Uradni list

Številka 74
Uradni list RS, št. 74/2016 z dne 25. 11. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 74/2016 z dne 25. 11. 2016

Kazalo

3177. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Slovenska Bistrica, stran 10434.

  
Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15 in 30/16), 3., 17., 26., 202. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US), 16. člena Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica in 4. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/96 in 59/07) in na 13. redni seji dne 15. 11. 2016 sprejel
O D L O K 
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Slovenska Bistrica 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(namen) 
S tem odlokom se ureja:
1.  zagotavljanje izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
2. uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda,
3. smotrno planiranje, gradnja in uporaba javne kanalizacije,
4. zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in nadzora izvajanja javne službe.
2. člen 
(splošne določbe) 
(1) Ta odlok določa način izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na območju Občine Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: javna služba) in obsega:
1. splošne določbe,
2. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
3. javna pooblastila,
4. vrsto in obseg storitev javne službe,
5. pogoje za zagotavljanje odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
6. izvajanje javne službe na območjih, kjer ni javne kanalizacije,
7. pravice in obveznosti izvajalca javne službe in uporabnikov,
8. obveznosti izvajalcev del,
9. prekinitev odvajanja odpadne vode,
10. vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
11. gradnjo, obnovo kanalizacijskih omrežij in prenos v upravljanje,
12. vire financiranja javne službe, osnove za oblikovanje cen in obračun storitev,
13. inšpekcijski nadzor in kazenske določbe,
14. prehodne in končne določbe.
(2) Za vprašanja v zvezi z izvajanem javne službe iz prejšnjega odstavka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo zakonski in podzakonski predpisi s področja varstva okolja.
3. člen 
(pomen izrazov) 
(1) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizacijo in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta:
2. industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem pri uporabi v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi voda, ki nastaja pri uporabi v kmetijski dejavnosti, ter zmes industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov;
3. investicije so naložbe v povečanje in ohranjanje premoženja države, lokalnih skupnosti in drugih vlagateljev v obliki zemljišč, objektov, opreme in naprav ter drugega opredmetenega in neopredmetenega premoženja, vključno naložbe v izobraževanje in usposabljanje, razvoj novih tehnologij, izboljšanje kakovosti življenja in druge naložbe, ki bodo prinesle koristi v prihodnosti;
4. investicijsko vzdrževanje zajema večja (občasna) popravila zaradi obnovitve ali ohranitve funkcionalnosti osnovnih sredstev, povezana z nastajanjem večjih stroškov v daljših obdobjih, in jih je treba načrtovati vnaprej. Pri gradbenih objektih na primer pomenijo investicijska vzdrževalna dela izvedbo popravil, gradbenih, obrtniških in drugih del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike in tehnologije, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminjajo njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza;
5. interna kanalizacija je kanalizacijski sistem, ki pripada objektu, ni del javnega sistema in je v lasti in upravljanju pravnih ali fizičnih oseb;
6. izvajalec javne službe je pravna ali fizična oseba, ki jo na predpisan način izbere ali določi Občina v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe;
7. javna kanalizacija je kanalizacija, skupaj s čistilno napravo, ki zaključuje to kanalizacijo, ki je kot javna infrastruktura lokalnega pomena, namenjena izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
8. kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjena odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do vključno zadnjega revizijskega jaška pred objektom, ki je priključena na javno kanalizacijo. Če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe. Kanalizacijski priključek pripada objektu v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo;
9. komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev, zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja, zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE, in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi, določenih v predpisih;
10. kmetijsko gospodarstvo je organizacijsko in poslovno zaokrožena gospodarska celota, ki obsega eno ali več proizvodnih enot, se ukvarja s kmetijsko ali kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo, ima enotno vodstvo, naslov ali sedež, ime ali firmo in je organizirano kot:
– pravna oseba,
– samostojna podjetnica posameznica ali samostojni podjetnik posameznik,
– kmetija, ki ni pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, pri čemer se za kmetijo šteje tudi čebelarka ali čebelar, ki ni samostojni podjetnik posameznik,
– kmetijsko gospodarstvo – skupni pašnik,
– kmetijsko gospodarstvo – planina;
11. mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je gradbeni proizvod v skladu s standardom SIST EN 12566-3 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, in je zanjo izdana izjava o lastnostih v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode;
12. nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik, brez prekatov namenjen zbiranju komunalne odpadne vode;
13. območje poselitve je aglomeracija iz operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, določena v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode;
14. padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo;
15. pretočna greznica je objekt ali gradbeni proizvod za anaerobno čiščenje komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaerobno čiščenje komunalne odpadne vode;
16. razpršeno odvajanje padavinske odpadne vode je odvajanje padavinske odpadne vode z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov s prelivanjem čez njihove mejne robove ali preko posamičnih iztokov ali preko jarkov za zbiranje in odvajanje padavinske odpadne vode s teh površin;
17. deratizacija je sistematično uničevanje, zatiranje škodljivih glodavcev, zlasti podgan in miši.
(2) Vsi ostali izrazi, ki niso definirani v prejšnjem odstavku in so uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot jih določajo zakonski predpisi s področja varovanja okolja in odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE 
4. člen 
(lastnik infrastrukture, izvajalec javne službe in uporabnik javne službe) 
(1) Lastnica objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode je Občina Slovenska Bistrica (v nadaljevanju: Občina), ki zagotavlja izvajanje obvezne občinske javne službe v obliki javnega podjetja na celotnem območju Občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(2) Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju celotne Občine je javno podjetje Komunala Slovenska Bistrica, podjetje za komunalne in druge storitve, d.o.o. (v nadaljevanju: Izvajalec).
(3) Uporabnik javne službe je lastnik objekta, dela objekta, zemljišča z utrjeno površino, gradbeno inženirskega objekta in upravljavec javnih površin, za katere se zagotavlja izvajanje javne službe.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko obveznosti uporabnika javne službe izvaja:
1. eden od lastnikov objekta, če gre za solastništvo in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor,
2. eden od lastnikov dela stavbe, če gre za večstanovanjsko stavbo brez upravnika in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor,
3. upravnik stavbe v imenu in za račun uporabnika, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom.
(5) Porazdelitev stroškov med lastniki objekta ali delov objekta se zagotavlja:
1. v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanja, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom,
2. v skladu z pisnim dogovorom iz prve oziroma druge alineje prejšnjega odstavka, če gre za objekt, ki ni stavba iz prejšnje alineje.
5. člen 
(namenska sredstva) 
(1) Najemnina za uporabo javne infrastrukture odvajanja in čiščenja odpadnih voda je namenski prihodek Občine in se namensko uporablja za investicije in investicijska vzdrževalna dela na javni infrastrukturi namenjeni odvajanju in čiščenju odpadnih voda.
(2) Okoljska dajatev za onesnaževanje voda je po zakonu o varstvu okolja namenski prihodek Občine in se namensko uporablja za investicije in investicijsko vzdrževalna dela na javni infrastrukturi namenjeni odvajanju in čiščenju odpadnih voda.
6. člen 
(oskrbovalni standardi) 
(1) Občina zagotavlja oskrbovalne standarde opremljenosti aglomeracij v skladu z veljavno zakonodajo in operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
(2) Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na celotnem območju Občine v skladu s tem odlokom, veljavno zakonodajo in Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki ga v skladu z navodili zakonodaje pripravi Izvajalec in potrdi občinski svet. Usklajen in potrjen program nato Izvajalec v predpisanih rokih posreduje na pristojno ministrstvo.
(3) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo sklenjeno z Izvajalcem niso prenesene na izvajalca, opravljajo pristojne občinske službe.
7. člen 
(prostorsko zagotavljanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode) 
(1) Javna služba odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode se zagotavlja na območju celotne Občine:
1. z odvajanjem komunalne odpadne vode iz objektov in padavinske odpadne vode iz streh in javnih površin v javno kanalizacijo,
2. s storitvami praznjenja obstoječih greznic, nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju: MKČN).
(2) Javna služba čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine se zagotavlja:
1. na čistilni napravi Slovenka Bistrica in čistilni napravi Pragersko,
2. v malih komunalnih čistilnih napravah, zmogljivosti do 2000 populacijskih enot (v nadaljevanju: PE) za komunalne odpadne vode, ki se odvajajo preko javnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so priključene nanje in z njimi upravlja Izvajalec,
3. v obstoječih greznicah, nepretočnih greznicah in MKČN do 50 PE za odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljevanju: objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki. V primeru, da skupno MKČN upravlja upravljavec, mora biti le-ta izbran in potrjen s strani vseh lastnikov MKČN.
(3) Čiščenje grezničnih gošč oziroma blata iz obstoječih greznic, nepretočnih greznic in MKČN se prostorsko zagotavlja na čistilni napravi Slovenska Bistrica in čistilni napravi Pragersko.
(4) Storitve iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo za območje, ki ga z javno službo pokriva Izvajalec.
(5) Odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s cestnega telesa se ne šteje za storitev te javne službe in ni predmet tega odloka.
III. JAVNA POOBLASTILA 
8. člen 
(upravni postopki in javna pooblastila) 
(1) Izvajalec na območju Občine na podlagi javnega pooblastila izvaja naslednje naloge v zvezi z opravljanjem javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda:
1. vodi kataster javne kanalizacije,
2. izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve,
3. izdaja mnenja k dopolnjenem predlogom prostorskih aktov,
4. izdaja projektne pogoje, soglasja in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora ter odvajanje in čiščenje odpadnih voda.
(2) Izvajalec izdaja smernice, mnenja, projektne pogoje in soglasja na podlagi vloge in predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o graditvi objektov, prostorskem načrtovanju, in zakonodaji s področja okolja.
K vlogi za izdajo projektnih pogojev oziroma soglasij za novogradnjo ali rekonstrukcijo objekta mora biti priloženo tudi:
1. v primeru priključitve na javno kanalizacijo načrt izvedbe priključitve na javno kanalizacijo z oznako dimenzij cevovoda, materiala, koto priključitve, vzdolžnim profilom priključka, lokacijo in oznako priključnih jaškov javne kanalizacije,
2. v primeru vgradnje male komunalne čistilne naprave načrt z vrisano lokacijo čistilne naprave, kapaciteto MKČN, predvideno porabo pitne vode, lokacijo iztoka in iztočnega jaška,
3. situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
4. načrt ponikovalnice, z navedbo lokacije in geomehanskim mnenjem, v kolikor je predvideno ponikanje meteorne ali fekalne vode,
5. overjeno pogodbo o služnosti z lastnikom parcele, po kateri bo potekal kanalizacijski priključek,
6. opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja in morebitnega predčiščenja odpadne vode,
7. potrdilo pristojnega organa o odstranitvi objekta ali spremembi namembnosti stavbe, v kolikor gre za odstranitev priključka.
(3) Izvajalec en izvod PGD projekta komunalne opremljenosti za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda, za katerega izda soglasje arhivira skupaj z izdanim soglasjem.
(4) Izvajalec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri izgradnji, rekonstrukciji in obnovi kanalizacijskega omrežja ter tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajenega kanalizacijskega omrežja.
(5) Povračila stroškov v zvezi z opravljanjem javnih pooblastil Izvajalec in Občina uredita v Pogodbi o poslovnem najemu infrastrukture in izvajanjem gospodarskih javnih služb.
(6) Občina lahko v skladu z zakonskimi predpisi prekliče javno pooblastilo.
9. člen 
(posredovanje podatkov iz evidenc in katastra) 
(1) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je Izvajalec prosilcem dolžan omogočiti vpogled, prepis, fotokopijo ali elektronski zapis zahtevanih podatkov iz uradnih evidenc, ki jih je dolžan voditi v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Vpogled v zahtevane podatke je brezplačen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko Izvajalec prosilcu zaračuna materialne stroške v skladu s stroškovnikom.
IV. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE 
10. člen 
(storitve izvajalca javne službe) 
(1) Kot obvezno storitev javne službe mora Izvajalec v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti:
1. redno vzdrževanje objektov javne kanalizacije,
2. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
3. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvajajo v javno kanalizacijo, v primeru, da ponikanje ali odvajanje v vodotok ni možno,
4. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo iz zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in pripadajo objektu iz katerega se v javno kanalizacijo odvajajo komunalne odpadne vode ali padavinske vode s streh,
5. deratizacijo, ki se obvezno opravi, kadar se pojavi ali obstaja nevarnost, da se pojavi nalezljiva bolezen, katere vir okužbe ali prenašalci so glodavci,
6. prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah v komunalno čistilno napravo in njeno čiščenje,
7. prevzem in odvoz ter obdelavo blata iz obstoječih greznic in MKČN do 50 PE na čistilni napravi,
8. pregledovanje MKČN do 50 PE,
9. obveščanje uporabnikov javne službe,
10. izdelava programa izvajanja javne službe,
11. vodenje evidenc o izvajanju javne službe,
12. poročanje o izvajanju javne službe,
13.  priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2) V okviru javne službe mora Izvajalec za MKČN enako ali večjo od 50 PE, ki je v lasti lastnika objekta in se nahaja izven meja aglomeracije zagotavljati prevzem, odvoz in obdelavo blata.
(3) Posebne storitve javne službe so:
1. odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
2. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ali površine iz površine iz 4. točke prvega odstavka.
(4) Storitve iz prejšnjega odstavka tega člena Izvajalec izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije in čistilne naprave, v soglasju z lastnikom infrastrukture ter po ceniku posebnih storitev.
V. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE 
11. člen 
(obveznost priključitve na javno kanalizacijo) 
(1) Na območjih aglomeracij in naselij, kjer je javna kanalizacija zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna.
(2) V kolikor je iz podatkov uradnih evidenc razvidno, da v objektu nihče ne prebiva, po podatkih izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo na tem območju pa je razvidno, da se na predmetnem odjemnem mestu pitne vode oziroma vodomernem števcu navedenega objekta ugotavlja mesečna poraba pitne vode, so uporabniki prav tako zavezani za priključitev objekta na javno kanalizacijo in izvedbo storitev javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
(3) V kolikor je na območjih iz prejšnje točke, zaradi globine javne kanalizacije priklop na javno kanalizacijsko omrežje možen samo z internim črpališčem komunalne odpadne vode, ga je lastnik objekta dolžan izvesti in vzdrževati na lastne stroške.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se za posamezen objekt v aglomeraciji lahko zagotovi čiščenje v MKČN, v kolikor se ugotovi, da bi dolžina kanalizacijskega priključka presegla dolžino 100 m in bi gradnja kanalizacijskega priključka povzročala nesorazmerne stroške glede na koristi za okolje. V tem primeru mora MKČN dosegati mejne vrednosti in učinke čiščenja predpisane za aglomeracijo v kateri se objekt nahaja.
(5) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja aglomeracije opremljene z javno kanalizacijo, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in je možna gravitacijska priključitev.
(6) Na območjih, kjer je javna kanalizacija že zgrajena in na območjih, kjer je priključitev na sistem javne kanalizacije obvezna, gradnja novih greznic in MKČN ni dovoljena.
12. člen 
(priključitve na obstoječo javno kanalizacijo) 
(1) V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja je uporabnik dolžan pridobiti soglasje za priključitev na javno kanalizacijo in priključek izvesti v skladu z izdanim soglasjem.
(2) Uporabnik obstoječega objekta, ki se priključuje na javno kanalizacijo, je dolžan pred priključitvijo pri Izvajalcu pridobiti soglasje za priključitev in priključek izvesti v skladu z izdanim soglasjem. V tem primeru mora uporabnik za pridobitev soglasja za priključitev na javno kanalizacijo k vlogi priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokument, ki ga nadomesti.
(3) Izvajalec je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 dneh od prejete popolne vloge za izdajo soglasja.
13. člen 
(priključitve obstoječih objektov na novozgrajene sisteme javne kanalizacije) 
(1) Izvajalec mora v roku trideset dni, po prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo, obvestiti uporabnike obstoječih objektov na območju gradnje nove kanalizacije, da je priključitev njihovega objekta na novozgrajeno javno kanalizacijo obvezna in jim posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom Izvajalca opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(2) Objekt iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna voda v greznico ali MKČN se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške opusti obstoječo greznico ali MKČN, preuredi kanalizacijski priključek po prejetih pogojih in Izvajalcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli.
14. člen 
(industrijske odpadne vode) 
(1) Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo obremenjeno z več kot 50 PE oziroma odvede več kot 4.000 m3 vode na leto, morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka na mestu pred priključitvijo na javno kanalizacijo urediti merilno mesto za odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo v skladu z veljavnimi standardi in zagotoviti ukrepe s katerimi preprečujejo iztok neustrezno očiščenih vod v javno kanalizacijo ali okolje.
(2) Uporabnik iz prejšnjega odstavka mora po izvedbi merilnega mesta obvestiti Izvajalca in si v primeru preureditve priključka pridobiti soglasje. Uporabnik tudi mora:
1. voditi obratovalni dnevnik merilnega mesta,
2. v vsakem času, brez posebnega obvestila, dovoliti Izvajalcu dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratovalnega dnevnika,
3. dovoliti Izvajalcu odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritev količine odpadne vode,
4. Izvajalcu dovoliti redno pregledovanje delovanja merilnih naprav za merjenje količine odpadne vode in zagotavljanje ukrepov neustreznih izpustov.
15. člen 
(odvajanje padavinskih vod) 
(1) V sistem javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, vodotokov ter podtalnice, če obstaja možnost ponikanja v zemljo ali kontrolirano odvajanje v bližnji vodotok, razen če je pridobljeno soglasje izvajalca.
(2) V ločeno zgrajeno kanalizacijo padavinskih vod ni dovoljeno odvajati komunalno odpadno in industrijsko odpadno vodo.
(3) Uporabnik objekta mora na območju kjer je zgrajena samo fekalna kanalizacija za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta in iz utrjenih površin, zagotoviti odvajanje neposredno v vodotok ali ponikanje v tla. Lastnik ali upravljavec površin s katerih odteka toliko onesnažena padavinska voda, da je po veljavnih predpisih ne sme spuščati neposredno v vode, mora na območjih kjer ni javne kanalizacije to vodo zajeti in očistiti oziroma ravnati v skladu s predpisi.
(4) Padavinskih vod iz streh ni dovoljeno odvajati razpršeno po zemljišču. Prelivi iz zbiralnikov padavinskih vod morajo biti speljani v kanalizacijo, vodotoke oziroma odvedeni na način, da z odvajanjem padavinske vode ne povzročajo škode na sosednjih zemljiščih.
16. člen 
(ukrepi za zmanjšanje in zadrževanje padavinskih voda) 
(1) Izvajalec v postopku izdaje pogojev in soglasij h gradnji in priključevanju objektov na javno kanalizacijo investitorju predpiše ukrepe za zmanjšanje količin padavinske vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo gradnjo, vodni režim in izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(2) Pri načrtovanju novih objektov je potrebno pred priključitvijo padavinske vode na javno kanalizacijo ali pred izpustom v vodotok predvideti zadrževalni bazen, ki predstavlja objekt za izravnavo sunkovitega odtoka.
(3) Zadrževalni bazen iz drugega odstavka tega člena je potrebno dimenzionirati na način, da ob upoštevanju 15-minutnega naliva z enoletno povratno dobo, maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji, kot je bil pred gradnjo.
17. člen 
(kanalizacijski priključek) 
(1) Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija. Tlačni cevovodi iz črpališč morajo biti opremljeni z elementom, ki preprečuje vračanje prečrpane odpadne vode iz kanalizacijskega priključka v interno črpališče.
(2) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu javne službe služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata Izvajalec in uporabnik.
(3) V primeru, ko revizijskega jaška ali kanalizacijskega priključka v celoti ni mogoče postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta, mora lastnik objekta, za katerega je predvidena priključitev, Izvajalcu predložiti notarsko overjeno služnostno pogodbo za zemljišča, kjer poteka priključek.
(4) V primeru, ko internega revizijskega jaška ni mogoče postaviti na zemljišču izven stavbe, je lastnik dolžan v stavbi urediti interno kanalizacijo z jaškom tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in izvajati kontrolo odpadne vode.
18. člen 
(število priključkov na javno kanalizacijo) 
(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na revizijski jašek javne kanalizacije.
(2) Na en revizijski jašek javne kanalizacije se lahko priključuje več kanalizacijskih priključkov, v kolikor je vsak v lasti drugega uporabnika.
(3) V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahteva položaj in velikost objektov, se izjemoma, skladno s soglasjem Izvajalca, dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov iz enega objekta.
(4) V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da je združitev več objektov v skupni kanalizacijski priključek racionalna in smiselna, je pod pogoji Izvajalca dovoljena takšna priključitev. Z načinom priključitve morajo soglašati vsi solastniki takšnega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti in upravljanju vseh solastnikov tega priključka.
19. člen 
(izvedba kanalizacijskega priključka) 
(1) Povezava kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo se izvede le v revizijski jašek, ki ga določi Izvajalec in pod pogoji določenimi z izdanim soglasjem Izvajalca.
(2) Stroški izgradnje priključka bremenijo uporabnika. Izveden kanalizacijski priključek je last uporabnika, ki mora Izvajalcu omogočiti dostop do priključka.
(3) Povezava kanalizacijskega priključka na javno kanalizacijo ni dovoljena, če:
1.  je javna kanalizacija v takem stanju, da ne zagotavlja kvalitetnega odvajanja odpadnih vod,
2. odpadne vode vsebujejo snovi, ki jih ni mogoče mehansko in biološko očistiti oziroma so te odpadne vode po kvaliteti v nasprotju z veljavnimi predpisi.
(4) Uporabnik je dolžan pisno najaviti izvedbo priključitve na javno kanalizacijo najmanj 15 dni pred izvedbo.
(5) Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede Izvajalec ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del, njegovo gradnjo pa mora nadzorovati Izvajalec. Stroške nadzora Izvajalec zaračuna uporabniku na podlagi veljavnega cenika storitev javne službe.
(6) Po končani montaži uporabnik podpiše izjavo, da je kanalizacijski priključek zgrajen v skladu z izdanimi pogoji, tehničnimi standardi in ostalimi zahtevami Izvajalca. Če so ob pregledu ugotovljene pomanjkljivosti jih je uporabnik dolžan odpraviti v predpisanem roku.
VI. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KJER NI JAVNE KANALIZACIJE 
20. člen 
(obveznost izgradnje MKČN ali nepretočne greznice) 
(1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi na območjih kjer javna kanalizacija ni zgrajena se mora odvajati in čistiti v mali komunalni čistilni napravi ali v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je sestavljena iz enote za mehansko čiščenje, ki je gradbeni proizvod v skladu s standardom SIST EN 12566-1 (pred izdelana pretočna greznica), SIST EN 12566-4 (na mestu vgradnje sestavljena pretočna greznica) ali drugim enakovrednim, mednarodno priznanim standardom, iz katere se odpadna voda odvaja prek enote za nadaljnje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo, in sicer prek:
1. predizdelane enote za čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s standardom SIST EN 12566-6 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, če gre za neposredno odvajanje v vodotok ali za posredno odvajanje v podzemno vodo,
2. filtrirne naprave za predčiščene hišne odpadne vode v skladu s standardom SIST-TP CEN/TR 12566-5 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, če gre za neposredno odvajanje v vodotok, ali
3. sistema za infiltracijo v tla v skladu s standardom SIST-TP CEN/TR 12566-2 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, če gre za posredno odvajanje v podzemno vodo.
(2) Odvajanje komunalne odpadne vode v nepretočno greznico je dovoljeno na območjih brez javne kanalizacije, kjer je ta zahteva podana zaradi varovanja vodnih virov ali gradnja MKČN ni mogoča zaradi geografskih razmer in če hkrati obremenjevanje okolja zaradi nastajanje odpadne vode v stavbi ne presega 50 PE.
(3) Na območjih, kjer gradnja javne kanalizacije ni predvidena in izven območja določenega za priključitev na javno kanalizacijo, so uporabniki dolžni obstoječe greznice v zakonsko predpisanih rokih navedenih v zakonodaji nadomestiti z MKČN ali v primeru pogojev navedenih v prejšnjem odstavku tega člena z nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom glede tehnične izvedbe in zahtevam glede čiščenja odpadne vode.
(4) Uporabnik lahko na območju izven aglomeracije in izven območja določenega za priključitev na javno kanalizacijo zgradi MKČN z zmogljivostjo enako ali večjo od 50 PE, če prevzem blata in njegovo uporabo zagotavlja s storitvami javne službe.
(5) Uporabnik MKČN mora Izvajalca pisno obvestiti o pričetku obratovanja MKČN najpozneje 15 dni po začetku njenega obratovanja. V pisnem obvestilu morajo biti razvidni podatki o lastniku objekta, naslovu in kontaktih. Podana mora biti izjava o skladnosti male komunalne čistilne naprave z izdanimi soglasji pristojnih soglasjedajalcev, ki so priloga izjave.
(6) Uporabnik nepretočne greznice mora Izvajalca pisno obvestiti o pričetku uporabne nepretočne greznice najmanj 30 dni pred predvidenem pričetkom njene uporabe. V pisnem obvestilu morajo biti razvidni podatki o lastniku objekta, naslovu in kontaktih. Podana mora biti izjava o skladnosti nepretočne greznice z izdanimi soglasji pristojnih soglasjedajalcev, ki so priloga izjave.
21. člen 
(izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda v omejenem obsegu) 
(1) Za posamezne stavbe ali skupine stavb do katerih dostop s cestno motornim vozilom ni mogoč ali služnost dostopa ni urejena, se izvaja javna služba le v omejenem obsegu in sicer na način, da zagotovi Izvajalec prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic ali blata iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav v najbližji s cestno motornim vozilom še dostopni točki.
(2) Obveznosti lastnika stavbe iz prejšnjega odstavka so:
1. da zagotovi prečrpavanje komunalne odpadne vode v času prevzema, ki jo zagotavlja Izvajalec, ali
2. da zagotovi transport blata oziroma komunalne odpadne vode na točko prevzema, ki jo zagotavlja Izvajalec,
3. da v primeru, če meša komunalno odpadno vodo ali blato z gnojevko ali gnojem z namenom uporabe le-tega za gnojilo v kmetijstvu, na svojem gospodarstvu, zagotovi, da bo le-to izvajal skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.
22. člen 
(izvedba ocene obratovanja MKČN) 
(1) Uporabnik MKČN izvede prijavo MKČN v skladu z petim odstavkom 20. člena.
(2) Uporabnik MKČN mora v času od treh do devetih mesecev od zagona MKČN pri pooblaščenem izvajalcu obratovalnega monitoringa naročiti prve meritve delovanja MKČN. Analizni izvid prvih meritev dostavi Izvajalcu najkasneje v 30 dneh od prejema.
(3) Uporabnik MKČN mora na iztoku iz MKČN zagotoviti vzorčevalno mesto, ki omogoča odvzem reprezentativnih vzorcev za izvedbo prvih meritev, obratovalnega monitoringa ali izdelavo ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave.
(4) V okviru izvedbe ocene obratovanja MKČN, ki jo Izvajalec prvič izvede eno leto po prvih meritvah in nato vsaka tri leta, lahko Izvajalec odpadno vodo na dotoku in iztoku MKČN vzorči, pregleda vsebnost blata v usedalniku in preveri količino biomase v aeracijskem bazenu ter izvede analizo odpadnih voda. Za lastno kontrolo uporabnika ter kontrolo za izvedbo ocene MKČN se lahko izvede analiza odpadne vode za parametre KPK, BPK5, ph v laboratoriju Izvajalca. Izvedba analiz za lastno kontrolo se uporabnikom dodatno ne obračuna.
(5) Uporabnik ima možnost, da namesto ocen obratovanja pri Izvajalcu, v predpisanih rokih za izvedbo ocene obratovanja sam naroči izvedbo meritev pri pooblaščenem izvajalcu obratovalnega monitoringa, ki nadomestijo oceno obratovanja. Analizne izvide mora dostaviti Izvajalcu najkasneje 30 dni od prejema. Plačnik za izvedbo storitve teh meritev je uporabnik.
(6) V primeru prijav o neustreznosti delovanja MKČN ustreznim inšpekcijskim službam mora biti izvedena analiza pooblaščenega laboratorija za obratovalni monitoring.
(7) V primeru ugotovljene neustreznosti delovanja MKČN pri izvedbi ocene obratovanja Izvajalec pisno opozori uporabnika. Uporabnik je dolžan v roku dveh mesecev od odposlanega opozorila Izvajalca odpraviti pomanjkljivosti na MKČN in o odpravi pisno seznaniti Izvajalca, ki izvede ponovni ogled MKČN. V kolikor neustreznost v delovanju MKČN v dveh mesecev ni odpravljena oziroma uporabnik o odpravi napake v predpisanem roku pisno ne seznani Izvajalca, prične Izvajalec uporabniku obračunavati polno cene okoljske dajatve v skladu s predpisom o okoljski dajatvi.
(8) Uporabnik MKČN je dolžan voditi in hraniti dnevnik in ostalo predpisano dokumentacijo o MKČN v skladu s prejetimi navodili ob nakupu MKČN in zakonskimi predpisi.
23. člen 
(prevzem in ravnanje z blatom iz greznic in MKČN) 
Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz obstoječih greznic in MKČN ter prevzem in ravnanje z vsebino iz greznic brez iztoka na celotnem območju občine v Obsegu in rokih določenih v tem odloku, veljavni zakonodaji in Programu odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
24. člen 
(način prevzema blata iz greznic in MKČN) 
(1) Storitve prevzema in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic in MKČN Izvajalec na območju Občine zagotavlja iz prostornine usedalnika pretočne greznice oziroma celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice.
(2) Pogostost praznjenja usedalnika blata za posameznega uporabnika določi Izvajalec v skladu z veljavno zakonodajo, standardi in navodili.
(3) Izvajalec je dolžan uporabniku nepretočne greznice, obstoječe greznice in MKČN zagotoviti storitve javne službe, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. minimalna prostornina nepretočne greznice oziroma kapaciteta MKČN mora biti skladna z veljavno zakonodajo in z izdanim soglasjem,
2. da so v nepretočno greznico oziroma MKČN speljane samo komunalne odpadne vode iz gospodinjstva,
3. da je greznica oziroma MKČN zgrajena v skladu s predpisi.
Vse ugotovljene nepravilnosti mora Izvajalec prijaviti na ustrezne inšpekcijske službe, ki ukrepajo v skladu s svojimi pooblastili.
(4) V primeru, da uporabnik nepretočne greznice, obstoječe greznice, ali MKČN storitev naroča:
1. pogosteje kot je predpisano glede na porabo pitne vode in predpisano velikost greznice, nepretočne greznice v soglasju oziroma izdani dokumentaciji za gradnjo,
2. zaradi odvajanja padavinskih voda v greznico, nepretočno greznico ali MKČN,
3. pogosteje kot je opredeljeno v navodilih o vzdrževanju MKČN ali pa je
4. ugotovljene neustreznosti gradnje,
mora lastnik pogostejše izvedbe storitev plačati po trenutno veljavnem ceniku Izvajalca, prav tako pa se lastnika v primeru neustreznosti gradnje prijavi na ustrezno inšpekcijsko službo.
25. člen 
(storitve izvedene izven rednega delovnega časa) 
Storitve vezane na obstoječe greznice, nepretočne greznice in MKČN naročene in na zahtevo stranke izvedene izven rednega delovnega časa Izvajalca, se uporabnikom obračunajo dodatno, po veljavnem ceniku Izvajalca za storitve izvedene izven rednega delovnega časa.
26. člen 
(obveščanje o prevzemu blata in izdelavi ocene obratovanja MKČN) 
(1) Izvajalec je dolžan uporabnika o nameri prevzema blata iz obstoječe greznice, nepretočne greznice ali MKČN pisno obvestiti najmanj 15 dni pred datumom opravljanja storitve. V obvestilu mora biti naveden datum izvedbe storitve.
(2) Izvajalec je dolžan uporabnika obvestiti in se dogovoriti o datumu izvedbe ocene obratovanja MKČN, kar se lahko dogovori preko elektronske pošte ali telefona. V kolikor dogovora o datumu izvedbe ocene na ta način ne doseže Izvajalec uporabniku posreduje pisno obvestilo vsaj 15 dni pred predvidenim datumom izvedbe.
(3) Uporabnik ima pravico do enkratne prestavitve najavljenega datuma storitve navedene v prvem in drugem odstavku, ki pa ne more biti daljši kot 30 dni. O takšni nameri mora uporabnik Izvajalca pisno obvestiti najmanj 8 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(4) V kolikor se uporabnik ne odzove na pozive Izvajalca o izvedbi ocene obratovanja MKČN in v tem času poteče tudi veljavnost ocene obratovanja MKČN, se mu prične obračunavati polna cena okoljske dajatve, v kolikor v tem roku tudi ne dostavi meritev, ki v skladu s petim odstavkom 22. člena lahko nadomestijo oceno obratovanja.
27. člen 
(ravnanje z blatom iz greznice ali MKČN na kmetijskem gospodarstvu) 
(1) V primeru, da blato iz obstoječe greznice ali MKČN oziroma vsebina v nepretočni greznici nastaja na kmetijskem gospodarstvu in uporabnik poda zahtevana dokazila in pisno izjavo, da bo blato oziroma vsebina iz greznic zmešana skupaj z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščena najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, je uporabnik oproščen plačevanja storitev povezanih s obstoječimi, nepretočnimi greznicami ali MKČN.
(2) Uporabnik kmetijskega gospodarstva mora voditi dnevnik o datumih in količinah odstranjenega blata iz greznic ali MKČN oziroma komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice in njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko.
(3) Uporabnik kmetijskega gospodarstva mora ob začetku opravljanja dejavnosti in ob vsakem pozivu Izvajalca, najkasneje v 15 dneh dostaviti zahtevana dokazila iz prvega in kopije dnevnika iz drugega odstavka tega člena.
(4) Če lastnik kmetijskega gospodarstva izvajalcu v predpisanem času ne dostavi dokazil iz prejšnjega odstavka, mu Izvajalec začne zaračunavati storitve povezane z obstoječimi greznicami, nepretočnimi greznicami ali MKČN.
(5) Spremembe obračuna se znova upoštevajo naslednji mesec od dneva prejema potrdila, Izvajalec pa mu za nazaj ne povrne stroškov obračuna storitev.
(6) V kolikor se storitev praznjenja greznice ali MKČN na kmetijskem gospodarstvu izvede, uporabnik pa dokazilo dostavi po izvedbi storitve, se storitev praznjenje greznice/MKČN uporabniku kmetijskega gospodarstva normalno obračunava do naslednjega poziva Izvajalca.
VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE IN UPORABNIKOV 
28. člen 
(splošne obveznosti izvajalca) 
(1) Zaradi izvajanja javne službe ima Izvajalec naslednje obveznosti:
1. zagotavljanje odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije,
2. zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz obstoječih greznic, nepretočnih greznic in MKČN,
3. pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnih vodovodnih sistemov zaradi obračuna storitev javne službe,
4. pridobivanje podatkov o porabi pitne vode in skladnost izvedbe meritev za porabo pitne vode v skladu z izdanim vodnim dovoljenjem pri uporabnikih, ki niso priključeni na javni vodovodni sistem, zaradi obračuna storitev javne službe,
5. redno obračunavanje storitev javne službe, okoljskih dajatev in ostalih s posebnimi predpisi določenih dajatev,
6. skrb za redno vzdrževanje in normalno obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije,
7. ravnanje skladno s pravili stroke,
8. kontroliranje ustreznosti kanalizacijskega priključka pred priključitvijo stavbe na javno kanalizacijo na stroške uporabnika v skladu s soglasjem za priključitev in v okviru nadzora za izvedbo priključka,
9. kontroliranje količine in sestave industrijske odpadne vode na iztokih v javno kanalizacijo,
10. organiziranje odvajanja odpadne vode v primeru višje sile ter poročanje pristojnim občinskim organom o nastopu višje sile,
11. izvajanje predpisanih storitev na območjih, kjer ni javne kanalizacije,
12. posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javne kanalizacije v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,
13. izdajanje projektnih pogojev, soglasij za priključitev in omogočanje priključitev,
14. stalno zagotavljanje ustreznega kadrovskega nivoja in tehnične opremljenosti v skladu s stanjem tehnike in izvajanja odvajanja in čiščenja v skladu s tem odlokom,
15. izvajanje javnih pooblastil,
16. obveščanje uporabnikov javne službe skladno z zakonskimi in podzakonskimi predpisi,
17. vodenje evidenc in izdelava poročil predpisanih z zakonskimi in podzakonskimi predpisi,
18. izdelava programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda v skladu z zakonskimi predpisi.
29. člen 
(kataster) 
(1) Občina zagotavlja vodenje katastra javne kanalizacije v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditve objektov in geodetsko dejavnost.
(2) Izvajalec mora voditi kataster javne kanalizacije.
(3) Izvajalec vodi kataster v obliki elektronske baze podatkov, ki je Občini stalno dostopna.
30. člen 
(pravica Izvajalca) 
Izvajalec ima vedno pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav zaradi rednega vzdrževanja, meritev in snemanj do naprav v lasti uporabnikov, kjer mora izvajati obvezne storitve javne službe ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča na katerem se kanalizacijski objekti in ostale naprave nahajajo. Če je možno, se o tem lastnika predhodno obvesti. Izvajalec mora po opravljenem delu vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje in poravnati morebiti nastalo škodo.
31. člen 
(pravica uporabnika) 
(1) Uporabniki javne službe imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki so enako dostopne vsem uporabnikom na območju Občine.
(2) Uporabnik javne službe ima na podlagi soglasja Izvajalca pravico:
1. priključitve na javno kanalizacijo,
2. spremeniti dimenzijo priključka in traso priključka,
3. izvesti dodatna dela na priključku,
4. ukinitev priključka.
32. člen 
(obveznosti uporabnika) 
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. izvesti priključek na javno kanalizacijo izključno v skladu z izdanim soglasjem,
2. spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja komunalne ali padavinske vode,
3. zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije in priključka skladno s tehnično dokumentacijo in izdanimi pogoji ter soglasjem Izvajalca,
4. pridobiti soglasje Izvajalca pred vsako spremembo kanalizacijskega priključka,
5. vzdrževati in čistiti kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave vgrajene vanjo,
6. Izvajalcu omogočiti dostop na zemljišče v njegovi lasti za izvajanje del v zvezi z javno kanalizacijo,
7. kontrolirati porabo vode z dovoljeno porabo skladno z izdanim soglasjem in povprečno porabo vode,
8. voditi dnevnik male komunalne čistilne naprave v skladu z zakonodajo in hraniti predpisano dokumentacijo,
9. Izvajalcu omogočiti neoviran dostop, da lahko izvede prevzem blata iz greznic, MKČN, nepretočnih greznic in oceno obratovanja MKČN,
10. pravočasno naroči praznjenje vsebine iz greznice, MKČN ter nepretočne greznice, ko je le ta zapolnjena do 2/3 višine,
11. Izvajalcu pravočasno prijaviti MKČN po zagonu in nepretočno greznico pred njeno porabo,
12.  obveščati Izvajalca o vseh spremembah količin in lastnostih komunalne odpadne in industrijske odpadne vode,
13. obveščati Izvajalca o pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
13. pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določajo zakonski predpisi in ta odlok,
14. pisno obveščati Izvajalca o spremembi naziva, naslova, lastništva objekta, številu oseb in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode in obračun stroškov,
15. redno plačevati prejete račune za javno službo v roku navedenem na računu,
16. upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
33. člen 
(prepovedi) 
(1) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.
(2) Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.
(3) V javno kanalizacijo je prepovedano odvajati ali izliti odpadno vodo oziroma snovi, ki:
1. povzročajo ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature,
2. so prekomerno onesnažene, katerih parametri presegajo dovoljene vrednosti po veljavni zakonodaji,
3. bi zavirala tehnološke postopke in procese čiščenja na čistilni napravi,
4. povzročajo nastanek vodikovega sulfida,
5. povzročajo požar ali nevarnost eksplozije,
6. povzročajo korozijo ali lahko kako drugače poškodujejo kanalizacijo, opremo in ogrožajo zdravje zaposlenih,
7. povzročajo ovire v kanalizaciji ali kako drugače motijo odvajanje odpadne vode in delovanje sistemov zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi,
8. stalno ali občasno povzročajo hidravlične preobremenitve,
9. v javno kanalizacijo ne sodijo in povzročajo škodo na sistemu javne infrastrukture.
(4) V javno kanalizacijo je tudi prepovedano izčrpavati greznične gošče, blato iz MKČN, odlagati organske odpadke, zeleni odpad, gradbene odpadke, izdelke za intimno nego, tekstil, embalažo, jedilna in sintetična olja, maziva.
(5) Posebej ni dovoljeno odvajati odpadnih voda iz gnojničnih jam in zbiralnikov ter odpadkov iz gnojišč.
(6) Prepovedi iz tretjega in četrtega odstavka smiselno veljajo tudi za greznice, nepretočne greznice in MKČN.
(7) Uporabnika, ki v javno kanalizacijo in naprave iz petega odstavka odlaga odpadke in snovi iz prejšnjih odstavkov in snovi, ki tja ne sodijo, se prijavi pristojni inšpekcijski službi, ki ravna v skladu s svojimi pooblastili. Uporabnik mora tudi poravnati vse stroške za odpravo škode, ki je nastala zaradi njegovega nepravilnega ravnanja.
34. člen 
(obveznosti za industrijske odpadne vode) 
(1) Uporabnik lahko na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, industrijsko odpadno vodo odvaja v javno kanalizacijo, le ob predhodnem soglasju Izvajalca in če industrijska odpadna voda izpolnjuje zahteve za odvajanje v javno kanalizacijo, če je to tehnično možno in je za čiščenje industrijske odpadne vode zagotovljena zmogljivost komunalne ali skupne čistilne naprave, ki zaključuje javno kanalizacijo.
(2) Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja industrijsko odpadno vodo, mora do 31. marca Izvajalcu, v pisni ali elektronski obliki, posredovati letno poročilo o emisijskem monitoringu odpadnih voda za preteklo leto.
(3) Uporabnik je dolžan pridobiti soglasje Izvajalca pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količine industrijske odpadne vode, do katerih je prišlo zaradi sprememb industrijskih postopkov, sprememb obsega proizvodnje, prenehanja določene dejavnosti, načina predčiščenja odpadne vode ali zaradi drugih podobnih vzrokov.
VIII. OBVEZNOSTI DRUGIH IZVAJALCEV DEL 
35. člen 
(splošne obveznosti) 
(1) Izvajalci vzdrževalnih in gradbenih del na objektih in drugi gospodarski javni infrastrukturi ter lastniki ali uporabniki zemljišč, v katerih poteka javna kanalizacija morajo pri uporabi teh zemljišč, vzdrževanju ali gradnji objektov in gospodarske infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javne kanalizacije in priključkov.
(2) Pred pričetkom vzdrževalnih in gradbenih del iz prvega odstavka tega člena mora izvajalec del pri Izvajalcu javne službe pridobiti podatke o poteku javne kanalizacije in priključkov ter soglasje Izvajalca s pogoji za izvedbo del in o pričetku del Izvajalca pisno obvestiti.
(3) Izvajalec del iz prvega odstavka tega čelna mora po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javno infrastrukturo in priključke v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom Izvajalca javne službe.
(4) V primeru nastalih poškodb javne infrastrukture ter priključkov pri izvajanju del iz prvega odstavka tega čelna je izvajalec del dolžan naročiti odpravo poškodb pri Izvajalcu javne službe in plačati vse stroške popravila.
IX. PREKINITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE 
36. člen 
(prekinitev odvajanja odpadne vode in ukinitev priključka) 
(1) Uporabniku se prekine odvajanje odpadne vode, če z odvajanjem odpadnih voda povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod.
(2) Kanalizacijski priključek se lahko ukine na zahtevo uporabnika in po uradni dolžnosti Izvajalca. Stroške ukinitve krije uporabnik. Ukinitev na zahtevo uporabnika je dopustna ob odstranitvi objekta ali opustitvi uporabe objekta, kar mora uporabnik dokazati s potrdilom pristojnih organov.
(3) Izvajalec na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu, prekine odvajanje odpadne vode, kadar:
1. je zaradi stanja interne kanalizacije objekta ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni napravi,
2. je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja Izvajalca,
3. uporabnik brez soglasja Izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek, ali spremeni njegovo zmogljivost,
4. uporabnik onemogoča Izvajalcu meritve količin in onesnaženosti odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka,
5. uporabnik brez soglasja Izvajalca spremeni izvedbo priključka,
6. uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
7. ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev,
8. kadar uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu in opominu,
9. kvaliteta izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
10. uporabnik, zaradi določitve količine industrijske odpadne vode, ne zagotovi merjenja odvzetih količin vode iz naravnih virov.
(4) Prekinitev odvajanja odpadne vode velja za čas do odprave vzroka. Stroške vnovične priključitve plača uporabnik.
37. člen 
(prekinitve odvajanja odpadne vode zaradi vzdrževalnih del in zaradi višje sile) 
(1) Izvajalec ima pravico, brez povračila stroškov, prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas zaradi načrtovanih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javni kanalizaciji. O vzrokih, času trajanja prekinitev ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo, Izvajalec obvesti uporabnike na krajevno običajen način.
(2) V primeru izvajanja nenačrtovanih vzdrževalnih del ali ob naravnih in drugih nesrečah ima Izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo. Izvajalec ima v teh primerih dolžnost v 24 urah vzpostaviti začasen režim odvajanja odpadne vode.
(3) V primeru višje sile ima Izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo. V tem primeru mora Izvajalec postopati skladno z načrtom ukrepanja v primeru višje sile, ki ga pripravi organ pristojen za zaščito in okolje. Višja sila po tem odloke so: potres, požar, poplave, izpad energije, udori, plazovi, lomi in velike okvare na javni kanalizaciji.
38. člen 
(odgovornost za škodo) 
Izvajalec ne odgovarja za škodo v objektih zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru poplav, naliva večje izdatnosti od projektiranega ter ob naravnih in drugih nesrečah, na katere ne more vplivati.
X. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV TER NAPRAV POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 
39. člen 
(opredelitev naprav in objektov javne kanalizacije) 
(1) Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:
1. kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne in padavinske odpadne vode,
2. črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode,
3. objekti in naprave podtlačne in vakuumske kanalizacije,
4. komunalne čistilne naprave,
5. MKČN velikosti najmanj 50 PE,
6. razbremenilniki visokih vod,
7. zadrževalni in pretočni bazeni,
8. drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije.
(2) Vse naprave in objekti javne kanalizacije so v lasti Občine.
(3) Uporaba objektov in naprav javne infrastrukture lokalnega pomena iz prvega odstavka tega člena je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
(4) Šteje se, da je javna kanalizacija zgrajena, če je potrebno za priključitev objekta zgraditi kanalizacijski priključek, ki je krajši od 100 m.
40. člen 
(opredelitev naprav in objektov uporabnika) 
(1) Naprave in objekti uporabnika so:
1. interna kanalizacija s kanalizacijskim priključkom od objekta do vključno prvega priključnega jaška na javno kanalizacijo,
2. začasna naprave in objekti za predčiščenje odpadnih vod (MKČN do 50 PE, obstoječe greznice, greznice brez iztoka) za čas do priključitve na javno kanalizacijo,
3. objekti in naprave za predčiščenje odpadnih vod, peskolovi in lovilci olj, merilna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na dotokih in iztokih iz internih čistilnih naprav,
4. interna kanalizacija s pripadajočimi objekti, črpališči in napravami v stanovanjski stavbi oziroma objektu,
5. nepretočne greznice, obstoječe greznice ter MKČN do 50 PE.
(2) Naprave in objekte iz tega člena upravlja in vzdržuje uporabnik na svoje stroške.
(3) Uporabnik je dolžan z napravami v njegovi lasti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne komunalne in padavinske vode ter zagotavljati, da odpadna voda pred iztekom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane parametre.
XI. GRADNJA, OBNOVA KANALIZACIJSKIH OMREŽIJ IN PRENOS V UPRAVLJANJE 
41. člen 
(gradnja novih kanalizacijskih omrežij) 
(1) Gradnjo kanalizacijskih objektov in naprav lahko izvaja katerikoli usposobljen izvajalec del.
(2) Izvajalec ima pravico in dolžnost nadzirati gradnjo kanalizacijskih objektov in naprav ter priključkov.
(3) Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem sistemu, razen v primerih, ko:
1. padavinske odpadne vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja,
2. zaradi pomanjkanja prostora ni možna gradnja dveh vzporednih kanalov,
3. je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.
(4) Javna in interna kanalizacija ter pripadajoči objekti morajo biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost, izpolnjujejo zahteve v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode in veljavnimi standardi ter imajo ustrezno hidravlično zmogljivost.
42. člen 
(vzdrževalna in investicijsko vzdrževalna dela) 
(1) Za izvedbo vzdrževalnih del na javni kanalizaciji in objektih skrbi Izvajalec, lahko pa določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju naroči tretji osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela. Stroški vzdrževalnih del se krijejo iz cene storitve javne službe.
(2) Investitor v novogradnjo javne kanalizacije je Občina, ki pa lahko izvajalca javne službe s pogodbo pooblasti za vodenje, izvajanje in nadzor investicije.
(3) Če investicijsko vzdrževalnih del ali investicij v novogradnje javne kanalizacije ne izvaja Izvajalec, ampak tretja oseba, mora Izvajalec zagotoviti strokovni nadzor pri posegih v javno kanalizacijsko omrežje, izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti.
(4) V primeru novogradnje ali rekonstrukcije javne kanalizacije se odcepi za kanalizacijske priključke izvedejo izven cestnega telesa oziroma področja utrjene površine in se financirajo iz projekta izvedbe. Uporabnik krije stroške izvedbe kanalizacijskega priključka od objekta do puščenega odcepa javne kanalizacije, kjer je v skladu s prejetimi navodili ali pogoji in soglasji Izvajalca možna priključitev.
43. člen 
(ureditev lastništva novozgrajenih javnih kanalizacij) 
(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja po končani gradnji dolžan objekte skladno s pogodbo le-te predati v last Občine.
(2) Za prevzem novozgrajenih objektov in omrežij javne kanalizacije v last Občine mora biti predložena naslednja dokumentacija:
1. pravnomočno gradbeno in pravnomočno uporabno dovoljenje,
2. projekt izvedenih del vodilno mapo, tehničnim delom, geodetskim načrtom, vzdolžnimi profili, dokazila o zanesljivosti, navodila za vzdrževanje in obratovanje vgrajenih elementov in naprav,
3. elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),
4. poročilo in dokazilo o vodotesnosti sistema,
5.  garancijske izjave,
6. vrednost kanalizacijskega omrežja in objektov v skladu z slovenskimi računovodskimi standardi,
7.  notarsko overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov,
8. okoljevarstveno dovoljenje, v kolikor je potrebno.
(3) Investitor oziroma po pooblastilu Občine izbran izvajalec del je dolžan predati zgrajeno kanalizacijo in objekte Občini najkasneje v roku enega meseca od pridobitve uporabnega dovoljenja
(4) Objekti javne kanalizacije katerih lastnik je Občina se s pogodbo, zapisnikom o primopredaji in z dokumentacijo navedeno v drugem odstavku tega člena predajo v najem Izvajalcu v roku enega meseca od prejema dokumentacije iz prejšnjega odstavka.
44. člen 
(ureditev obstoječih lokalnih kanalizacij) 
(1) Obstoječi kanalizacijski sistemi, ki so v lasti in upravljanju krajevnih skupnosti se lahko prenesejo v last Občine ter tako postanejo del javne kanalizacije. S pogodbo med dosedanjim lastnikom ter Občino se določijo vse medsebojne obveznosti.
(2) Obstoječa delujoča lokalna kanalizacijska omrežja s pripadajočimi objekti se lahko predajo v last Občine in najem Izvajalcu na podlagi:
1. geodetskega posnetka izgrajenega omrežja,
2. fizičnega pregleda sistema,
3. pregleda kanalizacije s TV kamero,
4. pisnega strokovnega mnenja Izvajalca,
5. podane ocenjene vrednosti omrežja.
(3) Upravljavec obstoječe kanalizacije, ki se predaja, mora pred predajo obstoječ kanalizacijski sistem očistiti in podati seznam uporabnikov, ki so na sistem priključeni.
(4) Prevzem se opravi s pogodbo s katero se vpletene stranke zavežejo, da bodo v pogodbenem roku legalizirale predano kanalizacijsko omrežje, v kolikor to nima ustreznega dovoljenja in zagotovile sredstva za sanacijo v kolikor je ta potrebna. Plan sanacije pripravi Izvajalec na podlagi ogledov sistema in aktivnosti iz drugega odstavka tega člena.
(5) Upravljavci obstoječih lokalnih sistemov morajo do predaje zagotavljati odvajanje odpadnih voda v skladu z določili tega odloka in veljavno zakonodajo.
XII. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE, OSNOVE ZA OBLIKOVANJE CEN IN OBRAČUN STORITEV 
45. člen 
(financiranje javne službe) 
(1) Javna služba se financira iz:
1. cene storitev javne službe,
2. proračuna Občine (subvencije),
3. okoljskih dajatev in drugih virov.
(2) Predlog cene oblikuje Izvajalec, potrdi pa jo občinski svet.
46. člen 
(priprava elaborata in potrditev cene storitve) 
(1) Cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda in cene vezane na storitev z obstoječimi greznicami, nepretočnimi greznicami in MKČN se oblikuje v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe. V kolikor razlika med potrjeno ceno in obračunsko ceno glede na dejansko količino opravljenih storitev presega 10 % od potrjene cene, ga izvajalec do 30. septembra tekočega leta posreduje v pregled občinski upravi. Občinska uprava elaborat pregleda in pisno posreduje morebitne zahteve za njegovo dopolnitev, spremembo ali potrditev najkasneje 30 dni po prejemu elaborata.
(3) Dopolnitev oziroma spremembo elaborata pripravi izvajalec v 15 dneh od pisnega prejema pripomb, občinska uprava elaborat nato ponovno pregleda v 10 dneh od prejema dopolnjenega elaborata.
(4) Po pregledu s strani občinske uprave se elaborat do konca tekočega leta obravnava in potrdi na občinskem svetu.
47. člen 
(oblikovanje cene) 
(1) Cena storitve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode izraženo v m3, ki se odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(2) Cena storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ter ocene obratovanja MKČN se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode izraženo v m3, ki se odvaja v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali MKČN.
(3) Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se storitve obračunavajo skladno z veljavnimi predpisi na področju oblikovanja cen.
(4) Uporabnikom, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, za dobavo pitne vode pa nimajo vodnih dovoljenj ali dobavo pitne vode nimajo urejeno v skladu z določili vodnega dovoljenja se storitev obračunava tako, da se upošteva normirana poraba pitne vode 150 litrov na osebo dnevno na podlagi števila stalno ali začasno prijavljenih prebivalcev.
(5) Uporabnikom, ki so priključeni na javni vodovodni sistem in istočasno z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, se storitev obračunava na način naveden v prejšnjem odstavku, uporabnika pa prijavi inšpekcijski službi.
(6) V stavbah namenjenih bivanju, kjer ni stalno ali začasno prijavljenih stanovalcev ali pa se v njih izvaja gospodarska dejavnost, Izvajalec pa nima podatkov o količini dobavljene pitne vode, se v primeru naročila storitev vezanih na obstoječe greznice, nepretočne greznice ali MKČN storitev obračuna po ceniku izvajalca javne službe, po količini izčrpane količine greznične gošče oziroma blata.
(7) Za nestanovanjske stavbe, ki nimajo urejenega sistema meritve pitne vode, je letna količina odpadnih komunalnih voda enaka eni tretjini števila uporabnikov stavbe. Pri ugotavljanju števila uporabnikov te stanovanjske stavbe se upošteva število stalnih uporabnikov (število zaposlenih) in število razpoložljivih zmogljivosti (število gostov in drugih uporabnikov stavbe). Število uporabnikov nestanovanjske stavbe mora javiti uporabnik. Pri obračunu se upošteva normirana poraba pitne vode 150 litrov na osebo dnevno.
(8) Uporabniki pri katerih poleg odpadne vode iz gospodinjstva nastaja tudi odpadna voda v kmetijskem gospodarstvu ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov storitev za odvajanje in čiščenje vode v kmetijski dejavnosti, če zagotovijo ločeno merjenje za porabo pitne vode za gospodinjstvo in kmetijsko gospodarstvo. Vgradnja merilca pretoka se izvede po pogojih in nadzorom upravljavca vodovodnega sistema. V kolikor merilec ni vgrajen, se obračuna normirana poraba pitne vode 150 litrov na osebo dnevno na podlagi števila stalno ali začasno prijavljenih prebivalcev.
(9) Uporabniki, pri katerih iz porabljene pitne vode zaradi izvajanja dejavnosti oziroma porabe v storitvi odpadna voda ne nastaja, niso dolžni plačevati stroškov storitev za odvajanje in čiščenje vode za izvajanje dejavnosti, če zagotovijo ločeno merjenje za porabo pitne vode za del, kjer odpadna voda ne nastaja. Vgradnja merilca pretoka se izvede po pogojih in nadzorom upravljavca vodovnega sistema.
(10) Osmi in deveti odstavek se smiselno uporablja tudi glede obračuna storitev povezanih z prevzemom vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic, v kolikor uporabniki koristijo to vrsto storitev.
(11) Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode, veljajo določila Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Slovenska Bistrica.
(12) Uporabnikom, ki v javno kanalizacijo odvajajo industrijsko odpadno vodo, se storitve obračunavajo po ceniku posebnih storitev.
(13) Uporabnikom, ki v javno kanalizacijo odvajajo padavinsko odpadno vodo iz utrjenih površin, ki niso strehe, se za vsak m2 utrjene površine, ki presega velikost 100 m2, storitev odvajanja padavinskih voda posebej zaračuna. V kolikor se ta padavinska odpadna voda odvaja na čistilno napravo, se zaračuna tudi čiščenje padavinske odpadne vode.
(14) Izvajalec lahko v primeru prekomerne porabe pitne vode, kot posledice okvare na internem vodovodnem omrežju, uporabnikom zmanjša stroške odvajanja komunalne odpadne vode, čiščenja komunalne odpadne vode ali storitve povezane z greznicami in MKČN, če ugotovi, da zaradi okvare ni prišlo do odvajanja odpadne vode v kanalizacijo ali greznico oziroma MKČN.
(15) V kolikor pri iztoku iz prejšnjega odstavka ni prišlo do onesnaženja pitne vode in je bil iztok izveden neposredno v okolje, je uporabnik lahko oproščen tudi plačila okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.
(16) Uporabnik mora k pisni vlogi za zmanjšanje računa, ki mora biti oddana v roku 30 dneh od odpravljene napake, predložiti zapisnik o ugotovljeni in odpravljeni okvari s strani upravljavca javnega vodovoda. Uporabniku se v tem primeru obračuna povprečna mesečna poraba v preteklem obračunskem obdobju.
(17) Uporabnikom, katerim se storitev greznic/MKČN ne obračunava v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, se izvedba ocene obratovanja obračuna v skladu z veljavnim cenikom izvajalca ob izvedbi storitve.
(18) V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka oziroma obračunskega vodomera, morajo uporabniki z medsebojnim sporazumom določiti pravno ali fizično osebo, ki prejema ter plačuje račune za izvedbo storitev ter ga posredovati Izvajalcu oziroma ravnati v skladu z veljavno zakonodajo na stanovanjskem področju. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku v objektu ni dolžnost Izvajalca, lahko pa se z uporabniki dogovori, da izvaja zaračunavanje storitev posameznemu uporabniku v objektu, pod pogojem, da uporabniki zagotavljajo Izvajalcu potrebne podatke za obračun (podatke internih vodomerov, število oseb itd.).
48. člen 
(izstavitev računa) 
(1) Izvajalec izstavlja račun za storitve povezane s odvajanjem in čiščenjem odpadne vode praviloma lastniku objekta.
(2) V primeru, da lastnik stavbo, inženirski objekt ali del stavbe ali inženirskega objekta ali zemljišča preda v najem, ob tem pa želi, da najemnik plačuje storitve javne službe, je lastnik dolžan Izvajalca pisno obvestiti in navesti začetek in konec najemnega razmerja.
(3) V primeru, da zapadli račun najemnik ne poravna v dogovorjenem roku, tudi po prejetem opominu, se slednji zaračuna lastniku objekta in od takrat dalje je lastnik zavezanec za plačilo računa, ne glede na trajanje najemnega razmerja.
(4) Če zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe vode, se pri obračunu upošteva povprečna količina dobavljene vode v preteklem obračunskem obdobju.
49. člen 
(plačilo storitve in vodenje evidenc o uporabnikih) 
(1) Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa. Če uporabnik pravočasno ne poravna svojih obveznosti, je Izvajalec uporabniku dolžan izstaviti pisni opomin, v primeru neplačila pa dolg sodno izterjati oziroma prekiniti odvajanje odpadnih voda.
(2) Morebitne reklamacije računov morajo biti pisne, podane v roku osmih dni od izstavitve računa.
(3) Izvajalec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 15 dni od prejema ugovora. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v 15 dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu osem dni po prejemu opomina začne postopek izterjave po sodni poti.
(4) Izvajalec ima v primeru zamude plačila pravico zaračunati zakonsko zamudne obresti in stroške opomina.
(5) Če se spremeni cena storitve javne službe, lahko Izvajalec obračuna dobavljeno pitno vodo tako, da ne odčita vodomera, temveč se stanje vodomera na dan uveljavitve spremenjene cene storitve izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju. Uporabnik lahko na dan spremembe cene sam odčita stanje vodomera in ga sporoči Izvajalcu. V tem primeru se za obračun uporabi javljeno stanje vodomera.
(6) Izvajalec pridobiva evidence od uporabnikov, upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi Zakona o lokalni samoupravi in Zakona o gospodarskih javnih službah.
(7) Osnovna evidenca uporabnikov za fizične osebe vsebuje naslednje podatke: šifro uporabnika, ime, priimek in naslov stalnega ali začasnega prebivališča nosilca gospodinjstva (ulica, kraj, hišna številka, število oseb v gospodinjstvu), znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti, datum vnosa podatkov. Izvajalec lahko za posameznega uporabnika zbira tudi zaposlitev, številko osebnega računa, davčno številko, delež lastništva, EMŠO.
(8) Evidenca uporabnikov za pravne osebe in samostojne podjetnike vsebuje naslednje podatke:
1. šifro uporabnika in plačnika,
2. naziv firme oziroma samostojnega podjetnika,
3. naslov,
4. transakcijski račun,
5. davčno številko,
6. znesek poravnanih in neporavnanih obveznosti,
7. datum vnosa podatkov.
Izvajalec mora pri zbiranju in obdelavi podatkov iz sedmega in osmega odstavka tega člena ravnati v skladu z zakonodajo.
(9) Poleg navedenih podatkov vsebujeta evidenci tudi podatke o merilnih napravah in priključnem cevovodu ter o lastništvu nepremičnine.
(10) Uporabniki ter upravniki večstanovanjskih stavb morajo Izvajalca pravočasno pisno obveščati o statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med dobaviteljem in odjemalcem in o vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter skrbeti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe razmerje.
(11) Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka velja od prvega naslednjega obračunskega obdobja in obsega:
1. ime, priimek in novi naslov dotedanjega in novega odjemalca,
2. listino o prenosu lastninske pravice,
3. številko in naslov odjemnega mesta,
4. podpisano izjavo novega uporabnika na obrazcu izvajalca javne službe, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje.
(12) Upravljavci vodovnih sistemov v Občini so dolžni ob vsakem popisu, oziroma najmanj enkrat letno, Izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda posredovati podatke o uporabnikih, dimenzijah števcev, porabi pitne vode in obračunanih akontacijah.
XIII. INŠPEKCIJSKI NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE 
50. člen 
(opravljanje inšpekcijskega nadzora) 
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni medobčinski inšpektorat in redarstvo.
(2) Organ iz prvega odstavka tega člena je prekrškovni organ po tem odloku.
51. člen 
(obseg inšpekcijskega nadzora) 
(1) Inšpektor pristojnega medobčinskega inšpektorata in redarstva pri opravljanju inšpekcijskega nadzora nadzira zlasti:
1. če se kanalizacijsko omrežje, naprave in objekti uporabljajo za namen ter na način in pod pogoji, kot jih določa ta odlok,
2. če so kanalizacijsko omrežje, naprave in objekti vzdrževani na način in skladno s pogoji, kot jih določa ta odlok,
3. ali so priključki na javno kanalizacijo izvedeni na način, v rokih in skladno s pogoji kot jih predpisuje ta odlok,
4. ali se na območju brez javne kanalizacije izvajajo storitve in ukrepi kot jih predpisuje odlok.
52. člen 
(ukrep inšpektorjev) 
Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen ta odlok, ima pravico in dolžnost odrediti, da se nepravilnosti, ki jih ugotovi, odpravijo v roku, ki ga določi.
53. člen 
(globe za fizične in pravne osebe) 
(1) Kadar uporabnik:
1. ne izvede ureditve odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda v skladu z izdanimi pogoji in soglasji Izvajalca ali izvede odvajanje in čiščenje s komunalne in padavinske vode v brez zahtevanega soglasja,
2. ureditve odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda ne izvede v predpisanem roku,
3. ne uporablja javne kanalizacije v skladu z določili tega odloka,
4. ne izpolnjuje obveznosti oziroma določil navedenih v odloku,
5. ne posreduje podatkov potrebnih za obračun storitev,
6. odvaja komunalno odpadno vodo v meteorni kanal ali padavinsko odpadno vodo v fekalni kanal v primeru ločenega sistema,
7. odvaja odpadno vodo, ki ne ustreza zahtevanim parametrov za javno kanalizacijo,
8. ne dovoli oziroma se ne odzove na obvestilo izvajalca na izvedbo storitve vezane na nepretočne greznice, obstoječe greznice in MKČN ter izvedbo ocene obratovanja MKČN,
se kaznuje fizična oseba, odgovorna oseba pravne osebe, in odgovorna oseba samostojnega podjetnika oziroma posameznik, ki samostojno izvaja dejavnost, za prekršek iz tega člena, z globo 400,00 EUR.
(2) Pravna oseba se za storjen prekršek iz prvega odstavka kaznuje z globo 1.400,00 EUR. V primerih, ko se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednje ali veliko gospodarsko družbo, se le-ta kaznuje z globo 4.500,00 EUR.
54. člen 
(globe za upravljavca) 
(1) Z globo 1.400,00 EUR se kaznuje Izvajalec, če:
1. ne izvaja javnih pooblastil iz tega odloka,
2. dovoli priključek v nasprotju z določili odloka in predpisi,
3. ne izpolnjuje obveznosti, navedenih v odloku.
(2) Z globo 400,00 EUR se za prekrške iz prejšnje točke kaznuje odgovorna oseba Izvajalca.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
55. člen 
(postopki za izdajo soglasij) 
Če so bili projektni pogoji izdani pred uveljavitvijo tega odloka, se postopki za izdajo soglasja končajo po dosedanjih predpisih.
56. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske odpadne vode na območju Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 73/08).
57. člen 
(veljavnost odloka) 
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 9000-21/2016-6
Slovenska Bistrica, dne 15. novembra 2016
Župan 
Občine Slovenska Bistrica 
dr. Ivan Žagar l.r.