita vloži zahtevo za izbris,
– dajalcu kredita dovoljenje preneha po poteku časa ali
– ministrstvo dajalcu kredita odvzame dovoljenje.
(7) Ministrstvo na svoji spletni strani objavi izbris dajalca kredita iz registra, ko je odločba o odvzemu ali prenehanju dovoljenja dokončna, s podatki o dajalcu kredita.
35. člen 
(vodenje evidenc in poročanje) 
(1) Dajalec kredita, ki posluje na podlagi dovoljenja ministrstva, vsako leto do 31. marca za preteklo poslovno leto ministrstvu na obrazcu poroča o sklenjenih kreditnih pogodbah in dogovorjeni efektivni obrestni meri ali o tem, da ni bila sklenjena nobena kreditna pogodba.
(2) Dajalec kredita iz prejšnjega odstavka vodi evidence o kreditnih posrednikih in poslih, sklenjenih s posredovanjem, ter ministrstvu vsako leto do 31. marca za preteklo poslovno leto pošlje seznam kreditnih posrednikov in poslov, sklenjenih s posredovanjem.
(3) Minister, pristojen za gospodarstvo, s pravilnikom podrobneje predpiše način, vsebino in obrazec poročanja dajalca kredita.
2.10. Posredovanje potrošniških kreditov
36. člen 
(obveznosti kreditnega posrednika) 
(1) Kreditni posrednik ima z dajalcem kredita sklenjeno pogodbo o posredovanju potrošniških kreditov (v nadaljnjem besedilu: pogodba o posredovanju).
(2) Kreditni posrednik pri oglaševanju in v dokumentaciji, ki je namenjena potrošniku, navede, ali sodeluje z enim ali več dajalci kreditov, in obseg svojih pooblastil.
(3) Kreditni posrednik sporoči stroške posredovanja dajalcu kredita, ki jih vključi v izračun efektivne obrestne mere. Potrošnik v razmerju do kreditnega posrednika nima obveznosti za plačilo storitev posredovanja.
37. člen 
(pogoji za kreditne posrednike) 
(1) Kreditni posrednik mora za opravljanje dejavnosti posredovanja potrošniških kreditov:
– pridobiti in izkazovati status kreditnega posrednika;
– imeti pooblastilo dajalca kredita;
– imeti sklenjeno pogodbo o posredovanju z dajalcem kredita, v kateri se določi obseg odgovornosti dajalca kredita in kreditnega posrednika pri prekoračitvi pooblastil kreditnega posrednika;
– izpolnjevati kadrovske, izobrazbene, organizacijske, prostorske, tehnične in druge pogoje;
– voditi evidence o poslih, sklenjenih s posredovanjem.
(2) Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka za opravljanje dejavnosti kreditnega posrednika s sklepom predpiše Banka Slovenije, če gre za kreditnega posrednika kreditnih institucij, in s pravilnikom minister, pristojen za gospodarstvo, če gre za kreditnega posrednika drugih dajalcev kreditov.
III. POSEBNA PRAVILA ZA KREDITNO POGODBO ZA NEPREMIČNINO 
3.1. Oglaševanje
38. člen 
(vsebina oglasnih sporočil) 
(1) Pri oglaševanju v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino, ki vsebuje obrestno mero ali druge podatke v zvezi s stroški kredita za nepremičnino, morajo biti jasno, razumljivo in poudarjeno poleg informacij iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, razen informacij iz 5. točke, navedene še naslednje informacije glede na vrsto kreditne pogodbe za nepremičnino:
– firma ali ime in sedež ali naslov dajalca kredita ali kreditnega posrednika;
– navedba, da bo kreditna pogodba za nepremičnino zavarovana z zastavno pravico na nepremičnini;
– število in višino posameznih plačil, če je to mogoče;
– opozorilo, da morebitno nihanje valutnih tečajev lahko vpliva na znesek kredita, ki ga plača potrošnik.
(2) Na podlagi reprezentativnega primera v skladu s tretjim odstavkom 6. člena tega zakona se poleg informacij iz drugega odstavka 6. člena tega zakona prikažejo tudi informacije iz tretje alineje prejšnjega odstavka.
3.2. Obveznosti pred sklenitvijo kreditne pogodbe za nepremičnino
3.2.1. Zagotavljanje informacij
39. člen 
(splošne informacije) 
Dajalec kredita ali povezani kreditni posrednik zagotavlja potrošniku glede na vrsto kreditne pogodbe za nepremičnino, brezplačno na papirju, drugem trajnem nosilcu podatkov ali v elektronski obliki naslednje jasne in razumljive splošne informacije o kreditni pogodbi za nepremičnino:
– firmo ali ime in sedež ali naslov dajalca kredita ali povezanega kreditnega posrednika;
– namen uporabe kredita za nepremičnino;
– oblike zavarovanja kredita za nepremičnino in tudi možnost, da je lahko kreditna pogodba za nepremičnino zavarovana z zastavno pravico na nepremičnini, ki se nahaja v drugi državi članici;
– možno obdobje trajanja kreditne pogodbe za nepremičnino;
– navedbo, ali se kredit za nepremičnino obrestuje s fiksno, spremenljivo ali kombinirano obrestno mero, ter opis značilnosti fiksne in spremenljive obrestne mere, ter s tem povezanih posledic za potrošnika;
– ime referenčne vrednosti in njenega upravljavca ter navedbo morebitnih posledic za potrošnika, če se kreditna pogodba za nepremičnino sklicuje na referenčno vrednost, kakor je opredeljena v 40. točki 2. člena tega zakona;
– če je kredit za nepremičnino na voljo v tuji valuti, navedbo tuje valute, vključno z razlago posledic za potrošnika, kadar je kredit za nepremičnino obračunan v tuji valuti;
– reprezentativni primer skupnega zneska kredita za nepremičnino, skupnih stroškov kredita za potrošnika, skupnega zneska, ki ga mora plačati potrošnik, in efektivne obrestne mere;
– morebitne dodatne stroške v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino, ki niso vključeni v skupne stroške kredita za potrošnika in jih je treba plačati v povezavi s kreditno pogodbo za nepremičnino;
– možnosti odplačila kredita za nepremičnino, vključno s številom, pogostostjo in višino rednih plačil;
– jasno in natančno izjavo, da izpolnjevanje splošnih pogojev kreditne pogodbe za nepremičnino ne jamči odplačila celotnega zneska kredita po kreditni pogodbi za nepremičnino;
– opis pogojev, neposredno povezanih s predčasnim odplačilom kredita;
– navedbo, ali je potrebna cenitev nepremičnine, kdo je odgovoren za izvedbo cenitve in ali ima potrošnik s tem kakšne stroške;
– navedbo, ali je obvezna sklenitev pogodbe o pomožni storitvi, da potrošnik dobi kredit za nepremičnino ali ga dobi pod pogoji, pod katerimi se kredit trži, ter obvestilo, da sme potrošnik skleniti pogodbo o pomožni storitvi tudi pri ponudniku, ki ni izbrani dajalec kredita, in
– opozorilo glede morebitnih posledic neizpolnjevanja obveznosti iz kreditne pogodbe za nepremičnino.
40. člen 
(predhodne informacije) 
(1) Dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošniku brezplačno pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov zagotovi predhodne informacije v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino na obrazcu za predhodne informacije (v nadaljnjem besedilu: obrazec ESIS) nemudoma po prejemu informacij o potrebah, finančnem položaju in željah potrošnika, ki mu jih predloži potrošnik v skladu z 42. in 43. členom tega zakona, vendar najkasneje preden postane ponudba dajalca kredita ali pogodba zavezujoča za potrošnika.
(2) Dajalec kredita ali kreditni posrednik predloži potrošniku zavezujočo ponudbo za dajalca kredita pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov ter potrošniku zagotovi vsaj sedem dni za razmislek o zavezujoči ponudbi od dneva prejema te ponudbe. Dajalec kredita potrošnika predhodno obvesti o navedenem roku za razmislek. Potrošnik lahko sprejme zavezujočo ponudbo in sklene kreditno pogodbo za nepremičnino pred iztekom roka za razmislek.
(3) Dajalec kredita ali kreditni posrednik, ki zagotovi potrošniku predhodne informacije na obrazcu ESIS pred predložitvijo zavezujoče ponudbe za dajalca kredita in se ponudba naknadno spremeni, k zavezujoči ponudbi ponovno priloži predhodne informacije na obrazcu ESIS, z upoštevanimi spremembami.
(4) Kadar se kreditna obrestna mera ali drugi stroški, ki veljajo za ponudbo, določijo na podlagi prodaje prednostnih obveznic ali drugih dolgoročnih instrumentov financiranja, se lahko kreditna obrestna mera ali drugi stroški razlikujejo od tistih, navedenih v ponudbi, v skladu z vrednostjo prednostnih obveznic ali drugih dolgoročnih instrumentov financiranja.
(5) Pri kreditni pogodbi za nepremičnino, ki se sklene s pomočjo sredstva za sporazumevanje na daljavo, dajalec kredita ali kreditni posrednik predloži predhodne informacije na obrazcu ESIS pred sklenitvijo kreditne pogodbe za nepremičnino.
(6) Dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošnika obvesti, da mu lahko na njegovo zahtevo ob predložitvi zavezujoče ponudbe za dajalca kredita zagotovi izvod osnutka kreditne pogodbe za nepremičnino z informacijami iz 12. člena in sedmega odstavka 52. člena tega zakona.
(7) Dajalec kredita ali kreditni posrednik zagotovi potrošniku dodatne informacije v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino v ločenem dokumentu, ki ga priloži k obrazcu ESIS.
(8) Obliko in vsebino obrazca ESIS za predhodne informacije o kreditni pogodbi za nepremičnino, podrobnejšo vsebino in obseg predhodnih informacij, dodaten pouk, opozorila in pojasnila glede vrste in načina sklepanja kreditne pogodbe za nepremičnino ter način podajanja predhodnih informacij predpiše minister, pristojen za gospodarstvo.
41. člen 
(informacije o kreditnem posredniku) 
(1) Pred začetkom posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino zagotovi kreditni posrednik potrošniku brezplačno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov naslednje informacije:
– firmo ali ime in sedež ali naslov kreditnega posrednika;
– naziv registra, v katerega je vpisan, številko vpisa v register, če obstaja ter informacijo o dostopnosti in javni objavi registra kreditnih posrednikov;
– navedbo, ali je kreditni posrednik povezan z enim ali več dajalci kreditov oziroma sodeluje z enim ali več dajalci kreditov ter navedbo o firmi ali imenu in sedežu ali naslovu dajalca kredita ali več dajalcev kreditov;
– morebitno izjavo o neodvisnosti kreditnega posrednika, če posreduje zadostno število kreditnih pogodb za nepremičnino več dajalcev kreditov, ki poslujejo v Republiki Sloveniji, in za posredovanje ne prejema nobenega plačila od enega ali več dajalcev kreditov;
– navedbo, ali kreditni posrednik izvaja svetovalne storitve iz 47. člena tega zakona;
– morebitne stroške za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino, ali kadar to ni mogoče, metodo, po kateri se stroški za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino izračunajo;
– firmo ali ime in sedež ali naslov ter elektronski naslov kreditnega posrednika, na katerega lahko potrošnik naslovi morebitno pritožbo v zvezi s storitvami kreditnega posrednika v okviru notranjega pritožbenega postopka pri kreditnem posredniku, firmo ali ime in sedež ali naslov enega ali več izvajalcev izvensodnega reševanja potrošniških sporov, ki jih kreditni posrednik določi kot pristojne za izvensodno reševanje sporov v skladu s 93. členom tega zakona, in navedbo o možnostih uveljavljanja drugih pravnih sredstev;
– morebiten znesek provizije, če je znan, ali druga plačila, ki jih dajalec kredita ali tretje osebe plačajo kreditnemu posredniku za njegove storitve v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino. Če znesek provizije ni znan, pojasnilo, da bo znesek naknadno zagotovljen v obrazcu ESIS.
(2) Potrošnik lahko od kreditnega posrednika, ki ni povezan in ki dobi provizijo od enega ali več dajalcev kreditov, pridobi informacijo o različnih provizijah, ki mu jih plačajo dajalci kreditov, ki zagotavljajo kreditne pogodbe za nepremičnino. Kreditni posrednik potrošnika obvesti, da ima pravico zahtevati to informacijo.
(3) Če kreditni posrednik sporoči dajalcu kredita stroške za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino za potrebe izračuna efektivne obrestne mere in od dajalca kredita ali tretje osebe prejme provizijo za to posredovanje, kreditni posrednik potrošniku pojasni, ali se bo provizija deloma ali v celoti izravnala s stroški posredovanja.
3.2.2. Ocena kreditne sposobnosti potrošnika
42. člen 
(ocena kreditne sposobnosti) 
(1) Dajalec kredita pred sklenitvijo kreditne pogodbe za nepremičnino izvede oceno kreditne sposobnosti potrošnika na podlagi potrebnih, zadostnih in sorazmernih informacij o prihodkih in izdatkih potrošnika ter drugih finančnih in ekonomskih okoliščinah potrošnika. Dajalec kredita pri tem upošteva dejavnike tveganja, ki so pomembni za oceno verjetnosti, da potrošnik izpolni obveznosti iz kreditne pogodbe za nepremičnino.
(2) Dajalec kredita pridobi informacije iz prejšnjega odstavka od potrošnika, kreditnega posrednika in iz zbirke osebnih podatkov, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja sistem izmenjave informacij o boniteti oziroma zadolženosti fizičnih oseb, v skladu s tretjim odstavkom 10. člena tega zakona.
(3) Vse informacije, ki jih kreditni posrednik pridobi od potrošnika v okviru postopka odobritve kredita, posreduje dajalcu kredita v nespremenjeni vsebini, da se lahko izvede ocena kreditne sposobnosti potrošnika.
(4) Dajalec kredita določi in dokumentira postopek in informacije, na katerih temelji ocena kreditne sposobnosti potrošnika. Dokumentacijo o postopku in pridobljenih informacijah dajalec kredita hrani na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov ves čas trajanja kreditne pogodbe za nepremičnino in še štiri leta po izteku kreditne pogodbe za nepremičnino, in sicer v poslovnih prostorih dajalca kredita, v katerih se sklepajo kreditne pogodbe.
(5) Ocena kreditne sposobnosti potrošnika ne sme temeljiti pretežno na predpostavki, da vrednost nepremičnine presega skupni znesek kredita, ali na predpostavki, da se bo vrednost nepremičnine povišala, razen če je namen kredita izgradnja ali obnova nepremičnine.
(6) Dajalec kredita lahko sklene kreditno pogodbo za nepremičnino s potrošnikom le, če na dan sklenitve kreditne pogodbe iz ocene kreditne sposobnosti potrošnika verjetno izhaja, da bo potrošnik izpolnil obveznosti iz kreditne pogodbe za nepremičnino. Potrošnik sporoči dajalcu kredita pred sklenitvijo kreditne pogodbe za nepremičnino vsako morebitno spremembo podatkov, ki jih je predložil dajalcu kredita ali kreditnemu posredniku za namen ocene njegove kreditne sposobnosti.
(7) Od sklenjene kreditne pogodbe za nepremičnino dajalec kredita ne more odstopiti ali je spremeniti v škodo potrošnika:
– če je nepravilno izvedel oceno kreditne sposobnosti potrošnika in z njim sklenil kreditno pogodbo ali
– če potrošnik dajalcu kredita ali kreditnemu posredniku pred sklenitvijo kreditne pogodbe ni predložil popolnih informacij.
(8) Ne glede na drugo alinejo prejšnjega odstavka lahko dajalec kredita odstopi od sklenjene kreditne pogodbe ali spremeni sklenjeno kreditno pogodbo za nepremičnino s potrošnikom, če se izkaže, da je potrošnik namerno priredil posredovane informacije ali ni predložil vseh informacij dajalcu kredita ali kreditnemu posredniku v postopku odobritve kredita za nepremičnino.
(9) Če dajalec kredita nepravilno izvede oceno kreditne sposobnosti potrošnika in z njim sklene kreditno pogodbo za nepremičnino, lahko potrošnik kadar koli odstopi od te pogodbe brez plačila nadomestila iz 22. člena tega zakona, razen če se izkaže, da je potrošnik namerno priredil posredovane informacije ali ni predložil vseh informacij, zaradi česar ocena kreditne sposobnosti potrošnika ni pravilno izvedena.
43. člen 
(informacije in dokazila za izvedbo ocene kreditne sposobnosti) 
(1) Dajalec kredita pred sklenitvijo kreditne pogodbe za nepremičnino podrobno določi informacije in neodvisna preverljiva dokazila, ki jih potrebuje za izvedbo ocene kreditne sposobnosti, ter rok, v katerem jih mora potrošnik predložiti. Zahteva po informacijah in dokazilih mora biti sorazmerna in vključevati samo informacije in dokazila, ki so potrebna za izvedbo pravilne ocene kreditne sposobnosti in v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(2) Če so posredovane informacije in dokazila, ki jih predloži potrošnik v skladu s prejšnjim odstavkom nejasna ali nepopolna, lahko dajalec kredita pozove potrošnika k pojasnitvi ali dopolnitvi.
(3) Dajalec kredita ali kreditni posrednik potrošnika opozori na možne posledice namernega prikritja ali posredovanja nepopolnih ali prirejenih informacij v skladu z osmim odstavkom 42. člena tega zakona.
(4) Dajalec kredita ali kreditni posrednik pred sklenitvijo kreditne pogodbe za nepremičnino potrošnika opozori, da ne more opraviti ocene kreditne sposobnosti in odobriti kredita za nepremičnino, če potrošnik ne predloži informacij in dokazil v skladu s prvim odstavkom tega člena. Dajalec kredita lahko opozorilo posreduje v standardizirani obliki.
44. člen 
(zbiranje in obdelava podatkov iz zbirke osebnih podatkov) 
(1) Dajalec kredita, ki opravlja storitev potrošniškega kreditiranja za nepremičnine, je član sistema izmenjave informacij o boniteti oziroma zadolženosti fizičnih oseb v skladu z zakonom, ki ureja sistem izmenjave informacij o boniteti oziroma zadolženosti fizičnih oseb, in za namene ocene kreditne sposobnosti potrošnika zbira in obdeluje podatke o zadolženosti potrošnika pod pogoji in na način, kot to določa zakon, ki ureja sistem izmenjave informacij o boniteti oziroma zadolženosti fizičnih oseb.
(2) Podatke iz sistema izmenjave informacij o boniteti oziroma zadolženosti fizičnih oseb lahko pri dajalcu kredita za nepremičnino obdeluje oseba, ki je pri dajalcu kredita pooblaščena za obdelavo teh podatkov.
(3) Dajalec kredita s sedežem v drugi državi članici ima dostop do istih podatkov iz sistema izmenjave informacij o boniteti oziroma o zadolženosti fizičnih oseb in pod enakimi pogoji kot dajalec kredita iz prvega odstavka tega člena s sedežem v Republiki Sloveniji.
(4) Dajalec kredita varuje podatke iz prvega odstavka tega člena v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ter zagotavlja sledljivost glede dostopa in izpisovanja podatkov iz sistema izmenjave informacij tako, da je mogoča identifikacija osebe iz tretjega odstavka tega člena, ki je dostopala oziroma izpisovala podatke iz sistema izmenjave informacij in preverjanje namena obdelave in izpisa podatkov.
3.2.3. Cenitev nepremičnine
45. člen 
(cenitev nepremičnine in hramba evidenc) 
(1) Dajalec kredita pred sklenitvijo kreditne pogodbe za nepremičnino, katere terjatev je zavarovana z zastavno pravico na nepremičnini, zagotovi, da je predmetna nepremičnina ocenjena v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti Odbora za mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti.
(2) Cenilec vrednosti posamične nepremičnine mora biti strokovno usposobljen za ocenjevanje vrednosti nepremičnin v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti in neodvisen od postopka odobritve kreditne pogodbe za nepremičnino, da se zagotovi nepristranska in objektivna cenitev nepremičnine.
(3) Dajalec kredita hrani dokazila o objektivni in nepristranski cenitvi nepremičnine na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov ves čas trajanja kreditne pogodbe in še štiri leta po izteku kreditne pogodbe za nepremičnino.
(4) Dajalec kredita zagotovi potrošniku na zahtevo brezplačen izvod cenitve nepremičnine.
(5) Za ocenjeno vrednost nepremičnine se lahko uporabi posplošena tržna vrednost nepremičnine, vrednotena na podlagi standardov iz prvega odstavka tega člena in izkazana v evidencah o nepremičninah, ki jih vodi Geodetska uprava Republike Slovenije, določene na podlagi zakona, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin.
(6) Dajalec kredita hrani evidence o nepremičninah, na katerih so ustanovljene zastavne pravice na nepremičninah za zavarovanje terjatev kreditne pogodbe za nepremičnino, in s tem povezani politiki odobritve kreditnih pogodb za nepremičnino, še štiri leta po izteku teh kreditnih pogodb.
3.2.4. Vezava kreditne pogodbe za nepremičnino s sklenitvijo pogodbe o pomožni storitvi
46. člen 
(vezava kreditne pogodbe za nepremičnino) 
(1) Vezava kreditne pogodbe za nepremičnino s sklenitvijo pogodbe o pomožni storitvi ni dovoljena.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko dajalec kredita od potrošnika zahteva, da za kritje škode na nepremičnini, na kateri je ustanovljena zastavna pravica za zavarovanje kreditne pogodbe, sklene zavarovalno pogodbo za zavarovanje nevarnosti požara in elementarnih nesreč z zavarovalno vsoto, ki ne presega višine zavarovalne vrednosti nepremičnine.
(3) Dajalec kredita obvesti potrošnika, da lahko zavarovalno pogodbo iz prejšnjega odstavka sklene pri ponudniku, ki ga potrošnik sam izbere, če zavarovalna pogodba krije škodo na nepremičnini za nevarnost požara in elementarnih nesreč vsaj v obsegu in višini, kot ju zahteva dajalec kredita.
(4) Sklenitve zavarovalne pogodbe iz drugega odstavka tega člena dajalec kredita od potrošnika ne sme zahtevati, če ima potrošnik že sklenjeno zavarovalno pogodbo za zavarovanje nevarnosti požara in elementarnih nesreč za isto nepremičnino, ki krije škodo na nepremičnini vsaj v obsegu in višini, kot ju zahteva dajalec kredita.
(5) Dajalec kredita lahko potrošniku ponudi sklenitev kreditne pogodbe za nepremičnino v paketu z drugimi ločenimi finančnimi produkti ali storitvami, pri čemer je kreditna pogodba za nepremičnino potrošniku na voljo posebej, a ne obvezno pod enakimi pogoji kot pri ponudbi ali sklenitvi kreditne pogodbe za nepremičnino v paketu z drugimi ločenimi finančnimi produkti ali storitvami.
(6) Ta člen se smiselno uporablja tudi v primeru, ko tretja oseba ustanovi zastavno pravico na svoji nepremičnini za potrošnikov dolg.
3.2.5. Svetovalne storitve
47. člen 
(izvajanje svetovalnih storitev) 
Svetovalne storitve potrošnikom lahko izvaja:
– dajalec kredita, ki je kreditna institucija, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo;
– dajalec kredita, ki je kreditna institucija s sedežem v drugi državi članici, ki preko podružnice opravlja svetovalne storitve v Republiki Slovenije in je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v matični državi članici;
– dajalec kredita, ki je finančna institucija s sedežem v Republiki Sloveniji, katere izključna ali pretežna dejavnost je opravljanje storitev finančnega zakupa v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in v kateri ima banka ali banka države članice najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu ali katere bilančna vsota po stanju ob koncu preteklega koledarskega leta je najmanj enaka 50.000.000 eurov ter je pridobila dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja v obliki finančnega zakupa nepremičnin v skladu s 67. členom tega zakona (v nadaljnjem besedilu: storitev finančnega zakupa nepremičnin), in
– kreditni posrednik dajalca kredita iz prve, druge in tretje alineje tega odstavka.
48. člen 
(predhodne informacije) 
(1) Dajalec kredita ali kreditni posrednik pri sklepanju enega ali več poslov v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino izrecno seznani potrošnika, ali izvaja svetovalne storitve.
(2) Dajalec kredita ali kreditni posrednik, ki izvaja svetovalne storitve, potrošnika pred začetkom izvajanja svetovalnih storitev ali pred sklenitvijo pogodbe o izvajanju svetovalnih storitev seznani pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov z višino morebitnega plačila, ki ga potrošnik plača za svetovalne storitve, ali metodologijo, uporabljeno za izračun, če plačila še ni mogoče določiti, in ali bo priporočilo temeljilo na njegovem naboru kreditnih pogodb za nepremičnino, ali na širšem naboru kreditnih pogodb za nepremičnino več dajalcev kreditov za nepremičnino, ki poslujejo v Republiki Sloveniji.
(3) Informacije iz prejšnjega odstavka se lahko priložijo kot ločen dokument k predhodnim informacijam, ki jih potrošnik prejme na obrazcu ESIS.
49. člen 
(priporočilo potrošniku) 
(1) Dajalec kredita ali kreditni posrednik pri izvajanju svetovalnih storitev ravna v najboljšem interesu potrošnika, ter si pridobi potrebne informacije o osebnem in finančnem položaju potrošnika, njegovih željah in ciljih, da lahko potrošniku priporoči ustrezno kreditno pogodbo za nepremičnino.
(2) Dajalec kredita ali kreditni posrednik pri izdelavi priporočila potrošniku upošteva:
– najnovejše podatke in informacije potrošnika o njegovih potrebah, finančnem položaju, osebnih okoliščinah, željah in ciljih;
– objektivno oceno izpostavljenosti tveganjem za položaj potrošnika v celotnem obdobju trajanja kreditne pogodbe za nepremičnino in
– zadostno število kreditnih pogodb za nepremičnino.
(3) Šteje se, da je zahteva iz tretje alineje prejšnjega odstavka izpolnjena, če:
a) dajalec kreditov upošteva več kot polovico kreditnih pogodb za nepremičnino iz svojega nabora;
b) nepovezan kreditni posrednik upošteva več kot polovico kreditnih pogodb za nepremičnino dajalcev kreditov, ki predstavljajo večino trga Republike Slovenije;
c) povezan kreditni posrednik upošteva:
– več kot polovico kreditnih pogodb iz nabora dajalca kredita za nepremičnino, s katerim je povezan, oziroma več kot polovico kreditnih pogodb za nepremičnino iz nabora vsakega od dajalcev kreditov za nepremičnino, če je povezan z več dajalci kreditov ali
– več kot polovico kreditnih pogodb za nepremičnino iz nabora skupine dajalcev kreditov za nepremičnino, s katerimi je povezan, oziroma več kot polovico kreditnih pogodb za nepremičnino iz nabora vsake od skupin dajalcev kreditov, če je povezan z več skupinami dajalcev kreditov.
(4) Dajalec kredita ali kreditni posrednik da potrošniku pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov priporočilo o eni ali več kreditnih pogodbah za nepremičnino ali opozorilo, da nobena od kreditnih pogodb za nepremičnino glede na podatke o potrebah, finančnem položaju ali osebnih okoliščinah potrošnika iz drugega odstavka tega člena zanj ni primerna.
(5) Priporočilo in dokumentacijo, ki je podlaga za izdelavo priporočila, hrani dajalec kredita ali kreditni posrednik še štiri leta od dneva, ko je potrošniku dal priporočilo.
50. člen 
(uporaba izrazov »neodvisno svetovanje« in »neodvisni svetovalec«) 
Dajalec kredita ali kreditni posrednik, ki izvaja svetovalne storitve, lahko uporablja izraza »neodvisno svetovanje« in »neodvisni svetovalec« ali izraze, ki imajo enak ali zelo podoben pomen, če:
– upošteva več kot polovico kreditnih pogodb za nepremičnino dajalcev kreditov, ki predstavljajo večino trga Republike Slovenije in
– ne prejema provizije za izvajanje svetovalnih storitev ali drugih plačil od enega ali več dajalcev kreditov.
3.3. Obveznosti in pravice v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino
51. člen 
(obvezna oblika kreditne pogodbe za nepremičnino) 
(1) Kreditna pogodba za nepremičnino, katere terjatev je zavarovana z zastavno pravico na nepremičnini, mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Pri sklenitvi notarskega zapisa mora biti osebno navzoč lastnik nepremičnine, na kateri se ustanavlja zastavna pravica na nepremičnini, če je lastnik nepremičnine potrošnik. Notar mora lastnika nepremičnine poučiti o pravnih posledicah kreditne pogodbe za nepremičnino in njenega zavarovanja ter pravnih posledicah neplačila. Lastnik nepremičnine mora na notarskem zapisu s podpisom potrditi, da je prejel notarjev pouk v skladu s tem odstavkom.
(2) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v primeru, kadar potrošnik ustanovi zastavno pravico na svoji nepremičnini za zavarovanje tujega dolga.
52. člen 
(kredit za nepremičnino v tuji valuti) 
(1) Pri kreditni pogodbi za nepremičnino, pri kateri je kredit obračunan v tuji valuti, ima potrošnik pravico do pretvorbe kredita iz tuje valute v domačo, kadar vrednost skupnega zneska kredita, ki ga še mora plačati potrošnik, ali vrednost rednih plačil odstopa za več kot 10 % od vrednosti, ki bi veljala, če bi se uporabljal menjalni tečaj med tujo in domačo valuto, ki je bil dogovorjen ob sklenitvi kreditne pogodbe za nepremičnino.
(2) Domača valuta je valuta:
– v kateri potrošnik prejema dohodek ali ima sredstva, iz katerih se bo odplačeval kredit, in je navedena v zadnji oceni kreditne sposobnosti potrošnika, ki se nanaša na kreditno pogodbo za nepremičnino, ali
– države članice, v kateri je potrošnik imel stalno prebivališče ob sklenitvi kreditne pogodbe za nepremičnino.
(3) Dajalec kredita in potrošnik se lahko v kreditni pogodbi za nepremičnino dogovorita, da se za pretvorbo kredita iz tuje valute v domačo uporabi domača valuta iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka ali se uporabita obe domači valuti iz prejšnjega odstavka.
(4) Pri pretvorbi kredita iz tuje valute v domačo se kot menjalni tečaj uporablja referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga dnevno povzema in objavlja Banka Slovenije in velja na dan vloženega zahtevka potrošnika za pretvorbo kredita iz tuje valute v domačo ali najkasneje na 14. dan po vloženem zahtevku potrošnika, če je v kreditni pogodbi za nepremičnino dogovorjeno drugače.
(5) Dajalec kredita začne redno opozarjati potrošnika, ki ima kredit obračunan v tuji valuti, kadar zaradi spremembe menjalnega tečaja vrednost skupnega zneska kredita, ki ga mora potrošnik še plačati, ali vrednost rednih plačil odstopa za več kot 10 % od vrednosti, ki bi veljala, če bi se uporabljal menjalni tečaj med tujo valuto in domačo, ki je bil dogovorjen ob sklenitvi kreditne pogodbe za nepremičnino.
(6) Dajalec kredita pošilja potrošniku opozorila iz prejšnjega odstavka brezplačno pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov o zvišanju skupnega zneska kredita, ki ga mora potrošnik še plačati, pravici potrošnika do pretvorbe kredita iz tuje valute v domačo in pogojih za takšno pretvorbo ter pojasni morebitne druge mehanizme omejitve tveganj, ki jim je izpostavljen potrošnik zaradi spremembe menjalnega tečaja.
(7) Kreditna pogodba za nepremičnino, pri kateri je kredit obračunan v tuji valuti, mora vsebovati tudi informacije o pravici potrošnika do pretvorbe kredita iz tuje valute v domačo in o morebitnih drugih mehanizmih omejevanja tveganj zaradi sprememb menjalnega tečaja v skladu s tem členom, ki jim je izpostavljen potrošnik v okviru kreditne pogodbe.
53. člen 
(sprememba kreditne obrestne mere) 
Če je sprememba kreditne obrestne mere določena z avkcijo na kapitalskih trgih in dajalec kredita potrošnika ne more obvestiti o spremembi kreditne obrestne mere pred začetkom veljavnosti spremembe, dajalec kredita brezplačno in pravočasno pred začetkom avkcije, pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov, obvesti potrošnika o predvidenem avkcijskem postopku in o učinku avkcije na kreditno obrestno mero.
3.4. Odstop od kreditne pogodbe za nepremičnino
54. člen 
(zamuda s plačilom) 
(1) Dajalec kredita lahko z enostransko izjavo odstopi od kreditne pogodbe za nepremičnino ali zahteva plačilo preostalih plačil pred njihovo zapadlostjo, če je potrošnik pri kreditni pogodbi za nepremičnino v zamudi z dvema zaporednima plačiloma in z minimalno vrednostjo 3 % preostalega zneska kredita.
(2) Dajalec kredita določi politiko ravnanja za primer, ko potrošnik zamuja s plačili zapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe za nepremičnino, ki jo objavi na svoji spletni strani in v svojih poslovnih prostorih.
(3) Dajalec kredita zagotovi potrošniku na zahtevo brezplačno vse informacije v zvezi z zamudo s plačili zapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe za nepremičnino in pomoč pri izbiri najugodnejše rešitve za potrošnika.
(4) Dajalec kredita v okviru politike ravnanja iz drugega odstavka tega člena ob upoštevanju posameznih okoliščin kreditne pogodbe za nepremičnino in potrošnika sprejme ukrepe za lažje odplačevanje zapadlih obveznosti potrošnika.
3.5. Predčasno odplačilo
55. člen 
(predčasno odplačilo) 
(1) Dajalec kredita takoj po prejemu zahtevka potrošnika za predčasno odplačilo obveznosti iz kreditne pogodbe za nepremičnino potrošniku brezplačno pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov zagotovi poleg informacij iz prvega odstavka 22. člena tega zakona tudi informacijo o višini skupnega zneska kredita, ki ga mora potrošnik še plačati, in o višini morebitnega nadomestila, do katerega je dajalec kredita upravičen.
(2) V informacijah iz prejšnjega odstavka dajalec kredita navede način določitve višine morebitnega nadomestila in vse predpostavke, uporabljene za izračun nadomestila v skladu z 22. členom tega zakona.
3.6. Efektivna obrestna mera pri kreditni pogodbi za nepremičnino
56. člen 
(način izračuna) 
Dajalec kredita pri izračunu efektivne obrestne mere za kreditno pogodbo za nepremičnino poleg predpostavk iz 24. člena in tretjega odstavka 25. člena tega zakona upošteva še naslednje dodatne predpostavke:
1. če v kreditni pogodbi za nepremičnino še ni dogovorjen skupni znesek kredita, se šteje, da znaša 170.000 eurov.
2. pri premostitvenem kreditu se šteje, da je skupni znesek kredita črpan v celoti in za celotno obdobje trajanja kreditne pogodbe. Če obdobje trajanja kreditne pogodbe ni znano, se šteje, da je kreditna pogodba sklenjena za 12 mesecev;
3. pri odprti kreditni pogodbi za nepremičnino, razen pri kreditni pogodbi z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu in pri premostitvenem kreditu, se pri kreditni pogodbi, katere namen je pridobitev ali ohranitev pravic na nepremičnini šteje, da se kredit zagotovi za obdobje 20 let, ki se šteje od dneva začetka črpanja kredita, z zadnjim plačilom kredita pa se poravnajo saldo glavnice, obresti in morebitni drugi stroški. Šteje se, da potrošnik odplača glavnico z enakimi mesečnimi plačili z začetkom en mesec po dnevu prvega črpanja. Če potrošnik odplača glavnico v celoti z enkratnim plačilom znotraj posameznega plačilnega roka, se šteje, da so naslednja črpanja in plačila celotne glavnice opravljena v obdobju enega leta. Obresti in drugi stroški se določijo glede na navedena črpanja in plačila glavnice in kakor je določeno v kreditni pogodbi za nepremičnino;
4. pri pogojni obveznosti ali jamstvu se šteje, da je skupni znesek kredita črpan v celoti v enkratnem znesku na zgodnejšega od naslednjih dnevov:
– najpoznejši možni dan črpanja kredita, dovoljen v skladu s kreditno pogodbo za nepremičnino, ko nastopi izpolnitev pogojne obveznosti ali jamstva,
– pri obnovljivi kreditni pogodbi za nepremičnino ob izteku začetnega obdobja pred obnovitvijo kreditne pogodbe;
5. pri kreditni pogodbi za nepremičnino s soudeležbo pri naložbi se šteje:
– da se plačila potrošnika opravijo na zadnji dan ali dneve, dovoljene po kreditni pogodbi za nepremičnino;
– da so odstotna zvišanja vrednosti nepremičnine, s katero se zavaruje kreditna pogodba s soudeležbo pri naložbi, in katera koli druga v pogodbi določena odstotna sprememba indeksa inflacije enaka trenutni ciljni stopnji inflacije Evropske centralne banke ali stopnji inflacije v državi članici, v kateri se nahaja nepremičnina, če je ta višja od ciljne stopnje Evropske centralne banke v času sklenitve kreditne pogodbe, ali 0 %, če so ti odstotki negativni;
6. pri kreditni pogodbi za nepremičnino, pri kateri ne gre za kreditno pogodbo z dovoljeno možnostjo prekoračitve stanja na plačilnem računu, premostitveni kredit, kreditno pogodbo za nepremičnino s soudeležbo pri naložbi, pogojne obveznosti ali jamstva ter odprto kreditno pogodbo za nepremičnino, navedene v predpostavkah 8. točke tretjega odstavka 25. člena tega zakona ter 3., 4., 5. in 7. točke tega odstavka, velja naslednje:
– če ni mogoče ugotoviti dneva ali zneska plačila, ki ga mora opraviti potrošnik, se šteje, da se plačilo opravi na prvi dan in na najnižji znesek, ki ju določa kreditna pogodba za nepremičnino;
– če ni mogoče ugotoviti časovnega presledka med dnevom prvega črpanja kredita in dnevom prvega plačila kredita, ki ga mora opraviti potrošnik, se šteje, da je to najkrajši časovni presledek;
7. kadar dneva ali zneska plačila, ki ga mora opraviti potrošnik, ni mogoče ugotoviti na podlagi kreditne pogodbe za nepremičnino ali predpostavk 8. točke tretjega odstavka 25. člena tega zakona ter 2., 3., 4., 5. in 6. točke tega odstavka, se šteje, da se plačilo opravi v skladu z roki in pogoji, ki jih določi dajalec kredita. Kadar so ti neznani, se šteje:
– da se plačila obresti plačajo skupaj s plačili glavnice;
– da se stroški, ki niso obresti in so v obliki enkratnega plačila, plačajo na dan sklenitve kreditne pogodbe za nepremičnino;
– da se stroški, ki niso obresti in so v obliki večkratnih plačil, plačujejo v rednih časovnih presledkih z začetkom na dan prvega plačila glavnice. Če pa znesek teh plačil ni znan, se šteje, da so zneski enaki;
– da se saldo glavnice, obresti in morebitni drugi stroški poravnajo s končnim plačilom kredita.
57. člen 
(zagotovitev izračuna dodatne efektivne obrestne mere) 
(1) Pri kreditni pogodbi za nepremičnino z dogovorjeno fiksno kreditno obrestno mero v začetnem obdobju, ki traja najmanj pet let in ob izteku katerega se dogovori nova fiksna kreditna obrestna mera za naslednje obdobje, se zaradi ponazoritve potrošniku zagotovi izračun dodatne efektivne obrestne mere, ki vključuje samo začetno obdobje fiksne kreditne obrestne mere in temelji na predpostavki, da se preostanek glavnice odplača ob izteku obdobja fiksne kreditne obrestne mere.
(2) Pri kreditni pogodbi za nepremičnino, v kateri se dovoljuje sprememba kreditne obrestne mere, se potrošnika obvesti o možnih posledicah sprememb kreditne obrestne mere na zneske plačil kredita, ki jih mora plačati potrošnik, in na efektivno obrestno mero. V ta namen se potrošniku zagotovi izračun dodatne efektivne obrestne mere, ki ponazarja možna tveganja, povezana z znatnim povišanjem kreditne obrestne mere. Če kreditna obrestna mera ni omejena, se obvestilu doda opozorilo, da se skupni stroški kredita za potrošnika, ponazorjeni z efektivno obrestno mero, lahko spremenijo.
(3) Izračun dodatne efektivne obrestne mere iz prvega in drugega odstavka tega člena se potrošniku zagotovi vsaj na obrazcu ESIS.
3.7. Opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja za nepremičnine
58. člen 
(dajalec kredita) 
(1) Dajalec kredita za nepremičnino je lahko:
– kreditna institucija, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo;
– kreditna institucija s sedežem v drugi državi članici, ki preko podružnice opravlja storitev potrošniškega kreditiranja za nepremičnine v Republiki Sloveniji in je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v matični državi članici;
– fizična ali pravna oseba iz 3. ali 5. točke drugega odstavka 30. člena tega zakona;
– finančna institucija, katere izključna ali pretežna dejavnost je opravljanje storitev finančnega zakupa v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in v kateri ima banka ali banka države članice najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu ali katere bilančna vsota po stanju ob koncu preteklega koledarskega leta je najmanj enaka 50.000.000 eurov in je pridobila dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin v skladu s 67. členom tega zakona.
(2) Oseba iz četrte alineje prejšnjega odstavka lahko na podlagi dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin iz 67. člena tega zakona, opravlja te storitve le na območju Republike Slovenije.
59. člen 
(obveznosti dajalca kredita) 
(1) Dajalec kredita pri oblikovanju, ponujanju ali odobritvi kreditov za nepremičnino, pri izvajanju svetovalnih storitev glede enega ali več poslov v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino, pomožnih storitev, kadar sklepanje kreditne pogodbe za nepremičnino vključuje pomožne storitve, ali pri izvajanju kreditne pogodbe za nepremičnino deluje v skladu z dobro poslovno prakso in načeli preglednosti, strokovnosti, poštenosti, profesionalne skrbnosti in odgovornega kreditiranja.
(2) Dajalec kredita pri opravljanju poslov iz prejšnjega odstavka upošteva pravice in interese potrošnika, informacije o potrošnikovem finančnem in ekonomskem položaju, morebitne posebne zahteve, ki jih izrazi potrošnik, ter tveganja glede potrošnikovega finančnega in ekonomskega položaja med trajanjem kreditne pogodbe za nepremičnino.
60. člen 
(politika prejemkov osebja dajalca kredita) 
(1) Dajalec kredita pri določanju in izvajanju politike prejemkov osebja upošteva, da struktura prejemkov ne ovira osebja, da deluje na način iz 59. člena tega zakona.
(2) Dajalec kredita upošteva obveznosti iz 59. člena tega zakona tudi pri določanju morebitne provizije ali drugih finančnih spodbud, ki jih plača kreditnemu posredniku.
(3) Dajalec kredita pri določanju in izvajanju politike prejemkov osebja, ki izvaja svetovalne storitve, dodatno upošteva, da struktura prejemkov ne vpliva na osebje na način, da ne bi ravnalo v najboljšem interesu potrošnika, še zlasti, da ni vezana na prodajne cilje.
(4) Dajalec kredita pri določanju in izvajanju politike prejemkov osebja, ki je pristojno za oceno kreditne sposobnosti potrošnika, upošteva tudi naslednja načela:
– politika prejemkov osebja mora biti skladna s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj in tako upravljanje tveganj tudi spodbujati, pri čemer ne spodbuja izpostavljanja tveganjem, ki presegajo raven sprejemljivega tveganja za dajalca kredita, in
– politika prejemkov osebja mora biti skladna s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi dajalca kredita ter vključevati ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov, zlasti z zagotavljanjem, da prejemki niso vezani na število ali razmerje odobrenih vlog za pridobitev kredita za nepremičnino.
(5) Dajalec kredita upošteva načela iz prejšnjega odstavka na način in v obsegu, ki ustreza njegovi velikosti, notranji organiziranosti ter naravi, obsegu in zapletenosti dejavnosti, ki jih opravlja.
61. člen 
(znanje in usposobljenost osebja dajalca kredita) 
(1) Dajalec kredita pri opravljanju storitev iz prvega odstavka 59. člena tega zakona zagotavlja ustrezno raven znanja in usposobljenosti osebja, ki jo redno obnavlja vsaj na naslednjih področjih:
– vrste kreditnih pogodb za nepremičnino in pomožnih storitev, ki se običajno ponujajo na trgu Republike Slovenije;
– potrošniška zakonodaja;
– varstvo osebnih podatkov;
– postopek nakupa nepremičnine;
– cenitev nepremičnine;
– delovanje zemljiške knjige;
– nepremičninski in kreditni trg v Republiki Sloveniji;
– postopek ocene kreditne sposobnosti potrošnika;
– poslovna etika;
– osnove osebnih financ.
(2) Združenje bank Slovenije določi vsebino in način opravljanja izobraževalnega programa za osebje dajalca kredita v soglasju z Banko Slovenije ter ga objavi na svoji spletni strani. Pri določitvi vsebine in načina opravljanja izobraževalnega programa se lahko zahtevana raven znanja in usposobljenosti osebja dajalca kredita razlikuje. Izobraževalni program mora vsebovati vsaj področja iz prejšnjega odstavka in se posodablja vsakih pet let.
(3) Dajalec kredita zagotavlja, da njegovo osebje opravi usposabljanje v skladu z izobraževalnim programom, ki ga določi Združenje bank Slovenije, vsaj enkrat na pet let.
(4) Dajalec kredita zagotavlja, da ima njegovo osebje, ki posluje s potrošniki, ki zaidejo v težave v zvezi z zamudo s plačili zapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe za nepremičnino, ustrezno znanje in usposobljenost za to področje in ga redno obnavlja.
(5) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za podružnico dajalca kredita, ki v Republiki Sloveniji opravlja storitve potrošniškega kreditiranja za nepremičnine.
3.8. Posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino
62. člen 
(obveznosti kreditnega posrednika) 
(1) Posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino lahko opravlja kreditni posrednik dajalca kredita iz prvega odstavka 58. člena tega zakona.
(2) Kreditni posrednik pri opravljanju storitev posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino deluje v skladu z dobro poslovno prakso in načeli preglednosti, strokovnosti, poštenosti, profesionalne skrbnosti in odgovornega kreditiranja ter pri tem upošteva pravice in interese potrošnika, informacije o potrošnikovem finančnem in ekonomskem položaju, morebitne posebne zahteve, ki jih izrazi potrošnik, ter tveganja glede potrošnikovega finančnega in ekonomskega položaja med trajanjem kreditne pogodbe za nepremičnino.
(3) Kreditni posrednik pri določanju in izvajanju politike prejemkov osebja zagotavlja, da je struktura prejemkov osebja v skladu s prvim in tretjim odstavkom 60. člena tega zakona.
(4) Kreditni posrednik pri opravljanju storitev posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino zagotavlja ustrezno raven znanja in usposobljenosti osebja in poslovodstva v skladu z 61. členom tega zakona.
(5) Poslovodstvo kreditnega posrednika je v kraju, ki je kot sedež družbe ali podjetja vpisan v sodni register, ali v kraju, kjer se v glavnem vodijo njegovi posli, če poslovodstvo ni v kraju, ki je kot sedež družbe ali podjetja vpisan v sodni register.
(6) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za podružnico kreditnega posrednika, ki v Republiki Sloveniji opravlja storitve posredovanja potrošniškega kreditiranja za nepremičnine.
63. člen 
(izdaja in podaljšanje dovoljenja kreditnemu posredniku) 
(1) Kreditni posrednik pred začetkom posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanjem svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti pridobi dovoljenje za opravljanje teh storitev.
(2) Banka Slovenije izda ali podaljša dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti na zahtevo kreditnega posrednika oziroma vložnika, če:
– ima kreditni posrednik oziroma vložnik sklenjeno pogodbo o posredovanju potrošniških kreditov za nepremičnino z dajalcem kredita, ki je pridobil dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih in finančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, ali je pridobil dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin v skladu s tem zakonom;
– kreditni posrednik oziroma vložnik izpolnjuje pogoje glede ustreznega znanja in usposobljenosti osebja in poslovodstva v skladu z 62. členom tega zakona;
– kreditni posrednik oziroma vložnik izpolnjuje prostorske, organizacijske, tehnične, in druge pogoje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino;
– kreditni posrednik oziroma vložnik za izvensodno reševanje sporov s potrošniki določi izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov v skladu s 93. členom tega zakona;
– ima kreditni posrednik oziroma vložnik sklenjeno zavarovalno pogodbo za poklicno odgovornost, ki zajema ozemlja, na katerih posreduje potrošniške kredite za nepremičnino, v višini, kot jo določa Delegirana Uredba Komisije (EU) št. 1125/2014 z dne 19. septembra 2014 o dopolnitvi Direktive 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi glede najnižjega denarnega zneska zavarovanja poklicne odgovornosti ali primerljivega jamstva, ki ga sklenejo kreditni posredniki (UL L št. 305 z dne 24. 10. 2014, str. 1);
– kreditni posrednik oziroma vložnik, član poslovodstva in prokurist kreditnega posrednika oziroma vložnika ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper pravni promet ali zoper premoženje;
– nad premoženjem kreditnega posrednika oziroma vložnika, člana poslovodstva in prokurista kreditnega posrednika oziroma vložnika ni bil začet postopek osebnega stečaja;
– kreditni posrednik oziroma vložnik, član poslovodstva in prokurist kreditnega posrednika oziroma vložnika ni bil kaznovan v skladu s 94. členom tega zakona;
– posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ni v nasprotju z drugimi predpisi.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se kreditnemu posredniku oziroma vložniku ne izda dovoljenje, če mu je bilo v skladu s 66. členom ali trinajstim odstavkom 84. člena tega zakona odvzeto ali če ni plačal globe ali stroškov postopka za prekršek, storjen po 95. ali 96. členu tega zakona, pri čemer ta omejitev traja do plačila globe in stroškov postopka oziroma do ustavitve prisilne izterjave, vendar najdlje tri leta od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena globa za prekršek oziroma odmerjeni stroški postopka.
(4) Banka Slovenije izda dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti za tri leta z možnostjo podaljšanja. Dovoljenje se podaljša za nadaljnja tri leta, če kreditni posrednik izpolnjuje pogoje iz drugega in tretjega odstavka tega člena in dva meseca pred potekom treh let od pridobitve oziroma od zadnjega podaljšanja dovoljenja Banki Slovenije ponovno predloži vsa dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, sicer mu dovoljenje preneha veljati.
(5) Dovoljenja za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti ne potrebuje kreditna institucija, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo ali kreditna institucija s sedežem v drugi državi članici, ki preko podružnice posreduje potrošniške kredite za nepremičnino ali izvaja svetovalne storitve v zvezi s temi krediti v Republiki Sloveniji in je pridobila dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v matični državi članici ter finančna institucija iz četrte alineje prvega odstavka 58. člena tega zakona, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v skladu s 67. členom tega zakona.
(6) Prostorske, organizacijske, tehnične in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati kreditni posrednik, ter dokumentacijo in podatke, ki jih mora kreditni posrednik oziroma vložnik predložiti k vlogi za izdajo ali podaljšanje dovoljenja, podrobneje s sklepom predpiše Banka Slovenije.
64. člen 
(register kreditnih posrednikov) 
(1) Banka Slovenije vodi register kreditnih posrednikov, ki jim je bilo izdano ali podaljšano dovoljenje v skladu s 63. členom tega zakona.
(2) V register kreditnih posrednikov se vpiše kreditnega posrednika z dnem, ko je odločba o izdaji ali podaljšanju dovoljenja za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti dokončna.
(3) V register kreditnih posrednikov se vpišejo podatki o:
– firmi ali imenu in sedežu ali naslovu kreditnega posrednika,
– matični in davčni številki kreditnega posrednika,
– šifri glavne dejavnosti kreditnega posrednika,
– navedbi oseb kreditnega posrednika, pooblaščenih za zastopanje,
– državah članicah, v katerih kreditni posrednik neposredno ali prek podružnice posreduje potrošniške kredite za nepremičnino ali izvaja svetovalne storitve v zvezi s temi krediti,
– tem, ali je kreditni posrednik povezan z enim ali več dajalci kreditov in v primeru, da je povezan, da dajalec kredita v celoti in brezpogojno prevzema odgovornost za dejavnosti kreditnega posrednika,
– dajalcih kreditov, za katere posreduje,
– datumu začetka in prenehanja veljavnosti dovoljenja za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti in
– datumu izbrisa kreditnega posrednika iz registra.
(4) Register kreditnih posrednikov je javno objavljen na spletni strani Banke Slovenije.
(5) Kreditni posrednik Banki Slovenije posreduje vsako spremembo podatkov iz tretjega odstavka tega člena v roku 15 dni od nastanka spremembe.
(6) Banka Slovenije vzpostavi informacijsko točko, ki omogoča hiter in enostaven javni dostop do informacij iz registra kreditnih posrednikov, ki so v elektronski obliki in se stalno posodabljajo. Informacijska točka zagotavlja identifikacijske podatke o pristojnih organih iz vseh držav članic v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino in o pogojih, ki jih mora kreditni posrednik izpolnjevati za posredovanje potrošniških kreditov ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi storitvami v Republiki Sloveniji.
65. člen 
(prenehanje veljavnosti dovoljenja kreditnemu posredniku) 
(1) Dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti preneha veljati, če:
– kreditni posrednik poda izjavo o prenehanju posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanja svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti ali
– je bilo kreditnemu posredniku dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti odvzeto.
(2) Banka Slovenije izda odločbo o prenehanju veljavnosti dovoljenja za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti, če nastopi razlog iz prejšnjega odstavka, in najpozneje v roku 14 dni od izdaje odločbe obvesti pristojne organe držav članic gostiteljic, kjer kreditni posrednik opravlja storitev posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvaja svetovalne storitve v zvezi s temi krediti, o izdaji odločbe o prenehanju veljavnosti dovoljenja.
(3) Banka Slovenije izda odločbo o prenehanju veljavnosti dovoljenja za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino tudi, če kreditni posrednik v zadnjih šestih mesecih ni posredoval potrošniških kreditov za nepremičnino ali ni izvajal svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti.
(4) Banka Slovenije izbriše kreditnega posrednika iz registra kreditnih posrednikov z dnem, ko je odločba o prenehanju veljavnosti dovoljenja za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti dokončna.
66. člen 
(odvzem dovoljenja kreditnemu posredniku) 
Banka Slovenije kreditnemu posredniku odvzame dovoljenje, če:
– je kreditni posrednik pridobil dovoljenje na podlagi lažnih ali zavajajočih izjav ali na drug nedovoljen način ali
– kreditni posrednik ne izpolnjuje več pogojev iz druge alineje ter pete do osme alineje drugega odstavka 63. člena tega zakona.
3.9. Potrošniško kreditiranje v obliki finančnega zakupa nepremičnin
67. člen 
(izdaja dovoljenja dajalcu kredita) 
(1) Dajalec kredita iz četrte alineje prvega odstavka 58. člena tega zakona pred začetkom opravljanja storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanja svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti pridobi dovoljenje za opravljanje teh storitev.
(2) Banka Slovenije izda dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti na zahtevo dajalca kredita oziroma vložnika, če:
– dajalec kredita oziroma vložnik izpolnjuje pogoje glede znanja in usposobljenosti osebja v skladu z 61. členom tega zakona;
– dajalec kredita oziroma vložnik izpolnjuje prostorske, organizacijske, tehnične, in druge pogoje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti;
– dajalec kredita oziroma vložnik izpolnjuje pogoje glede pregledne in stabilne lastniške strukture;
– dajalec kredita oziroma vložnik predloži osnutek kreditne pogodbe, ki je v skladu s tem zakonom, za vsako vrsto kredita, ki ga ponuja;
– dajalec kredita oziroma vložnik za izvensodno reševanje sporov s potrošniki določi izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov v skladu s 93. členom tega zakona;
– dajalec kredita oziroma vložnik, član poslovodstva in prokurist dajalca kredita oziroma vložnika ter odgovorna oseba iz četrtega odstavka tega člena ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper pravni promet ali zoper premoženje;
– nad premoženjem dajalca kredita oziroma vložnika, člana poslovodstva in prokurista dajalca kredita oziroma vložnika ter nad premoženjem odgovorne osebe iz četrtega odstavka tega člena ni bil začet postopek osebnega stečaja;
– dajalec kredita oziroma vložnik, član poslovodstva in prokurist dajalca kredita oziroma vložnika ter odgovorna oseba iz četrtega odstavka tega člena ni bila kaznovana v skladu s 94. členom tega zakona;
– opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ni v nasprotju z drugimi predpisi.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se dajalcu kredita oziroma vložniku ne izda dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti, če mu je bilo v skladu z 72. členom ali enajstim odstavkom 84. člena tega zakona odvzeto ali če ni plačal globe ali stroškov postopka za prekršek storjen po 95. in 96. členu tega zakona, pri čemer ta omejitev traja do plačila globe in stroškov postopka oziroma do ustavitve prisilne izterjave, vendar najdlje tri leta od pravnomočnosti odločbe, s katero je bila izrečena globa za prekršek oziroma odmerjeni stroški postopka.
(4) V vlogi za pridobitev dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti mora dajalec kredita oziroma vlagatelj določiti osebo, odgovorno za vodenje in pravilnost poslovnega procesa potrošniškega kreditiranja v obliki finančnega zakupa nepremičnin.
(5) Banka Slovenije izda dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti za nedoločen čas, če dajalec kredita izpolnjuje pogoje iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
(6) Prostorske, organizacijske in tehnične pogoje, pogoje glede pregledne in stabilne lastniške strukture ter druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati dajalec kredita, ter dokumentacijo in podatke, ki jih mora dajalec kredita oziroma vložnik predložiti k vlogi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti, podrobneje s sklepom predpiše Banka Slovenije.
(7) Dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti ne potrebuje dajalec kredita, ki je pridobil dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in dajalec kredita, ki je kreditna institucija s sedežem v drugi državi članici, ki preko podružnice opravlja storitev finančnega zakupa nepremičnin v Republiki Sloveniji in je pridobil dovoljenje za opravljanje bančnih in finančnih storitev v matični državi članici.
68. člen 
(izdaja nalepke) 
(1) Banka Slovenije dajalcu kredita iz četrte alineje prvega odstavka 58. člena tega zakona, ki je pridobil dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v skladu s 67. členom tega zakona, izda nalepko, ki izkazuje pridobitev dovoljenja. Banka Slovenije izda toliko nalepk, kot je v zahtevi navedenih poslovnih enot, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 67. člena tega zakona, in kjer se bodo opravljale storitve finančnega zakupa nepremičnin.
(2) Obliko in vsebino nalepke, pravila ravnanja z nalepko, pravila glede pridobitve novih ali dodatnih nalepk in vračila pridobljenih nalepk s sklepom predpiše Banka Slovenije.
69. člen 
(register dajalcev kreditov z dovoljenjem za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin) 
(1) Banka Slovenije vodi register dajalcev kreditov, ki jim je bilo izdano dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v skladu s 67. členom tega zakona.
(2) V register se vpiše dajalca kredita, ko je odločba o izdaji dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti dokončna.
(3) V register dajalcev kreditov, ki jim je bilo izdano dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti, se vpišejo podatki o:
– firmi ali imenu in sedežu ali naslovu dajalca kredita,
– matični in davčni številki dajalca kredita,
– šifri glavne dejavnosti dajalca kredita,
– navedbi oseb dajalca kredita, pooblaščenih za zastopanje,
– datumu začetka in prenehanja veljavnosti dovoljenja in
– datumu izbrisa dajalca kredita iz registra.
(4) Register dajalcev kreditov, ki so pridobili dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v skladu s 67. členom tega zakona, je javno objavljen na spletni strani Banke Slovenije.
(5) Dajalec kredita posreduje Banki Slovenije vsako spremembo podatkov iz tretjega odstavka tega člena v roku 15 dni od nastanka spremembe.
70. člen 
(vodenje evidenc in poročanje) 
(1) Dajalec kredita, ki posluje na podlagi dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti, vsako leto do 31. marca za preteklo poslovno leto Banki Slovenije na obrazcu poroča o sklenjenih kreditnih pogodbah in dogovorjeni efektivni obrestni meri ali o tem, da ni bila sklenjena nobena kreditna pogodba.
(2) Dajalec kredita iz prejšnjega odstavka vodi evidence o kreditnih posrednikih in o poslih, sklenjenih s posredovanjem, ter Banki Slovenije vsako leto do 31. marca za preteklo poslovno leto pošlje seznam kreditnih posrednikov in poslov, sklenjenih s posredovanjem.
(3) Banka Slovenije s sklepom podrobneje predpiše način, vsebino in obrazec poročanja dajalca kredita.
71. člen 
(prenehanje veljavnosti dovoljenja) 
(1) Dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti preneha veljati, če:
– dajalec kredita poda izjavo o prenehanju opravljanja storitev potrošniškega kreditiranja v obliki finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanja svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti ali
– je dajalcu kredita dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti odvzeto.
(2) Banka Slovenije izda odločbo o prenehanju veljavnosti dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanja svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti, če nastopi razlog iz prejšnjega odstavka.
(3) Banka Slovenije izda odločbo o prenehanju veljavnosti dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja v obliki finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti tudi, če dajalec kredita v zadnjih šestih mesecih ni opravljal storitev finančnega zakupa nepremičnin ali ni izvajal svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti.
(4) Banka Slovenije izbriše dajalca kredita iz registra z dnem, ko je izdana odločba o prenehanju veljavnosti dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti dokončna.
72. člen 
(odvzem dovoljenja) 
(1) Banka Slovenije dajalcu kredita odvzame dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti, če:
– je dajalec kredita pridobil dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti na podlagi lažnih ali zavajajočih izjav ali na drug nedovoljen način,
– dajalec kredita ne izpolnjuje več pogojev iz prve ter šeste do osme alineje drugega odstavka 67. člena tega zakona ali
– dajalec kredita ne izpolnjuje več pogojev glede lastništva ali bilančne vsote iz četrte alineje prvega odstavka 58. člena tega zakona.
(2) Ko je odločba o odvzemu dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti dokončna, dajalec kredita, ki mu je odvzeto dovoljenje, takoj odstrani nalepko. Če je ne odstrani, jo na stroške dajalca kredita odstrani Banka Slovenije.
3.10. Čezmejno posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino
73. člen 
(kreditni posrednik v državi članici gostiteljici) 
(1) Kreditni posrednik s sedežem v Republiki Sloveniji, ki pridobi dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino v skladu s tem zakonom in namerava prvič neposredno ali prek podružnice posredovati potrošniške kredite za nepremičnino ali izvajati svetovalne storitve v zvezi s temi krediti v državi članici gostiteljici, o tej nameri obvesti Banko Slovenije.
(2) V obvestilu iz prejšnjega odstavka kreditni posrednik priloži naslednje informacije:
– ali namerava v državi članici gostiteljici neposredno ali prek podružnice posredovati potrošniške kredite za nepremičnino;
– navedbo države članice gostiteljice, v kateri namerava neposredno ali prek podružnice posredovati potrošniške kredite za nepremičnino;
– naslov v državi članici gostiteljici, na katerem bo poslovala podružnica, če namerava v državi članici gostiteljici ustanoviti podružnico;
– dejavnosti iz 14. točke 2. člena tega zakona, ki jih namerava kreditni posrednik opravljati v državi članici gostiteljici oziroma namerava izvajati svetovalne storitve v zvezi s temi krediti;
– firmo ali ime in sedež ali naslov dajalca kredita ali več dajalcev kreditov, za katere bo posredoval v državi članici gostiteljici.
(3) Banka Slovenije v enem mesecu po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega člena to obvestilo posreduje pristojnemu organu države članice gostiteljice in o tem obvesti kreditnega posrednika.
(4) Hkrati z obvestilom iz prejšnjega odstavka Banka Slovenije pristojnemu organu države članice gostiteljice predloži naslednje informacije:
– ali je kreditni posrednik povezan z dajalcem kredita ali z več dajalci kreditov ali z njimi ni povezan ter firmo ali ime in sedež ali naslov dajalcev kreditov, s katerimi je povezan, in
– če je povezan, da dajalec kredita ali več dajalcev kreditov v celoti in brezpogojno prevzema odgovornost za dejavnosti kreditnega posrednika.
(5) Banka Slovenije zavrne posredovanje obvestila iz tretjega odstavka tega člena pristojnemu organu države članice gostiteljice, če:
– kreditni posrednik ne predloži vseh informacij iz drugega odstavka tega člena,
– kreditnemu posredniku ni bilo izdano dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v Republiki Sloveniji v skladu s tem zakonom ali
– je kreditnemu posredniku bilo odvzeto dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v Republiki Sloveniji ali je v postopku odvzema dovoljenja za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti.
(6) Kreditni posrednik s sedežem v Republiki Sloveniji lahko začne neposredno ali prek podružnice posredovati potrošniške kredite za nepremičnino ali izvajati svetovalne storitve v zvezi s temi krediti v državi članici gostiteljici en mesec po prejemu obvestila Banke Slovenije iz tretjega odstavka tega člena.
(7) Če kreditni posrednik v dveh mesecih od posredovanja obvestila Banki Slovenije iz prvega odstavka tega člena ne prejme obvestila iz tretjega odstavka tega člena ali odločbe o zavrnitvi posredovanja obvestila, se šteje, da je posredovanje obvestila pristojnemu organu države članice gostiteljice zavrnjeno.
(8) Ne glede na prvi odstavek tega člena kreditni posrednik finančne institucije iz četrte alineje prvega odstavka 58. člena tega zakona ne more na podlagi dovoljenja iz 63. člena tega zakona posredovati potrošniške kredite za nepremičnine ali izvajati svetovalne storitve v zvezi s temi krediti v državi članici gostiteljici, v kateri tem finančnim institucijam ni dovoljeno opravljati storitev potrošniškega kreditiranja za nepremičnine.
74. člen 
(kreditni posrednik iz druge države članice v Republiki Sloveniji) 
(1) Kreditni posrednik s sedežem v drugi državi članici lahko v Republiki Sloveniji prek podružnice ali neposredno posreduje potrošniške kredite za nepremičnino ali izvaja svetovalne storitve v zvezi s temi krediti, če je pridobil dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v matični državi članici in če Banka Slovenije predhodno prejme obvestilo s strani pristojnega organa matične države članice o nameri prvega posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino na območju Republike Slovenije, z informacijami iz četrtega odstavka 73. člena tega zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko kreditni posrednik iz druge države članice v Republiki Sloveniji neposredno ali preko podružnice posreduje potrošniške kredite za nepremičnino le v okviru tistih dejavnosti iz 14. točke 2. člena tega zakona ali izvaja svetovalne storitve v zvezi s temi krediti, za katere je pridobil dovoljenje v matični državi članici in le za dajalca kredita iz prve, druge in četrte alineje prvega odstavka 58. člena tega zakona.
(3) Kreditni posrednik iz druge države članice lahko začne neposredno ali prek podružnice posredovati potrošniške kredite za nepremičnino ali izvajati svetovalne storitve v zvezi s temi krediti v Republiki Sloveniji en mesec po prejemu obvestila pristojnega organa matične države članice o posredovanem obvestilu Banki Slovenije o nameri prvega neposrednega posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanja svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti ali prvi ustanovitvi podružnice v Republiki Sloveniji.
(4) Banka Slovenije vpiše v register kreditnih posrednikov informacije iz četrtega odstavka 73. člena tega zakona, ki jih je prejela v obvestilu pristojnega organa matične države članice o nameri prvega posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino na območju Republike Slovenije.
(5) Banka Slovenije podružnico kreditnega posrednika iz druge države članice v dveh mesecih po prejemu obvestila pristojnega organa matične države članice iz prvega odstavka tega člena obvesti o pogojih za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v Republiki Sloveniji.
75. člen 
(enotna kontaktna točka) 
(1) Banka Slovenije opravlja naloge Enotne kontaktne točke Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Enotna kontaktna točka) za sodelovanje in izmenjavo informacij med pristojnimi organi držav članic za izvajanje nalog v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino.
(2) Enotna kontaktna točka na zahtevo pomaga pristojnim organom drugih držav članic, zlasti z izmenjavo informacij in sodelovanjem pri vseh pregledih poslovanja in nadzorih dajalcev kreditov in kreditnih posrednikov, ki poslujejo v drugih državah članicah. Izmenjava informacij poteka z namenom izvajanja nalog po tem zakonu v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino. Pri izmenjavi informacij s pristojnimi organi drugih držav članic lahko Enotna kontaktna točka navede, da informacije ne smejo biti razkrite brez njenega soglasja oziroma, da se lahko informacije izmenjajo samo za namene, za katere je dala soglasje.
(3) Enotna kontaktna točka lahko prejete informacije posreduje drugemu pristojnemu organu, ne sme pa jih posredovati drugim fizičnim ali pravnim osebam brez izrecnega soglasja pristojnega organa, ki ji je posredoval te informacije, pri čemer lahko informacije posreduje le za namene, za katere ji je pristojni organ dal soglasje.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko Enotna kontaktna točka v utemeljenih okoliščinah posreduje informacije drugi fizični ali pravni osebi brez izrecnega soglasja pristojnega organa druge države članice, o čemer mora takoj obvestiti pristojni organ druge države članice, ki ji je posredoval informacije.
(5) Enotna kontaktna točka ali drugi pristojni organ države članice lahko zavrne zahtevo po sodelovanju pri pregledu poslovanja, nadzoru ali pri izmenjavi informacij iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, če:
– takšen pregled poslovanja, nadzor ali izmenjava informacij ogrozi samostojnost, varnost ali javni red Republike Slovenije;
– je v Republiki Sloveniji že začet sodni postopek v zvezi z istimi kršitvami in istimi dajalci kreditov ali kreditnimi posredniki;
– je bila v Republiki Sloveniji že izdana pravnomočna obsodba v zvezi z istimi kršitvami in istimi dajalci kreditov ali kreditnimi posredniki ter obsodba še ni bila izbrisana.
(6) Enotna kontaktna točka obvesti pristojni organ države članice, ki je vložil zahtevo po sodelovanju, o zavrnitvi iz prejšnjega odstavka z obrazložitvijo.
(7) Kadar pristojni organ druge države članice zavrne zahtevo za sodelovanje ali izmenjavo informacij ali v razumnem roku ne posreduje odgovora v zvezi z zahtevo, lahko Enotna kontaktna točka zadevo predloži Evropskemu bančnemu organu in ga zaprosi za pomoč v skladu z 19. členom Uredbe EU št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 31, z dne 15. 12. 2010, str. 12, v nadaljnjem besedilu: Uredba (EU) št. 1093/2010).
IV. POSTOPEK ODLOČANJA BANKE SLOVENIJE V POSAMIČNIH ZADEVAH IN POSTOPEK SODNEGA VARSTVA 
76. člen 
(postopek odločanja Banke Slovenije v posamičnih zadevah in postopek sodnega varstva) 
Banka Slovenije smiselno uporablja 319. do 362. člen Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15 in 44/16 – ZRPPB):
– pri izdaji ali podaljšanju dovoljenja za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v skladu s 63. členom tega zakona,
– pri prenehanju ali odvzemu dovoljenja za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanju svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v skladu s 65. in 66. členom tega zakona,
– pri vpisu in izbrisu v register kreditnih posrednikov, ki jim je bilo izdano ali podaljšano dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino v skladu s 64. členom tega zakona,
– pri izdaji dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja v obliki finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanja svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v skladu s 67. členom tega zakona,
– pri vpisu in izbrisu v register dajalcev kreditov, ki jim je bilo izdano dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanju svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v skladu z 69. členom tega zakona,
– pri prenehanju ali odvzemu dovoljenja za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja v obliki finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanju svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v skladu z 71. in 72. členom tega zakona,
– pri izvajanju nadzora nad dajalci kreditov in kreditnimi posredniki iz drugega odstavka 78. člena tega zakona,
– za postopek sodnega varstva proti odločbam, ki jih izda Banka Slovenije.
77. člen 
(taksa za odločanje) 
Za izdajo ali podaljšanje dovoljenj, ki jih izda Banka Slovenije na podlagi tega zakona, plačajo dajalci kredita iz četrte alineje prvega odstavka 58. člena tega zakona in kreditni posredniki iz prvega odstavka 63. člena tega zakona takso, določeno s tarifo Banke Slovenije, ki jo Banka Slovenije določi s sklepom.
V. NADZOR 
5.1. Splošne določbe
78. člen 
(nadzorni organi) 
(1) Nadzor nad izvajanjem posameznih določb tega zakona opravljajo Banka Slovenije, Tržni inšpektorat in Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Informacijski pooblaščenec).
(2) Banka Slovenije je pristojna za izvajanje nadzora nad:
1. dajalci kreditov, ki:
– so kreditne institucije in poslujejo na podlagi dovoljenja o opravljanju bančnih in finančnih storitev po zakonu, ki ureja bančništvo;
– so finančne institucije s sedežem v Republiki Sloveniji, katerih izključna ali pretežna dejavnost je opravljanje storitev finančnega zakupa v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, in v katerih ima banka ali banka države članice najmanj 20-odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20-odstotni delež v kapitalu ali katere bilančna vsota po stanju ob koncu preteklega koledarskega leta je najmanj enaka 50.000.000 eurov ter so pridobile dovoljenje za opravljanje finančnega zakupa nepremičnin v skladu s 67. členom tega zakona;
– so kreditne institucije ali finančne institucije iz prve ali prejšnje alineje, s sedežem v drugi državi članici in prek podružnice opravljajo storitev potrošniškega kreditiranja v Republiki Sloveniji;
2. kreditnimi posredniki, ki:
– so kreditni posredniki dajalcev kreditov iz prejšnje točke in
– imajo sedež v drugi državi članici in neposredno ali preko podružnice poslujejo v Republiki Sloveniji z dovoljenjem pristojnega organa matične države članice v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino.
(3) Banka Slovenije pri dajalcih kreditov iz druge alineje 1. točke prejšnjega odstavka izvaja nadzor le nad poslovanjem v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino.
(4) Tržni inšpektorat je pristojen za izvajanje nadzora nad:
1. dajalci kreditov, ki:
– poslujejo na podlagi dovoljenja, ki ga izda ministrstvo;
– so dajalci kreditov iz 5. točke drugega odstavka 30. člena tega zakona;
2. kreditnimi posredniki, ki so kreditni posredniki dajalcev kreditov iz prejšnje točke.
(5) Informacijski pooblaščenec je pristojen za izvajanje nadzora nad dajalci kreditov in kreditnimi posredniki iz drugega in četrtega odstavka tega člena glede izvajanja 10. člena v delu, ki se nanaša na informiranje, zbiranje in obdelavo osebnih podatkov, 11. člena, 42. člena v delu, ki se nanaša na informiranje, zbiranje in obdelavo osebnih podatkov, ter 44. člena tega zakona.
79. člen 
(letno nadomestilo za nadzor Banke Slovenije) 
(1) Dajalec kredita iz četrte alineje prvega odstavka 58. člena tega zakona, ki je pridobil dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti in kreditni posrednik, ki je pridobil dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti (v nadaljnjem besedilu: subjekt nadzora), plačujeta Banki Slovenije nadomestilo za nadzor, ki ga opravlja Banka Slovenije na podlagi tega zakona.
(2) Banka Slovenije določi nadomestilo iz prejšnjega odstavka v dveh obrokih največ v višini, da vsota nadomestil, ki jo je dolžan plačati subjekt nadzora za posamezno leto, ne preseže dejanskih stroškov nadzora Banke Slovenije v tem letu, zmanjšanih za prihodke iz taks, ki se zaračunajo v zvezi s postopki za izdajo dovoljenj in postopki nadzora Banke Slovenije na podlagi tega zakona.
(3) Subjekt nadzora plača letno nadomestilo za nadzor v dveh obrokih. Banka Slovenije izda račun za plačilo prvega obroka do 30. septembra v tekočem letu na podlagi načrtovanih stroškov nadzora za to leto, račun za drugi obrok pa do 31. marca naslednjega leta za preteklo leto ob upoštevanju dejanskih stroškov nadzora v preteklem letu.
(4) Če subjekt nadzora ne plača nadomestila za nadzor iz prvega odstavka tega člena v 15 dneh po prejemu računa, Banka Slovenije subjektu nadzora naloži plačilo z odločbo, ki je izvršilni naslov.
(5) Banka Slovenije s sklepom določi podrobnejša pravila za določanje nadomestila iz prvega odstavka tega člena.
(6) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za kreditnega posrednika iz druge države članice, ki preko podružnice posreduje potrošniške kredite za nepremičnino v Republiki Sloveniji in dajalca kredita iz četrte alineje 58. člena, ki preko podružnice opravlja storitev finančnega zakupa nepremičnin v Republiki Sloveniji.
80. člen 
(obveznost varovanja zaupnih informacij) 
(1) Zaupne informacije po tem zakonu so vse informacije o posameznem dajalcu kredita ali kreditnemu posredniku, ki jih pri opravljanju nadzora nad dajalcem kredita ali kreditnem posredniku pridobi Banka Slovenije, Tržni inšpektorat ali Informacijski pooblaščenec od dajalca kredita ali kreditnega posrednika ali drugih oseb oziroma jih Banka Slovenije, Tržni inšpektorat ali Informacijski pooblaščenec izdela za namene izvajanja nadzora nad posameznim dajalcem kredita ali kreditnim posrednikom.
(2) Člani sveta in zaposleni pri Banki Slovenije, Tržnemu inšpektoratu in Informacijskemu pooblaščencu, revizorji in druge osebe, ki delajo ali so delali zanje po pooblastilu, varujejo vse informacije, ki so jih pridobili pri opravljanju svojih nalog v skladu s tem zakonom, kot zaupne in jih ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali državnemu organu, če ta zakon ne določa drugače.
(3) Zaupne informacije, ki jih osebe iz prejšnjega odstavka pridobijo pri opravljanju svojih nalog v skladu s tem zakonom, se smejo posredovati drugi osebi ali državnemu organu le v obliki povzetka ali v združeni obliki, iz katere ni mogoče prepoznati posameznega dajalca kredita ali kreditnega posrednika, na katerega se zaupne informacije nanašajo, če ta zakon ne določa drugače.
(4) Prepoved razkritja informacij iz drugega odstavka tega člena ne velja:
– za zaupne informacije, ki so potrebne za izvedbo kazenskega ali predkazenskega postopka;
– v primeru stečaja ali prisilne likvidacije dajalca kredita ali kreditnega posrednika, glede zaupnih informacij, ki so potrebne za uveljavljanje terjatev upnikov do dajalca kredita ali kreditnega posrednika in za izvedbo drugih dejanj v stečajnem postopku ali postopku prisilne likvidacije ter s tema postopkoma povezanih pravdnih postopkih, razen glede informacij, ki se nanašajo tudi na druge osebe, ki so bile udeležene pri poskusih reorganizacije dajalca kredita ali kreditnega posrednika;
– za informacije o dovoljenjih za opravljanje bančnih, finančnih in dodatnih finančnih storitev, o dovoljenjih za izdajanje hipotekarnih in komunalnih obveznic, o dovoljenjih za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja, o dovoljenjih za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja v obliki finančnega zakupa nepremičnin in o dovoljenjih za posredovanje potrošniških kreditov;
– v drugih primerih, ko ta ali drug zakon določa, da Banka Slovenije, Tržni inšpektorat ali oseba iz prejšnjega odstavka zaupne informacije lahko razkrije javnosti ali določenim prejemnikom.
(5) Banka Slovenije sme zaupne informacije, ki jih je pridobila od pristojnega organa druge države članice ali pri opravljanju pregleda poslovanja podružnice kreditnega posrednika, razkriti drugim osebam ali državnim organom le s soglasjem pristojnega organa te države članice, če ta zakon ne določa drugače.
(6) Obveznost varovanja zaupnih informacij iz tega člena velja tudi za informacije, ki jih osebe iz prvega odstavka tega člena pridobijo v okviru izmenjave informacij z Evropskim bančnim organom, nadzornimi organi Republike Slovenije ali pristojnimi organi drugih držav članic.
(7) Banka Slovenije in Tržni inšpektorat obdelujeta osebne podatke, ki jih pridobita v okviru izvajanja nalog in pooblastil, določenih s tem zakonom, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
5.2. Sodelovanje med nadzornimi organi
81. člen 
(sodelovanje med nadzornimi organi v Republiki Sloveniji) 
Banka Slovenije in Tržni inšpektorat sodelujeta med seboj pri izvajanju svojih nalog in pooblastil pri izvajanju nadzora nad izvajanjem tega zakona.
82. člen 
(sodelovanje s pristojnimi organi držav članic) 
Banka Slovenije sodeluje s pristojnimi organi drugih držav članic pri izvajanju nadzora nad dajalci kreditov in kreditnimi posredniki, ki imajo sedež v drugi državi članici in neposredno ali prek podružnice opravljajo storitve v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino na ozemlju Republike Slovenije in nad dajalci kreditov in kreditnimi posredniki, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in opravljajo storitve v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino v drugi državi članici.
83. člen 
(smernice Evropskega nadzornega organa) 
Banka Slovenije s sklepom odloči o uporabi smernic ali priporočil Evropskega nadzornega organa, ki zadevajo dajalce kreditov, ki opravljajo storitev finančnega zakupa nepremičnin in kreditne posrednike pri posredovanju potrošniških kreditov za nepremičnino, ter lahko v celoti ali delno zavrne uporabo posameznih smernic ali priporočil, če so za to utemeljeni razlogi. Sklep o uporabi smernic ali priporočil iz prejšnjega stavka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
5.3. Nadzor Banke Slovenije
84. člen 
(ukrepi nadzora in pregled poslovanja) 
(1) Banka Slovenije pri pregledu poslovanja nad dajalci kredita in kreditnimi posredniki iz drugega odstavka 78. člena tega zakona smiselno uporablja 242. do 247. člen Zakona o bančništvu.
(2) Inšpektor ali inšpektorica Banke Slovenije (v nadaljnjem besedilu: inšpektor Banke Slovenije) lahko pri izvajanju nadzora od dajalca kredita ali kreditnega posrednika zahteva vpogled v sklenjene kreditne pogodbe za nepremičnino. Če sklenjenih kreditnih pogodb za nepremičnino ni v poslovnih prostorih dajalca kredita, v katerih se sklepajo, jih dajalec kredita inšpektorju predloži najpozneje naslednji delovni dan po opravljenem inšpekcijskem pregledu.
(3) Pri odstopu terjatev iz kreditnih pogodb dajalec kredita inšpektorju Banke Slovenije na zahtevo predloži kopije sklenjenih kreditnih pogodb, katerih terjatve so bile odstopljene prevzemniku.
(4) Dajalec kredita inšpektorju Banke Slovenije na zahtevo predloži dokazila, da je ocenil kreditno sposobnost potrošnika. Dokazila predloži dajalec kredita inšpektorju najpozneje naslednji delovni dan po opravljenem inšpekcijskem pregledu.
(5) Povezanega kreditnega posrednika s sedežem v drugi državi članici, ki posreduje potrošniške kredite za nepremičnino v Republiki Sloveniji in ga matični pristojni organ nadzoruje preko dajalca kredita, Banka Slovenije nadzoruje neposredno.
(6) Dajalec kredita in kreditni posrednik inšpektorju Banke Slovenije na zahtevo predložita dokazila, da izpolnjujeta zahteve iz 61. člena in četrtega odstavka 62. člena tega zakona glede ustreznega znanja in usposobljenosti osebja, ter kreditni posrednik tudi glede ustreznega znanja in usposobljenosti svojega poslovodstva. Dajalec kredita in kreditni posrednik inšpektorju Banke Slovenije predložita dokazila najpozneje naslednji delovni dan po opravljenem inšpekcijskem pregledu.
(7) Banka Slovenije pri nadzoru nad dajalcem kredita ali kreditnim posrednikom z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb ali posredovanje potrošniških kreditov po tem zakonu, če ugotovi, da dajalec kredita v nasprotju s tem zakonom ponuja ali odobrava kredite brez dovoljenja iz 67. člena tega zakona, ali kreditni posrednik posreduje potrošniške kredite brez dovoljenja iz 63. člena tega zakona.
(8) Banka Slovenije pri nadzoru nad dajalcem kredita z odredbo pisno obvesti dajalca kredita o ugotovitvah in odredi, da preneha z ravnanji in odpravi kršitve, če ugotovi, da:
1. dajalec kredita potrošniku ne zagotovi vsebine oglasnih sporočil v skladu s 6. in 38. členom tega zakona;
2. dajalec kredita pred sklenitvijo kreditne pogodbe ni zagotovil predhodnih informacij v skladu s 7. in 40. členom tega zakona;
3. dajalec kredita ne hrani dokazil o oceni kreditne sposobnosti potrošnika v skladu s petim odstavkom 10. člena in četrtim odstavkom 42. člena tega zakona;
4. kreditna pogodba ne vsebuje predpisanih informacij iz drugega odstavka 12. člena in prvega odstavka 15. člena in sedmega odstavka 52. člena tega zakona;
5. zaračuna zamudno obrestno mero, ki presega višino zamudne obrestne mere, določeno v zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti (peti odstavek 12. člena);
6. zaračuna morebitne stroške zaradi zamude s plačili zapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe v nasprotju s šestim odstavkom 12. člena tega zakona;
7. dajalec kredita potrošnika ni obvestil o spremembi kreditne obrestne mere v skladu s 14. členom in tretjim odstavkom 15. člena tega zakona;
8. dajalec kredita ne objavlja referenčnih obrestnih mer na svoji spletni strani ali ne hrani evidence indeksov ali referenčnih obrestnih mer v skladu s 14. členom tega zakona;
9. dajalec kredita pri molče dovoljeni prekoračitvi stanja na plačilnem računu potrošniku ni zagotovil predpisanih informacij v skladu s prvim in drugim odstavkom 16. člena tega zakona;
10. dajalec kredita ob odstopu od kreditne pogodbe potrošniku ne vrne vseh plačanih zneskov v skladu s tretjim odstavkom 17. člena tega zakona;
11. dajalec kredita ob odstopu od kreditne pogodbe potrošniku določi obveznost plačila v nasprotju s četrtim odstavkom 20. člena tega zakona;
12. dajalec kredita ob predčasnem odplačilu kredita potrošniku zaračuna nadomestilo v nasprotju z 22. členom tega zakona;
13. kot prevzemnik ne izpolni vseh obveznosti do potrošnika v skladu s petim odstavkom 23. člena tega zakona;
14. dajalec kredita o odstopu terjatve ne obvesti potrošnika v skladu s šestim odstavkom 23. člena tega zakona;
15. dajalec kredita pri odstopu terjatve ves čas trajanja kreditne pogodbe in še štiri leta po izteku kreditne pogodbe ne hrani kopije sklenjene kreditne pogodbe v skladu s sedmim odstavkom 23. člena tega zakona;
16. dajalec kredita izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju s 24., 25., 56. in 57. členom tega zakona;
17. dajalec kredita potrošniku brezplačno ne zagotavlja splošnih informacij o kreditni pogodbi za nepremičnino v skladu z 39. členom tega zakona;
18. dajalec kredita pred sklenitvijo kreditne pogodbe za nepremičnino, katere terjatev se zavaruje z zastavno pravico na nepremičnini, te ne oceni v skladu s 45. členom tega zakona;
19. dajalec kredita izvaja svetovalne storitve v nasprotju s 47., 48., 49. ali 50. členom tega zakona;
20. dajalec kredita redno ne obvešča potrošnika o zvišanju preostalega zneska kredita, ki ga mora plačati potrošnik zaradi spremembe menjalnega tečaja, ki za več kot 10 % odstopa od vrednosti, v skladu s petim in šestim odstavkom 52. člena tega zakona;
21. ne zagotovi postopka izvensodnega reševanja sporov s potrošniki v zvezi z opravljanjem storitev potrošniškega kreditiranja v skladu s 93. členom tega zakona.
(9) Banka Slovenije pri nadzoru nad dajalcem kredita z odredbo pisno obvesti dajalca kredita o ugotovitvah in odredi, da preneha z ravnanji in odpravi kršitve, ter dajalcu kredita prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu do odprave kršitev, če:
1. dajalec kredita ni ocenil potrošnikove kreditne sposobnosti v skladu z 10. in 42. členom tega zakona;
2. kreditna pogodba ni sklenjena pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov v skladu s prvim odstavkom 12. člena tega zakona;
3. dajalec kredita zahteva plačilo preostalih plačil kredita pred njihovo zapadlostjo ali z enostransko izjavo odstopi od kreditne pogodbe za nepremičnino v nasprotju s prvim odstavkom 20. ali 54. člena tega zakona;
4. dajalec kredita odstopi terjatev prevzemniku, ki ni dajalec kredita in ne izpolnjuje vseh pogojev po tem zakonu za dajalca kredita v skladu s tretjim odstavkom 23. člena tega zakona;
5. prevzame terjatev od dajalca kredita in ne izpolnjuje pogojev za dajalca kredita po tem zakonu v skladu s tretjim odstavkom 23. člena tega zakona;
6. s kreditno pogodbo dogovorjena efektivna obrestna mera presega najvišjo dopustno efektivno obrestno mero, kakor to določa 26. člen tega zakona;
7. kreditna pogodba vsebuje pogodbeno določilo, ki je v škodo potrošnika in v nasprotju s 27. členom tega zakona;
8. dajalec kredita ob sklenitvi kreditne pogodbe od potrošnika zahteva izdajo ali sprejem bianko menice ali čeka ali drugega plačilnega instrumenta, ki ima po svoji naravi podobne učinke, v nasprotju z 28. členom tega zakona;
9. se dajalec kredita izogiba določbam tega zakona z načinom oblikovanja pogodb v pogodbe, katerih značilnosti ali namen bi omogočil izogibanje uporabi tega zakona ali se izogiba določbam tega zakona s sklenitvijo več pogodb, ki z ekonomskega vidika sestavljajo celoto (prvi in drugi odstavek 29. člena);
10. dajalec kredita ne določi, ne dokumentira postopka in informacij, ki so podlaga za oceno kreditne sposobnosti potrošnika, v skladu s četrtim odstavkom 42. člena tega zakona;
11. dajalec kredita sklene kreditno pogodbo za nepremičnino v nasprotju s šestim odstavkom 42. člena tega zakona;
12. dajalec kredita odstopi od kreditne pogodbe za nepremičnino ali jo spremeni v škodo potrošnika v nasprotju s sedmim odstavkom 42. člena tega zakona;
13. dajalec kredita pogojuje sklenitev kreditne pogodbe za nepremičnino skupaj z drugimi pomožnimi storitvami v nasprotju s 46. členom tega zakona;
14. kreditna pogodba za nepremičnino ni sklenjena v obliki notarskega zapisa v skladu z 51. členom tega zakona;
15. dajalec kredita potrošniku ne zagotovi pretvorbe kredita iz tuje valute v domačo v skladu z 52. členom tega zakona;
16. dajalec kredita pri poslovanju ne izpolnjuje predpisanih pogojev za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja za nepremičnine v skladu z 59., 60. in 61. členom tega zakona;
17. dajalec kredita inšpektorju Banke Slovenije ne predloži sklenjenih kreditnih pogodb v skladu z drugim odstavkom tega člena.
(10) Če Banka Slovenije več kot enkrat med veljavnostjo dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti pri istem dajalcu kredita ugotovi pomanjkljivost iz osmega odstavka tega člena, dajalcu kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu do odprave kršitve.
(11) Če Banka Slovenije več kot trikrat med veljavnostjo dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti pri istem dajalcu kredita ugotovi pomanjkljivost iz osmega odstavka tega člena ali več kot enkrat med veljavnostjo dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti pri istem dajalcu kredita ugotovi pomanjkljivost iz devetega odstavka tega člena in hkrati niso podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bodo te pomanjkljivosti v ustreznem roku verjetno odpravljene, lahko dajalcu kredita z odločbo odvzame dovoljenje za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti po tem zakonu.
(12) Banka Slovenije pri nadzoru nad kreditnim posrednikom z odredbo pisno obvesti kreditnega posrednika o ugotovitvah in odredi, da preneha z ravnanji in odpravi kršitve ter kreditnemu posredniku prepove posredovanje potrošniških kreditov po tem zakonu do odprave kršitev, če:
1. kreditni posrednik potrošniku pred sklenitvijo kreditne pogodbe ni zagotovil predhodnih informacij v skladu s 7. in 40. členom tega zakona;
2. kreditni posrednik pri poslovanju ne izpolnjuje predpisanih pogojev za kreditne posrednike v skladu s 37. in 62. členom tega zakona;
3. kreditni posrednik pred začetkom opravljanja storitev posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino potrošniku brezplačno ne zagotovi informacij v skladu z 41. členom tega zakona;
4. kreditni posrednik posreduje potrošniške kredite za nepremičnino v državi članici gostiteljici neposredno ali prek podružnice, ne da bi predhodno obvestil Banko Slovenije o nameri prvega posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino v državi članici gostiteljici v skladu s 73. členom tega zakona;
5. kreditni posrednik ne zagotovi postopka izvensodnega reševanja sporov s potrošniki v zvezi z opravljanjem storitev potrošniškega kreditiranja v skladu s 93. členom tega zakona.
(13) Če Banka Slovenije več kot enkrat pri istem kreditnem posredniku ugotovi pomanjkljivost iz prejšnjega odstavka in hkrati niso podane okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da bo ta pomanjkljivost v ustreznem roku verjetno odpravljena, lahko kreditnemu posredniku z odločbo odvzame dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti po tem zakonu.
5.3.1. Nadzor Banke Slovenije pri čezmejnem opravljanju storitev
85. člen 
(nadzor Banke Slovenije nad kreditnim posrednikom v državi članici gostiteljici) 
(1) Banka Slovenije lahko opravi pregled poslovanja podružnice kreditnega posrednika, ki posreduje potrošniške kredite za nepremičnino ali izvaja svetovalne storitve v zvezi s temi krediti v državi članici gostiteljici, po predhodni seznanitvi pristojnega organa države članice gostiteljice.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko Banka Slovenije zaprosi pristojni organ države članice gostiteljice, v kateri je podružnica kreditnega posrednika, ali pooblasti revizorja ali drugo strokovno osebo, da opravi pregled poslovanja podružnice kreditnega posrednika v tej državi članici. Pooblaščene osebe Banke Slovenije se lahko udeležijo nadzora, ki ga izvaja pristojni organ države članice gostiteljice.
(3) Kadar Banka Slovenije od pristojnega organa države članice gostiteljice, v kateri kreditni posrednik prek podružnice ali neposredno posreduje potrošniške kredite za nepremičnino, prejme obvestilo, da kreditni posrednik krši ali da obstaja pomembno tveganje, da bo kršil predpise države članice gostiteljice, ki prenašajo Direktivo 2014/17/EU, Banka Slovenije sprejme ukrepe nadzora po tem zakonu z namenom, da kreditni posrednik odpravi kršitve.
(4) Banka Slovenije nemudoma obvesti pristojni organ države članice gostiteljice o sprejetih ukrepih.
(5) Če se pristojni organ države članice gostiteljice ne strinja s sprejetimi ukrepi Banke Slovenije, lahko zadevo predloži Evropskemu bančnemu organu in ga zaprosi za pomoč v skladu z Uredbo (EU) št. 1093/2010.
86. člen 
(nadzor Banke Slovenije nad kreditnim posrednikom iz druge države članice) 
(1) Če Banka Slovenije pri nadzoru nad kreditnim posrednikom iz druge države članice na podlagi dokazil ugotovi, da kreditni posrednik pri neposrednem posredovanju potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanju svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v Republiki Sloveniji krši določbe tega zakona, obvesti pristojni organ matične države članice, da sprejme ustrezne ukrepe.
(2) Če pristojni organ matične države članice v roku meseca dni po prejemu obvestila Banke Slovenije iz prejšnjega odstavka ne sprejme nobenih ukrepov, ali če kreditni posrednik kljub sprejetim ukrepom s strani pristojnega organa matične države članice še vedno krši določbe tega zakona, Banka Slovenije:
– po ponovnem obvestilu pristojnega organa matične države članice izvede vse potrebne ukrepe nadzora v skladu s tem zakonom za zaščito potrošnikov in pravilno delovanje trgov, med drugim lahko kreditnemu posredniku izreče prepoved nadaljnjega posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanja svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v Republiki Sloveniji. Banka Slovenije obvesti Komisijo in Evropski bančni organ o sprejetem ukrepu takoj po izdani odredbi o prepovedi nadaljnjega posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino ali izvajanja svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v Republiki Sloveniji,
– lahko zadevo predloži Evropskemu bančnemu organu in ga zaprosi za pomoč v skladu z 19. členom Uredbe (EU) št. 1093/2010.
87. člen 
(nadzor Banke Slovenije nad podružnico kreditnega posrednika iz druge države članice v Republiki Sloveniji) 
(1) Banka Slovenije pri izvajanju nadzora nad podružnico kreditnega posrednika iz druge države članice pregleda poslovanje te podružnice glede spoštovanja določb iz 6., 7., 24., 25., tretjega odstavka 36. člena, 38., 39., 40., 41. člena, drugega in tretjega odstavka 42. člena, 43., 47. do 50. člena, 56., 57., drugega in četrtega odstavka 62. člena in 93. člena tega zakona ter zahteve glede brezplačnega zagotavljanja informacij potrošniku v skladu s tem zakonom.
(2) Če Banka Slovenije pri nadzoru iz prejšnjega odstavka ugotovi, da podružnica kreditnega posrednika iz druge države članice v Republiki Sloveniji krši določbe iz prejšnjega odstavka, z odredbo naloži podružnici kreditnega posrednika odpravo kršitev ter pristojni organ matične države članice obvesti o sprejetem ukrepu nadzora in o izrečeni globi za kršitev določb iz prejšnjega odstavka.
(3) Če podružnica kreditnega posrednika druge države članice ne ravna v skladu z izdano odredbo iz prejšnjega odstavka, lahko Banka Slovenije po predhodnem obvestilu pristojnega organa matične države članice podružnici kreditnega posrednika z odločbo prepove posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino v Republiki Sloveniji ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti ter obvesti Komisijo o sprejetem ukrepu nadzora in o izrečeni globi za kršitev določb iz prvega odstavka tega člena.
(4) Če se pristojni organ matične države članice ne strinja s sprejetim ukrepom Banke Slovenije iz prejšnjega odstavka, lahko zadevo predloži Evropskemu bančnemu organu in ga zaprosi za pomoč v skladu z 19. členom Uredbe (EU) št. 1093/2010.
(5) Če Banka Slovenije pregleda poslovanje podružnice kreditnega posrednika in ugotovi, da ne posluje v skladu s tretjim odstavkom 62. člena tega zakona, obvesti pristojni organ matične države članice, da obstaja pomembno tveganje, da bo kršil predpise matične države članice, ki prenašajo zahteve Direktive 2014/17/EU v zvezi s politiko prejemkov osebja in da pristojni organ matične države članice sprejme ukrepe.
(6) Če Banka Slovenije na podlagi dokazil ugotovi, da podružnica kreditnega posrednika druge države članice v Republiki Sloveniji krši določbe tega zakona v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino, razen določb, navedenih v prvem odstavku tega člena, obvesti pristojni organ matične države članice, ki sprejme ustrezne ukrepe.
(7) Če pristojni organ matične države članice v roku meseca dni po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka ne sprejme nobenih ukrepov ali če podružnica kreditnega posrednika druge države članice kljub sprejetim ukrepom pristojnega organa matične države članice še vedno krši določbe tega zakona, Banka Slovenije sprejme ukrepe nadzora v skladu z drugim odstavkom 86. člena tega zakona.
(8) Pristojni organ matične države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, lahko na območju Republike Slovenije v skladu s pravom Republike Slovenije opravijo pregled poslovanja podružnice kreditnega posrednika te države članice. O nameravanem pregledu poslovanja pristojni organ države članice predhodno obvesti Banko Slovenije, ki se lahko pregleda udeleži.
(9) V primeru iz prejšnjega odstavka ima pristojni organ države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, enake pristojnosti kot Banka Slovenije na podlagi prvega odstavka 84. člena tega zakona.
(10) Na zaprosilo pristojnega organa matične države članice lahko Banka Slovenije opravi pregled poslovanja podružnice kreditnega posrednika te države članice na območju Republike Slovenije. Pristojni organ države članice se lahko, če tako zahteva, udeleži tega pregleda.
88. člen 
(ukrepi zaradi odvzema dovoljenja kreditnemu posredniku iz druge države članice) 
Če pristojni organ matične države članice obvesti Banko Slovenije, da je bilo kreditnemu posredniku, ki neposredno ali prek podružnice posreduje potrošniške kredite za nepremičnino ali izvaja svetovalne storitve v zvezi s temi krediti v Republiki Sloveniji, odvzeto dovoljenje za posredovanje potrošniških kreditov za nepremičnino ali mu je bilo prepovedano izvajati svetovalne storitve v zvezi s temi krediti, Banka Slovenije nemudoma sprejme ukrepe po tem zakonu za zaščito potrošnikov in pravilno delovanje finančnega trga ter kreditnemu posredniku prepove nadaljnje posredovanje potrošniških kreditov ali izvajanje svetovalnih storitev v zvezi s temi krediti v Republiki Sloveniji.
5.4. Nadzor Tržnega inšpektorata
89. člen 
(ukrepi nadzora) 
(1) Tržni inšpektor ali inšpektorica (v nadaljnjem besedilu: tržni inšpektor) lahko pri opravljanju nadzora od dajalca kredita ali kreditnega posrednika zahteva vpogled v sklenjene pogodbe in njihove kopije. Če sklenjenih kreditnih pogodb ni v poslovnih prostorih dajalca kredita, v katerih se sklepajo, jih dajalec kredita tržnemu inšpektorju predloži najpozneje naslednji delovni dan po opravljenem inšpekcijskem pregledu.
(2) Pri odstopu terjatev iz kreditnih pogodb dajalec kredita tržnemu inšpektorju na zahtevo predloži kopije sklenjenih kreditnih pogodb, katerih terjatve so bile odstopljene prevzemniku.
(3) Dajalec kredita tržnemu inšpektorju na zahtevo predloži dokazila, da je ocenil kreditno sposobnost potrošnika. Dokazila predloži dajalec kredita tržnemu inšpektorju najpozneje naslednji delovni dan po opravljenem inšpekcijskem pregledu.
(4) Tržni inšpektor pri nadzoru nad dajalcem kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu, če ugotovi, da dajalec kredita v nasprotju s tem zakonom odobrava kredite brez dovoljenja (30. člen).
(5) Tržni inšpektor pri nadzoru nad dajalcem kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu do odprave pomanjkljivosti, če ugotovi, da:
1. dajalec kredita ne zagotovi vsebine oglasnih sporočil v skladu s 6. členom tega zakona;
2. dajalec kredita potrošniku pred sklenitvijo kreditne pogodbe ni zagotovil predhodnih informacij v skladu s 7. členom tega zakona;
3. dajalec kredita ne hrani dokazil o oceni kreditne sposobnosti potrošnika v skladu s petim odstavkom 10. člena tega zakona;
4. kreditna pogodba ni sklenjena pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov v skladu s prvim odstavkom 12. člena tega zakona;
5. kreditna pogodba ne vsebuje predpisanih informacij iz drugega odstavka 12. člena in prvega odstavka 15. člena tega zakona;
6. dajalec kredita potrošnika ni obvestil o spremembi kreditne obrestne mere v skladu s 14. členom ali tretjim odstavkom 15. člena tega zakona;
7. dajalec kredita pri molče dovoljeni prekoračitvi stanja na plačilnem računu potrošniku ni zagotovil predpisanih informacij v skladu s prvim in drugim odstavkom 16. člena tega zakona;
8. dajalec kredita ob odstopu od kreditne pogodbe potrošniku ne vrne vseh plačanih zneskov v skladu s tretjim odstavkom 17. člena tega zakona;
9. dajalec kredita ob odstopu od kreditne pogodbe potrošniku določi obveznost plačila v nasprotju s četrtim odstavkom 20. člena tega zakona;
10. dajalec kredita ob predčasnem odplačilu kredita potrošniku zaračuna nadomestilo v nasprotju z 22. členom tega zakona;
11. dajalec kredita pri poslovanju ne izpolnjuje predpisanih kadrovskih, izobrazbenih, prostorskih, organizacijskih, tehničnih in drugih pogojev za dajanje kredita iz 31. člena tega zakona;
12. dajalec kredita ne zagotovi postopka izvensodnega reševanja sporov s potrošniki v zvezi z opravljanjem storitev potrošniškega kreditiranja v skladu s 93. členom tega zakona.
(6) Tržni inšpektor dajalcu kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu in ministrstvu predlaga odvzem dovoljenja, če ugotovi, da:
1. dajalec kredita ni ocenil potrošnikove kreditne sposobnosti (10. člen tega zakona);
2. dajalec kredita zaračunava zamudno obrestno mero, ki presega višino zamudne obrestne mere, določeno v zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti (peti odstavek 12. člena tega zakona);
3. dajalec kredita zaračuna morebitne stroške zaradi zamude s plačili zapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe v nasprotju s šestim odstavkom 12. člena tega zakona;
4. dajalec kredita zahteva plačilo preostalih plačil kredita pred njihovo zapadlostjo ali z enostransko izjavo odstopi od kreditne pogodbe za nepremičnino v nasprotju s prvim odstavkom 20. člena tega zakona;
5. dajalec kredita odstopi terjatev prevzemniku, ki ni dajalec kredita in ne izpolnjuje vseh pogojev po tem zakonu za dajalca kredita ali prevzemnik prevzame terjatev od dajalca kredita in ne izpolnjuje pogojev za dajalca kredita po tem zakonu v skladu s tretjim odstavkom 23. člena tega zakona;
6. dajalec kredita o odstopu terjatve ne obvesti potrošnika v skladu s šestim odstavkom 23. člena tega zakona;
7. dajalec kredita pri odstopu terjatev ves čas trajanja kreditne pogodbe in še štiri leta po izteku kreditne pogodbe ne hrani kopije sklenjene kreditne pogodbe (sedmi odstavek 23. člena tega zakona);
8. dajalec kredita izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju s 24. in 25. členom tega zakona;
9. s kreditno pogodbo dogovorjena efektivna obrestna mera presega najvišjo dopustno efektivno obrestno mero, kakor to določa 26. člen tega zakona;
10. kreditna pogodba vsebuje pogodbeno določilo, ki je v nasprotju s tem zakonom in v škodo potrošnika (27. člen tega zakona);
11. dajalec kredita ob sklenitvi kreditne pogodbe od potrošnika zahteva izdajo ali sprejem bianco menice ali čeka ali drugega plačilnega instrumenta s podobnimi učinki (28. člen tega zakona);
12. se izogiba določbam tega zakona z načinom oblikovanja pogodb v pogodbe, katerih značilnosti ali namen bi omogočil izogibanje uporabi tega zakona ali se izogiba določbam tega zakona s sklenitvijo več pogodb, ki z ekonomskega vidika sestavljajo celoto (prvi in drugi odstavek 29. člena tega zakona);
13. za dajalca kredita posreduje kreditni posrednik, ki ne izpolnjuje pogojev za kreditno posredovanje iz 37. člena tega zakona;
14. dajalec kredita tržnemu inšpektorju ne predloži sklenjenih kreditnih pogodb v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(7) Če Tržni inšpektor več kot enkrat med veljavnostjo dovoljenja pri istem dajalcu kredita ugotovi pomanjkljivost iz petega odstavka tega člena, dajalcu kredita z odločbo prepove sklepanje kreditnih pogodb po tem zakonu in ministrstvu predlaga odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti storitev potrošniškega kreditiranja.
(8) Tržni inšpektor kreditnemu posredniku z odločbo prepove posredovanje kreditnih pogodb do odprave pomanjkljivosti, če ugotovi, da:
1. kreditni posrednik potrošniku pred sklenitvijo pogodbe ni zagotovil predhodnih informacij v skladu s 7. členom tega zakona;
2. kreditni posrednik ne izpolnjuje pogojev za kreditno posredovanje iz 37. člena tega zakona;
3. kreditni posrednik ne zagotovi postopka izvensodnega reševanja sporov s potrošniki v zvezi z opravljanjem storitev potrošniškega kreditiranja v skladu s 93. členom tega zakona.
90. člen 
(vodenje inšpekcijskega postopka) 
(1) Tržni inšpektor izda odločbo v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če je zaradi varstva in zaščite potrošnika treba nemudoma ukrepati. Odločba se lahko izda ustno.
(2) Za kraj vročanja odločb tržnega inšpektorja se šteje tudi kraj, na katerem dajalec kredita ali kreditni posrednik posluje s potrošniki.
(3) Zoper odločbo tržnega inšpektorja je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva vročitve.
(4) Pritožba zoper odločbo tržnega inšpektorja iz četrtega, petega in šestega odstavka 89. člena tega zakona ne zadrži njene izvršitve.
VI. RAZKRITJE INFORMACIJ O IZREČENIH UKREPIH 
91. člen 
(razkritje informacij o izrečenih ukrepih) 
(1) Banka Slovenije lahko z namenom varstva potrošnikov in javnega interesa javno objavi informacije iz drugega odstavka tega člena v zvezi z ukrepi nadzora, ki jih je izrekla zaradi kršitev tega zakona v zvezi s kreditno pogodbo za nepremičnino, če je upravna odločba Banke Slovenije pravnomočna.
(2) Informacije iz prejšnjega odstavka obsegajo naslednje podatke:
1. o kršitelju:
– o nazivu in sedežu pravne osebe ali
– o osebnem imenu fizične osebe;
2. o kršitvi:
– opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev tega zakona,
– naravo ugotovljenih kršitev;
3. izrek odločbe, s katero se postopek konča;
4. informacijo o tem, ali je zoper odločbo začet postopek sodnega varstva v skladu s tem zakonom.
(3) Informacije iz prejšnjega odstavka se javno objavijo na spletni strani Banke Slovenije in so na spletni strani dostopne še tri leta po objavi. Po preteku treh let od objave se informacije izbrišejo. Informacije se izbrišejo tudi, če sodišče z izrednim pravnim sredstvom razveljavi odločbo iz prvega odstavka tega člena.
92. člen 
(razkritje identitete kršitelja) 
(1) Ne glede na prvi odstavek 91. člena tega zakona Banka Slovenije po uradni dolžnosti odloči, da se informacije o identiteti kršitelja ne objavijo, če:
1. se ukrep nadzora izreče fizični osebi in objava osebnih podatkov o kršitelju ni sorazmerna s težo kršitve ali
2. bi objava informacij o identiteti kršitelja ogrozila stabilnost finančnih trgov ali izvedbo kazenske preiskave ali
3. bi z objavo vpletenim osebam verjetno nastala nesorazmerna škoda.
(2) Če Banka Slovenije ob izdaji odločbe oceni, da so v zvezi z objavo identitete kršitelja podani razlogi iz prejšnjega odstavka, hkrati z izdajo odločbe, s katero izreče ukrepe nadzora, odloči tudi, da se identiteta kršitelja ne objavi. Banka Slovenije lahko v primeru razlogov iz prejšnjega odstavka odloči tudi, da se objava identitete kršitelja začasno zadrži ter navede rok za zadržanje objave, če bodo razlogi za zadržanje objave v tem obdobju verjetno prenehali obstajati.
(3) Če Banka Slovenije ob izdaji odločbe ne ugotovi razlogov iz prvega odstavka tega člena, v odločbi o izrečenih ukrepih nadzora, izdani na podlagi tega zakona, kršitelja opozori, da bodo informacije o izrečenih ukrepih in sankcijah ter o kršitelju javno objavljene na spletni strani Banke Slovenije v skladu z 91. členom tega zakona, in ga pouči, da mora v primeru obstoja razlogov iz prvega odstavka tega člena te razloge navesti v ugovoru, ki se vloži v roku, ki je v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, določen za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo o ukrepu nadzora.
(4) Banka Slovenije odloči o ugovoru iz prejšnjega odstavka z odločbo.
(5) Če na podlagi ugovora kršitelja Banka Slovenije ugotovi, da so podani razlogi iz prvega odstavka tega člena, v odločbi, s katero ugodi ugovoru, odloči, da se identiteta kršitelja ne objavi ali da se objava identitete kršitelja začasno zadrži, in navede rok za zadržanje objave.
(6) Zoper odločbo, s katero Banka Slovenije zavrne ugovor ali odloči, da se objava identitete kršitelja začasno zadrži, lahko kršitelj sproži upravni spor v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor.
(7) Ne glede na tretji odstavek 91. člena tega zakona lahko Banka Slovenije na podlagi zahteve kršitelja, ki je fizična oseba, odloči, da se informacije o identiteti kršitelja po objavi na spletni strani Banke Slovenije umaknejo pred potekom treh let. Za zahtevo kršitelja se uporabljajo določbe tega člena o ugovoru iz tretjega do šestega odstavka tega člena.
VII. IZVENSODNO REŠEVANJE POTROŠNIŠKIH SPOROV 
93. člen 
(postopek izvensodnega reševanja sporov) 
(1) Dajalec kredita in kreditni posrednik zagotovita možnost izvensodnega reševanja sporov s potrošniki v zvezi z opravljanjem storitev potrošniškega kreditiranja po tem zakonu pred neodvisnim izvajalcem izvensodnega reševanja sporov, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja postopek v skladu z določbami zakona, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov.
(2) Sodelovanje dajalca kredita in kreditnega posrednika v postopku iz prejšnjega odstavka, ki ga sproži potrošnik pred neodvisnim izvajalcem izvensodnega reševanja sporov, je obvezno.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE 
94. člen 
(hujši prekrški) 
(1) Z globo od 50.000 do 125.000 eurov se za prekrške kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. kreditna pogodba ni sklenjena pisno na papirju ali drugem trajnem nosilcu podatkov v skladu s prvim odstavkom 12. člena tega zakona;
2. ob odstopu od kreditne pogodbe potrošniku ne vrne vseh plačanih zneskov v skladu s tretjim odstavkom 17. člena tega zakona;
3. zahteva plačilo preostalih plačil kredita pred njihovo zapadlostjo ali z enostransko izjavo odstopi od kreditne pogodbe v nasprotju s prvim odstavkom 20. in 54. člena tega zakona;
4. ob sklenitvi kreditne pogodbe od potrošnika zahteva izdajo ali sprejem bianko menice ali čeka ali drugega plačilnega instrumenta, ki ima po svoji naravi podobne učinke, v nasprotju z 28. členom tega zakona;
5. s kreditno pogodbo dogovorjena efektivna obrestna mera presega najvišjo dopustno efektivno obrestno mero v skladu s 26. členom tega zakona;
6. kreditna pogodba vsebuje pogodbeno določilo, ki je v škodo potrošnika in v nasprotju s 27. členom tega zakona;
7. se izogiba določbam tega zakona z načinom oblikovanja pogodb v pogodbe, katerih značilnosti ali namen bi omogočil izogibanje uporabi tega zakona ali se izogiba določbam tega zakona s sklenitvijo več pogodb, ki z ekonomskega vidika sestavljajo celoto (prvi in drugi odstavek 29. člena tega zakona);
8. opravlja storitev potrošniškega kreditiranja v nasprotju s 30. členom in prvim odstavkom 67. člena tega zakona;
9. potrošniku ne zagotovi pretvorbe kredita iz tuje valute v domačo v skladu z 52. členom tega zakona;
10. opravlja storitev posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino v nasprotju s 63. členom tega zakona;
(2) Z globo od 3.500 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
95. člen 
(prekrški) 
(1) Z globo od 25.000 do 50.000 eurov se za prekrške kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. potrošniku ne zagotovi predhodnih informacij v skladu s 7., 8. in 40. členom tega zakona;
2. ne oceni kreditne sposobnosti potrošnika v skladu s prvim in drugim odstavkom 10. člena ali s prvim odstavkom 42. člena tega zakona;
3. kreditna pogodba ne vsebuje vseh predpisanih informacij iz drugega in četrtega odstavka 12. člena, prvega odstavka 15. člena in sedmega odstavka 52. člena tega zakona;
4. zaračuna zamudno obrestno mero, ki presega višino zamudne obrestne mere, določeno v zakonu, ki ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti (peti odstavek 12. člena);
5. zaračuna morebitne stroške zaradi zamude s plačili zapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe v nasprotju s šestim odstavkom 12. člena tega zakona;
6. ob odstopu od pogodbe potrošniku zaračuna nepovratne stroške v nasprotju s četrtim odstavkom 18. člena tega zakona;
7. ob predčasnem odplačilu kredita potrošniku zaračuna nadomestilo v nasprotju z 22. členom tega zakona;
8. odstopi terjatev prevzemniku, ki ni dajalec kredita in ne izpolnjuje vseh pogojev po tem zakonu za dajalca kredita v skladu s tretjim odstavkom 23. člena tega zakona;
9. prevzame terjatev od dajalca kredita in ne izpolnjuje pogojev za dajalca kredita po tem zakonu v skladu s tretjim odstavkom 23. člena tega zakona;
10. kot prevzemnik ne izpolni vseh obveznosti do potrošnika v skladu s petim odstavkom 23. člena tega zakona;
11. o odstopu terjatve ne obvesti potrošnika v skladu s šestim odstavkom 23. člena tega zakona;
12. izračunava efektivno obrestno mero ali skupne stroške kredita v nasprotju s 24., 25., 56. in 57. členom tega zakona;
13. pri poslovanju ne izpolnjuje kadrovskih, izobrazbenih, prostorskih, organizacijskih, tehničnih in drugih pogojev za dajanje kreditov v skladu z 31. in 67. členom tega zakona;
14. pri poslovanju ne izpolnjuje predpisanih pogojev za kreditne posrednike v skladu s 37., 62. in 63. členom tega zakona;
15. sklene kreditno pogodbo za nepremičnino v nasprotju s šestim odstavkom 42. člena tega zakona;
16. odstopi od kreditne pogodbe ali spremeni kreditno pogodbo v nasprotju s sedmim odstavkom 42. člena tega zakona;
17. pogojuje sklenitev kreditne pogodbe za nepremičnino skupaj z drugimi pomožnimi storitvami v nasprotju s 46. členom tega zakona;
18. izvaja svetovalne storitve v nasprotju s 47., 48., 49. ali 50. členom tega zakona;
19. kreditna pogodba za nepremičnino ni sklenjena v obliki notarskega zapisa v skladu z 51. členom tega zakona;
20. kreditni posrednik s sedežem v Republiki Sloveniji posreduje potrošniške kredite za nepremičnino v državi članici gostiteljici neposredno ali prek podružnice, ne da bi predhodno obvestil Banko Slovenije o nameri prvega opravljanja storitev posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino neposredno ali prek podružnice v državi članici gostiteljici v skladu s 73. členom tega zakona.
(2) Z globo od 2.000 do 3.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
96. člen 
(lažji prekrški) 
(1) Z globo od 12.500 do 25.000 eurov se za prekrške kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. ne zagotovi vsebine oglasnih sporočil v skladu s 6. in 38. členom tega zakona;
2. zbira, obdeluje ali uporablja podatke v nasprotju z 10., 11., 42. in 44. členom tega zakona;
3. ne hrani dokazil o oceni kreditne sposobnosti potrošnika v skladu s petim odstavkom 10. člena in četrtim odstavkom 42. člena tega zakona;
4. ne obvesti potrošnika o poizvedbi v zbirki osebnih podatkov v skladu s tretjim odstavkom 10. člena tega zakona;
5. ne obvesti potrošnika o rezultatu poizvedbe v zbirki osebnih podatkov v skladu s šestim odstavkom 10. člena tega zakona;
6. kreditne pogodbe ne hrani ves čas trajanja kreditne pogodbe in še štiri leta po izteku kreditne pogodbe v poslovnih prostorih, v katerih se sklepajo kreditne pogodbe, v skladu s 13. členom tega zakona;
7. ne objavlja vrednosti indeksov ali referenčnih obrestnih mer na svoji spletni strani ali ne hrani evidence indeksov ali referenčnih obrestnih mer v skladu s 14. členom tega zakona;
8. ne obvesti potrošnika o spremembi kreditne obrestne mere v skladu s 14. členom in tretjim odstavkom 15. člena tega zakona;
9. pri molče dovoljeni prekoračitvi stanja na plačilnem računu potrošniku ne zagotovi predpisanih informacij v skladu s prvim in drugim odstavkom 16. člena tega zakona;
10. pri odstopu terjatve ves čas trajanja kreditne pogodbe in še štiri leta po izteku kreditne pogodbe ne hrani kopije sklenjene kreditne pogodbe v skladu s sedmim odstavkom 23. člena tega zakona;
11. kreditni posrednik pri oglaševanju in v dokumentaciji, namenjeni potrošniku, ne navede obsega svojih pooblastil ali z dajalcem kredita nima sklenjene pogodbe o posredovanju ali potrošniku zaračuna plačilo storitev ali nadomestilo stroškov posredovanja v nasprotju s 36. členom tega zakona;
12. potrošniku brezplačno ne zagotavlja splošnih informacij o kreditni pogodbi za nepremičnino v skladu z 39. členom tega zakona;
13. pred začetkom opravljanja storitev posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino potrošniku brezplačno ne zagotovi informacij v skladu z 41. členom tega zakona;
14. ne določi in ne dokumentira postopka in informacij, ki so podlaga za oceno kreditne sposobnosti potrošnika v skladu s četrtim odstavkom 42. člena tega zakona;
15. pred sklenitvijo kreditne pogodbe za nepremičnino, katere terjatev se zavaruje z zastavno pravico na nepremičnini, te ne oceni v skladu s 45. členom tega zakona;
16. redno ne obvešča potrošnika o zvišanju preostalega zneska kredita, ki ga mora plačati potrošnik zaradi spremembe menjalnega tečaja, ki za več kot 10 % odstopa od vrednosti, v skladu s petim in šestim odstavkom 52. člena tega zakona;
17. ne določi pravil ravnanja za primer, ko potrošnik zamuja s plačili zapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe za nepremičnino, in ga ne objavi na svoji spletni strani in v svojih poslovnih prostorih v skladu z drugim odstavkom 54. člena tega zakona;
18. inšpektorju Banke Slovenije oziroma tržnemu inšpektorju ne predloži sklenjenih kreditnih pogodb v skladu z drugim odstavkom 84. člena oziroma prvim odstavkom 89. člena tega zakona;
19. ne zagotovi postopka izvensodnega reševanja sporov s potrošniki v zvezi z opravljanjem storitev potrošniškega kreditiranja v skladu s 93. členom tega zakona.
(2) Z globo od 1.500 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
97. člen 
(najlažji prekrški) 
(1) Z globo od 1.250 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje dajalec kredita, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. v nasprotju s tem zakonom ne upošteva pravil ravnanja z nalepkami in pravil vračila nalepk (32. in 68. člen);
2. ne poroča o sklenjenih pogodbah in dogovorjeni efektivni obrestni meri z vsebino, v roku in na način iz 35. in 70. člena tega zakona;
3. ne predloži dokazil o oceni kreditne sposobnosti potrošnika v skladu s četrtim odstavkom 84. člena in tretjim odstavkom 89. člena tega zakona;
4. ne predloži dokazil o izpolnjevanju zahtev glede ustreznega znanja in usposobljenosti osebja oziroma poslovodstva v skladu s šestim odstavkom 84. člena tega zakona.
(2) Z globo 400 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
98. člen 
(izrek globe v hitrem postopku) 
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
99. člen 
(razveljavitev predpisov in uporaba zakona) 
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 59/10, 77/11, 30/13 in 81/15; v nadaljnjem besedilu: ZPotK-1), ki se uporablja do začetka uporabe tega zakona.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji podzakonski predpisi izdani na podlagi ZPotK-1:
– Pravilnik o pogojih za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja (Uradni list RS, št. 10/14),
– Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati kreditni posrednik (Uradni list RS, št. 63/13),
– Pravilnik o poročanju dajalcev kreditov o sklenjenih kreditnih pogodbah (Uradni list RS, št. 13/11 in 109/11),
– Pravilnik o vsebini predhodnih informacij in obrazcih za predhodne informacije o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 104/10),
– Sklep o pogojih, ki jih mora izpolnjevati bančni kreditni posrednik (Uradni list RS, št. 72/10),
– Sklep o poročanju efektivnih obrestnih mer bank in hranilnic v skladu z Zakonom o potrošniških kreditih (Uradni list RS, št. 47/15).
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se podzakonski predpisi iz prejšnjega odstavka uporabljajo do uveljavitve predpisov, izdanih na podlagi 107. člena tega zakona.
(4) Ta zakon se ne uporablja za kreditne pogodbe, sklenjene pred dnem uveljavitve tega zakona.
(5) Sedmi odstavek 7. člena in šesta alineja 39. člena tega zakona se začneta uporabljati 1. julija 2018.
(6) Šesta alineja 39. člena tega zakona se ne uporablja za kreditne pogodbe, sklenjene pred 1. julijem 2018.
100. člen 
(kreditni posrednik) 
Kreditni posrednik, ki je opravljal storitev posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino pred uveljavitvijo tega zakona, mora do 30. junija 2017 vložiti vlogo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino, sicer od 1. julija 2017 do pridobitve ustreznega dovoljenja ne sme več opravljati navedenih storitev.
101. člen 
(finančni zakup nepremičnin) 
Finančna institucija, ki je opravljala storitev finančnega zakupa nepremičnin pred uveljavitvijo tega zakona na podlagi dovoljenja ministrstva, mora do 30. junija 2017 vložiti vlogo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnine v skladu s 67. členom tega zakona, sicer od 1. julija 2017 do pridobitve ustreznega dovoljenja ne sme več opravljati navedenih storitev.
102. člen 
(znanje in usposobljenost osebja) 
(1) Dajalec kredita oziroma kreditni posrednik, ki na dan uveljavitve tega zakona že opravlja storitve potrošniškega kreditiranja za nepremičnine oziroma storitve posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnine, mora zagotoviti ustrezno raven znanja in usposobljenosti osebja dajalca kredita in kreditnega posrednika ter poslovodstva kreditnega posrednika v skladu z 61. členom in četrtim odstavkom 62. člena tega zakona najkasneje do 21. marca 2017.
(2) Osebje dajalca kredita in kreditnega posrednika, ki ima na dan uveljavitve tega zakona najmanj tri leta delovnih izkušenj v zvezi s sestavljanjem, ponujanjem, odobritvijo ali posredovanjem potrošniških kreditov za nepremičnino ali pomožnih storitev oziroma pri izvajanju kreditne pogodbe za nepremičnino ter v zvezi s poslovanjem s potrošniki, ki zaidejo v težave v zvezi z zamudo s plačili zapadlih obveznosti iz kreditne pogodbe za nepremičnino, opravi usposabljanje v skladu z izobraževalnim programom iz 61. člena v povezavi s četrtim odstavkom 62. člena tega zakona v roku treh let od uveljavitve tega zakona.
103. člen 
(uskladitev politike prejemkov) 
Dajalec kredita in kreditni posrednik v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona zagotovita uskladitev določb pogodb, ki sta jih sklenila z osebjem pred uveljavitvijo tega zakona, v zvezi s politiko prejemkov, v skladu z zahtevami 60. in tretjega odstavka 62. člena tega zakona.
104. člen 
(postopki v teku) 
Upravni postopki, začeti pred začetkom uporabe tega zakona, se končajo po določbah ZPotK-1, razen upravnih postopkov začetih v skladu s 100., 101. in 105. členom tega zakona za opravljanje storitev posredovanja potrošniških kreditov za nepremičnino ali opravljanje storitev finančnega zakupa nepremičnin.
105. člen 
(izdana dovoljenja po ZPotK-1) 
Dajalec kredita, ki mu je bilo izdano dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja na podlagi ZPotK-1, lahko na podlagi izdanega dovoljenja opravlja storitev potrošniškega kreditiranja do izteka tega dovoljenja, razen storitve potrošniškega kreditiranja za nepremičnine, ki jo lahko opravlja do 30. junija 2017, če se dovoljenje prej ne izteče.
106. člen 
(sistem izmenjave informacij o boniteti strank) 
(1) Dajalec kredita iz prvega odstavka 44. člena tega zakona, ki na dan uveljavitve tega zakona še ni član sistema izmenjave informacij o boniteti oziroma zadolženosti fizičnih oseb, se včlani v ta sistem v skladu s prvim odstavkom 44. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Upravljavec sistema izmenjave informacij o boniteti oziroma zadolženosti fizičnih oseb po zakonu, ki ureja sistem izmenjave informacij o boniteti oziroma zadolženosti fizičnih oseb, najkasneje v roku šest mesecev od uveljavitve tega zakona omogoči dajalcu kredita iz 11. člena tega zakona pridobitev informacij iz 1., 2. in 4. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona ter najkasneje v roku enega leta od uveljavitve tega zakona pridobitev informacij iz 3. točke prvega odstavka 11. člena tega zakona. Do takrat dajalec kredita pridobi informacije o zadolženosti potrošnika v skladu z 9. členom ZPotK-1.
107. člen 
(izdaja podzakonskih predpisov) 
(1) Minister, pristojen za gospodarstvo, izda podzakonske predpise iz 7., 31., 32., 35., 37. in 40. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Banka Slovenije izda sklepe iz 26., 37., 63., 67., 68., 70. in 77. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
108. člen 
(rok za določitev izobraževalnega programa za osebje) 
Združenje bank Slovenije določi vsebino in način opravljanja izobraževalnega programa v skladu z 61. členom tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
109. člen 
(rok za vzpostavitev registra) 
(1) Ministrstvo vzpostavi register v skladu s 34. členom tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Banka Slovenije vzpostavi register v skladu s 64. in 69. členom tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
110. člen 
(začetek veljavnosti in uporabe) 
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne devetdeseti dan od njegove uveljavitve.
Št. 450-15/16-1/28
Ljubljana, dne 22. novembra 2016
EPA 1363-VII
Državni zbor 
Republike Slovenije 
dr. Milan Brglez l.r.
Predsednik