Uradni list

Številka 61
Uradni list RS, št. 61/1999 z dne 30. 7. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 61/1999 z dne 30. 7. 1999

Kazalo

2939. Odlok o zazidalnem načrtu za območje P1-2 v Ilirski Bistrici, I. faza, stran 7866.

Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 ter 44/97) in 16. člena statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave Primorske novice, št. 18/95, 18/97 in 30/98 ter Uradni list RS, št. 31/99) je Občinski svet občine Ilirska Bistrica na 5. seji dne 23. 6. 1999 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu za območje P1-2 v Ilirski Bistrici, I. faza
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme Zazidalni načrt za območje P1-2 v Il. Bistrici, I. faza, ki ga je izdelal Atelje Villa d.o.o., Ilirska Bistrica, januarja 1999, pod številko AV 11/99.
2. člen
Zazidalni načrt iz prejšnjega člena vsebuje:
Tekstualni del:
– splošno,
– tehnično poročilo, ocena investicije,
– elaborati, študije,
– soglasja organov, organizacij in skupnosti,
– besedilo odloka.
Grafični del:
1 – Izvleček iz dolgoročnega plana Občine Ilirska Bistrica
Urbanistična zasnova mesta Ilirska Bistrica
Usmeritve glede načinov urejanja območij
 s prostorskimi izvedbenimi akti                           M 1:5000
2 – Izvleček iz dolgoročnega plana
Občine Ilirska Bistrica Urbanistična zasnova mesta
Ilirska Bistrica
Zasnova namenske rabe prostora                             M 1:5000
3 – Občina Ilirska Bistrica prostorski
ureditveni pogoji - naselja
Ureditvena območja naselij                                 M 1:5000
4 – Izvleček iz dolgoročnega plana
Občine Ilirska Bistrica
Urbanistična zasnova mesta Ilirska Bistrica
Zasnova vodovodnega omrežja                                M 1:5000
5 – Izvleček iz dolgoročnega plana
Občine Ilirska Bistrica
Urbanistična zasnova mesta Ilirska Bistrica
Zasnova kanalizacijskega omrežja                           M 1:5000
6 – Izvleček iz dolgoročnega plana
Občine Ilirska Bistrica
Urbanistična zasnova mesta Ilirska Bistrica
Zasnova elektroenergetskega omrežja                        M 1:5000
7 – Obstoječa geodetska situacija                          M 1:500
8 – Obstoječa katastrska situacija                         M 1:500
9 – Zbirna situacija komunalnih naprav                     M 1:500
10 – Geodetska zazidalna situacija                         M 1:500
11 – Arhitektonsko zazidalna situacija                     M 1:500
12 – Prerezi                                               M 1:500
13 – Fasade                                                M 1:500
II. OPIS LEGE IN MEJE OBMOČJA OBDELAVE
3. člen
Prostor, ki je v planskih dokumentih opredeljen kot območje P1-2, je namenjen proizvodnim dejavnostim.
Meja območja, ki se bo urejalo z ZN poteka od izhodiščne točke na skrajnem jugovzhodu cone (vogal parc. št. 68/2 in 1589 k.o. Il. Bistrica) proti severozahodu ob potoku Bistrica (parc. št. 1597 in 1598 k.o. Ilirska Bistrica ter parc. št. 2270 k.o. Trnovo), pride do skrajnega zahodnega vogala parc. št. 115/1 k.o. Ilirska Bistrica, zavije proti severovzhodu do skrajnega severnega vogala parc. št. 103/1 k.o. Ilirska Bistrica, nato zavije proti jugovzhodu do parc. št. 412/3 k.o. Trnovo in po meji med to parcelo in parcelo št. 411/1 k.o. Trnovo pride do poti (parc. št. 1958/1 k.o. Trnovo, jo prečka in nadaljuje pot po meji med parc. št. 359 in 366 k.o. Trnovo do Ceste Nikole Tesle (parc. št. 2262/1 k.o. Trnovo). Od tu dalje poteka ob robu Ulice Nikola Tesla (parc. št. 2262/1 k.o. Trnovo in parc. št. 1589 k.o. Ilirska Bistrica) proti jugavzhodu do izhodiščne točke.
Območje zajema naslednje parcelne številke:
68/2, 86/5, 87/4, 93/1, 92/1, 92/4, 101, 201/2, 1099/1(pot), 115/1, 105 vse k.o. Ilirska Bistrica in parcelne št. 401/1, 403/1, 404, 407/1, 408, 409/1, 410, 412/3, 411/2, 1958/1 (pot), 366, 367, 372, 382, 383, 291/30,103/1 vse k.o. Trnovo.
Površina območja kateri se ureja z ZN znaša 45.083 m2.
III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE IN TOLERANCE
4. člen
V območju, ki ga obravnava ZN je predvidena izgradnja proizvodnih in skladiščnih hal, namenjenih proizvodnji kovinskih pohištvenih vodil, proizvodnji in montaži odmičnih spon in podlag ter ostalega pohištvenega okovja. V celotnem sklopu je predvidena tudi izgradnja poslovno-administrativnih in trgovskih prostorov ter izgradnja potrebnih zunanjih manipulativnih površin in parkirišč.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
1. Horizontalni gabariti
5. člen
Horizontalni gabariti (odmiki in smeri zazidave) so definirani v geodetski zazidalni situaciji z gradbenimi linijami in linijami navezave.
2. Vertikalni gabariti
6. člen
Etažnost novih objektov na območju P1-2:
– objekt A (proizvodno-skladiščna
dejavnost)                                            P (h = 7m)
– objekt B (proizvodno-skladiščna
dejavnost)                                         P+1 (h = 13m)
– objekt C (poslovno-administrativna
in trgovska dejavnost)                            P+2 (h = 10 m)
– objekt A1 (proizvodno-skladiščna
dejavnost)                                            P (h = 7m)
– objekt B1 (skladiščna dejavnost)                    P (h = 7m)
3. Idejna višinska regulacija
7. člen
Idejna višinska regulacija utrjenih površin obravnavanega območja je na koti 402,20 m NV. Priključek na Ulico Nikole Tesle upošteva novo nivelacijo predvidene obvoznice. V grafični prilogi so višinske kote podane kot izhodiščne idejne kote posameznih platojev za nadaljno projektno obdelavo.
4. Zelene površine
8. člen
Vse površine, ki jih nujno ne potrebujemo za potrebe prometa, mirujočega prometa ali manipulativne površine ekonomskih dvorišč, ozelenimo. V neenekomernih razdaljah od 8 do 12 m posadimo avtohtona drevesa (hrast, gaber) vzdolž na situacijah prikazanih linijah, s čimer poudarimo smer prometa. Drevesa naj se posadijo v taki razdalji, da bo mogoča pod njimi rast trave. Breg struge potoka Bistrica se primerno uredi in ozeleni.
5. Oblikovanje objektov
9. člen
Idejne rešitve objektov, ki so izdelani v merilu 1:500, bodo upoštevale zahteve ZN in značilnosti arhitektonskega koncepta posameznega objekta. Posamezni funkcijonalni sklopi so vključeni v kompleksno komunalno in prometno ureditev, so enostavno dostopni in pregledni z navezavo na predvideno rekonstrukcijo Ulice Nikole Tesle.
6. Gradnja objektov v varovalnem pasu železniške proge
10. člen
Za posamezne objekte v varovalnem progovnem pasu železniške proge je potrebno upoštevati pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87) in zakon o temeljih varnosti v železniškem prometu (Uradni list SFRJ, št. 26/91).
Za vsak objekt, ki bo lociran v železniškem varovalnem progovnem pasu si mora investitor pridobiti soglasje h gradnji od upravljalca železniške proge.
V. POGOJI GLEDE KOMUNALNEGA UREJANJA, OPREMLJANJA, VAROVANJA IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
1. Kanalizacija
11. člen
a) Varstvo voda in vodna ureditev
Potrebno je upoštevati vse ukrepe, ki preprečujejo onesnaženje voda.
Zagotovljen mora biti nemoten odtok zalednih voda z ureditvijo meteorne kanalizacije. Odvod meteornih voda s parkirišč mora biti izveden preko lovilcev maščob in olj v meteorno kanalizacijo.
Kolikor so na obravnavanem območju vodni viri, je potrebno le-te ohraniti oziroma obnoviti in preprečiti njihovo onesnaženje.
Predvidi se ločen sistem meteorne in fekalne kanalizacije.
Vse odpadne vode morajo biti pri izlivu v mestno kanalizacijo prečiščene v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96), uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96) in uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za proizvodnjo kovinskih izdelkov (Uradni list RS, št. 35/96).
b) Meteorna kanalizacija
Kanalizacija se bo gradila v več ločenih sistemih v odvisnosti od faznosti gradnje.
Meteorna kanalizacija zbira strešne, cestne, drenažne vode in vode s parkirišč in platoja, ter se odvede v potok Bistrica. V situaciji so prikazani glavni zbirni kanali za strešne, cestne in vode iz parkirišč in platoja. Strešne in cestne vode odvajamo v meteorno kanalizacijo preko peskolovov. Vode s parkirišč in platoja odvajamo v meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj.
V meteorno kanalizacijo se lahko spušča le čista meteorna voda oziroma voda, ki po kvaliteti ustreza določilom uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96) in uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav za proizvodnjo kovinskih izdelkov (Uradni list RS, št. 35/96).
c) Fekalna kanalizacija
V okviru gradnje je predvidena izgradnja fekalne kanalizacije od novih objektov do obstoječe javne kanalizacije – kolektor “S“ premera 600 mm, ki poteka preko območja, ki se ureja z ZN.
Odpadne vode iz kuhinje in ostalih prostorov za pripravo hrane se lahko v fekalno kanalizacijo izpusti le preko lovilcev maščob. Odpadne materiale iz lovilcev maščob se sproti odvaža na ustrezno deponijo.
Odpadne tehnološke vode se odvaja v fekalno kanalizacijo. Pri tem je potrebno upoštevati določila uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96) in uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz objektov in naprav za proizvodnjo kovinskih izdelkov (Uradni list RS, št. 35/96).
2. Vodovod
12. člen
Potrebno količino vode za napajanje območja določimo glede na število oseb ter na potrebno vodo za gašenje požarov. V območju ZN so predvideni večji in manjši objekti proizvodno storitvene dejavnosti z lastnimi trgovinami.
Za dimenzioniranje vodovodnega omrežja upoštevamo potrebe za požarno vodo, ki je višja od same porabe. Predvideno je, da bodo v tem območju objekti z nižjo požarno ogroženostjo (kategorija K4 in K5). Potrebna količina vode za to območje znaša tako 10 l/s.
Območje se na Z strani navezuje na obstoječ vodovod AC 200, ki poteka ob Ulici Nikole Tesle. Glavni razvodi se izberejo glede na potrebno količino vode dimenzije DN 150. Ostali priključni vodi pa glede na velikost priključenih objektov dimenzij DN 125 oziroma DN 80.
Na glavnih razcepih oziroma priključkih na glavno napajalno omrežje se predvidijo sektorski ventili, s katerimi lahko izločimo del vodovoda.
Objekti se priključijo na zunanji vodovod, ki služi za potrebe sanitarne vode in notranjih hidrantov, če bodo le-ti zahtevani s požarnimi elaborati posameznih objektov.
Trasa omrežja in nadzemnih hidrantov je razvidna iz zbirne karte komunalnih naprav v M 1:500.
Pri izdelavi projektov v nivoju PZI je potrebno upoštevati vse ukrepe in postopke, ki zagotavljajo dolgo življenjsko dobo cevovoda, skladno z veljavnimi predpisi, pravilniki, standardi in normativi.
3. Elektro omrežje
13. člen
Čez obravnavano zazidalno območje potekata dva 20 kV kablovoda.
Za napajanje objektov je predvidena nova transformatorska postaja, napajana – vzankana v obstoječi 20 kV kablovod, kateri poteka čez zazidalno območje.
Za napajanje transformatorske postaje je potrebno zgraditi nov 20 kV kablovod (vzankanje) do obstoječega kablovoda. Obstoječi in nov 20 kV kablovod se na utrjenih površinah položi v kabelsko kanalizacijo.
Za napajanje objektov v zazidavi je potrebno zgraditi NN kabelsko omrežje v kabelski kanalizaciji.
4. Ogrevanje
14. člen
Na območju, ki ga obravnava zazidalni načrt, še ni izveden mestni plinovod, zato se predvidi začasna plinska kontejnerska postaja s pripadajočimi napravami in sklopi, ki jo izvede koncesionar za izvedbo mestnega plinovodnega omrežja.
Glede na predvideno porabo se na armiranobetonskem platoju dimenzij 10 x 10 m, postavi tri plinske kontejnerje V = 5,0 m3 v predpisanih odmikih. Plato je ograjen z zaščitno ograjo višine H = 2 m. Plato je postavljen na lokaciji razvidni iz situacijskega načrta, oddaljen od sosednjih zemljišč in virov vžiga najmanj 3 m.
Za vsak objekt se predvidi priključek plina s požarno pipo na fasadi in prehod skozi zid. V omarici ob objektu, ki mora imeti vrata oziroma stranice z režami za prezračevanje so nameščeni regulatorji. V ločeni omari je nameščena tudi požarna pipa, ki zahteva ločena vrata za odpiranje (plombirana ali s ključem nameščenim pod steklom) in napis GLAVNA POŽARNA PIPA.
Glede na zasnovo plinovodnega omrežja naj bi primarni razvod potekal iz načrtovane plinske postaje postavljene na lokaciji zahodno od Cone P1-2 po Ulici Nikole Tesle. Zaradi kompatibilnosti naj tako začasno plinsko postajo na tej lokaciji, kot tudi plinovodno omrežje od začasne plinske postaje do Ulice Nikole Tesle in do posameznih požarnih pip na fasadah objektov, izvede koncesionar za izvedbo lokalnega plinovodnega omrežja v mestu Ilirska Bistrica.
Primarni razvod poteka neposredno iz plinske postaje s tlakom v omrežju 300 mbar za napajanje reducirnih postaj in večjih industrijskih objektov.
V plinovodu se uporabi mešanica BPZ, to je mešanica uparjenega butana, propana in zraka.
5. PTT omrežje
15. člen
Obstoječe kabelsko telefonsko omrežje ob zazidalnem območju ne omogoča vključitve novih telefonskih priključkov.
Potrebno je zgraditi novo primarno telefonsko omrežje, med zazidalnim območjem in ATC Ilirska Bistrica. Telefonsko omrežje se zgradi v sistemu kabelske kanalizacije, kar nam omogoča širitev omrežja. Telefonski priključi do posameznih objektov se izvedejo v kabelski izvedbi.
6. Javna razsvetljava
16. člen
V območju zazidave se ceste in parkirišča osvetlijo z nizkimi kandelabrskimi svetilkami. Omrežje javne razsvetljave se zgradi v kabelski izvedbi.
7. Varovanje pred hrupom
17. člen
Pri projektiranju in gradnji objektov in razmejitvi prostorov morajo investitorji, projektanti in izvajalci gradbenih del upoštevati zakon o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) in uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).
Območje je trenutno s travo porasel teren, ki je vpet med večje vire hrupa (prometna cesta in železnica na severu ter čistilna naprava in industrijski kompleksi na zahodu).
Okolica objekta po uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) spada med območje s VI. stopnjo varstva pred hrupom (proizvodna dejavnost).
Ravni hrupa v delovnih prostorih ne smejo presegati vrednosti, ki jih predpisuje pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu pred ropotom v delovnih prostorih (Uradni list SFRJ, št. 29/71).
V bivalnih prostorih najbližjih stanovanjskih objektov (ca. 125 m vzhodno) hrup dejavnosti ne sme presegati nočne mejne ravni 35 db in dnevne mejne ravni 40 db.
8. Varovanje zraka
18. člen
Mesto Ilirska Bistrica se nahaja v III. območju, kar pomeni, da mora biti varovanje zraka v skladu s sprejetim sanacijskim programom (III. in IV. območje) ali pa morajo imeti objekti lastne čistilne naprave (zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96)).
Pri odpadnem zraku je potrebno upoštevati določila uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94), uredbe o emisiji snovi v zrak iz lakirnic (Uradni list RS, št. 73/94) in uredbe o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).
Na delovnih mestih koncentracije prašnih delcev ne smejo presegati 6 mg/m3.
Koncentracije skupnega prahu v odpadnih plinih pri vstopu v atmosfero (ne velja za odvod iz kurilne naprave in odvod odpadnega zraka lakirne kabine) ne smejo presegati mejnih emisijskih koncentracij – MEK, in sicer pri emisiji prahu nad 0,5 kg/h je MEK 50 mg/m3, pri emisiji prahu do vključno 0,5 kg/h pa je MEK 150 mg/m3.
Koncentracije nevarnih snovi iz območja lakiranja v odpadnih plinih pri vstopu v atmosfero ne smejo presegati mejnih emisijskih koncentracij, katere se določijo glede na povprečno urno porabo premaznega sredstva pri največji zmogljivosti in so definirane v uredbi o emisiji snovi v zrak iz lakirnic (Uradni list RS, št. 73/94).
Pri ogrevanju je potrebno upoštevati določila uredbe o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94), kjer se glede na vrsto goriva, ki se uporablja za kurjenje in vhodne toplotne moči določene mejne koncentracije snovi za izpust v atmosfero.
Obremenitev okolja zaradi emisij snovi, ki ga bo povzročal promet zaradi dejavnosti je odvisna predvsem od frekvence vozil.
9. Varstvo pred požarom
19. člen
Pri projektiranju in graditvi objektov, napeljav, opreme, in postrojev se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, ki izhajajo iz določil zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94) ter drugih spremljajočih predpisov s področja varstva pred požarom in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo uporabo, zlasti pa ukrepi za zmanjšanje možnosti nastanka požara, pravočasno odkrivanje in obveščanje o požaru, varen umik ljudi in premoženja, omejevanje širjenja ognja in dima ob požaru, učinkovito in varno gašenje, zagotoviti evakuacijske poti, dostope na prometnih in delovnih površinah za intervencijska vozila.
Dostop do objekov naj bo vsaj z dveh strani in to zaradi učinkovitega gašenja in delovanja večjega števila gasilskih naprav.
Površine, ki so namenjene dostopu gasilskim vozilom morajo biti utrjene.
Predvidene naj bodo proste zunanje površine, ki so namenjene varni evakuaciji ljudi.
Preskrba s požarno vodo mora biti urejena glede na potrebo, čas prihoda gasilske brigade in drugih vplivov.
10. Zbiranje odpadkov
20. člen
Komunalne odpadke je potrebno zbirati v ustrezne tipizirane posode in poskrbeti za organiziran odvoz odpadkov. V ta namen se namestijo kontejnerji za smeti.
Posebne odpadke je potrebno zbirati v ustrezne posode ločeno od komunalnih odpadkov in poskrbeti za odvoz na deponijo ali v reciklažo (iztrošeni akumulatorji za viličarje) ter poskrbeti za odvoz odpadnih olj iz lovolcev olj. Pri tem je potrebno upoštevati pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list RS, št. 83/98).
V primeru, da se bodo v objektu uporabljale tudi manjše količine nevarnih snovi je potrebno zagotoviti izvedbo, ki bo v primeru razlitja ali razsipa omogočila zajem v nepropustno kineto ali lovilno skledo in tako preprečila iztok v javno kanalizacijo. Posebne odpadke je potrebno odvažati skladno s pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98) in pravilnikom o ravnanju z odpadnimi olji (Uradni list RS, št. 83/98).
Za zaščito podtalnice je potrebno upoštevati navodila pristojne občinske službe za varstvo voda in podtalnic.
VI. POGOJI GLEDE PROMETNEGA UREJANJA
1. Obodne ceste
21. člen
Sanira in preoblikuje se obstoječi cestni priključek z Ulice Nikole Tesle. Pri priključku na Ulico Nikole Tesle se upošteva nova nivelacija predvidene obvoznice. Nov cestni priključek se izvede na severu obravnavanega območja. Oba cestna priključka se dimenzionira za težki tovorni promet.
Vse prehode, kjer je mogoč promet pešcev se opremi z zebrami. Zaradi pričakovanega gostega prometa se dostopno cesto povsod opremi s polno črto, razen na prekinitvah na uvozih in izvozih.
2. Servisne ceste
22. člen
Sevisne ceste na obravnavanem območju ZN so dimenzionirane za lahki promet-osebne avtomobile in dostavna vozila, območje platoja ob proizvodnih in skladiščnih halah pa se dimenzionira za potrebe težkega tovornega prometa, prav tako tudi do lokalne plinske postaje.
Prometna ureditev za potrebe nove dejavnosti se za tovorna in intervencijska vozila prilagodi tehnološkemu procesu in bo predvidoma krožni enosmerni promet, za osebna in manjša dostavna vozila pa dvosmerni promet.
Tovorna in intrvencijska vozila bodo imela vstop na tovarniški plato po novem cestnem priključku na severu območja ZN, izhod pa na prenovljenem obstoječem cestnem priključku na vzhodnem delu obravnavanega območja.
Vse prehode, kjer je mogoč promet pešcev se opremi z zebrami. Zaradi pričakovanega gostega prometa se dostopno cesto povsod opremi s polno črto, razen na prekinitvah na uvozih in izvozih.
23. člen
Vse parcele v območju zazidalnega načrta, katerih namembnost ostane v primarni rabi in katere ne bodo odkupljene, morajo imeti urejen dostop po obstoječih oziroma na novo urejenih dostopnih poteh, katere morajo biti vzdrževane.
3. Mirujoči promet
24. člen
Večina potrebnih parkirnih mest je zagotovljena na terenu (plato severnega vhoda in parkirni plato ob upravni stavbi) in so namenjena parkiranju zaposlenih in gostov. Zaradi racionalizacije porabe prostora smo predvideli dosledno pravokotno parkiranje. Parkirna mesta za invalide morajo biti ustrezno označena. Skupno je predvideno 227 parkirnih mest.
VII. ETAPE IZVAJANJA ZAZIDALNEGA NAČRTA
25. člen
Območje se bo izgrajevalo v več etapah, kar je odvisno od potreb in finančne zmogljivosti investitorja. V primeru daljšega časovnega zamika gradnje je potrebno gradbene parcele urediti kot zelenice in jih vzdrževati.
VIII. KONČNE DOLOČBE
26. člen
Zazidalni načrt je obvezen za investitorja, projektante in izvajalce vseh objektov in naprav, vključno s komunalnimi in ostalimi posegi na zazidalnem območju.
Določila zazidalnega načrta morajo biti smiselno uporabljena pri izdajanju lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Poleg določil zazidalnega načrta je pri realizaciji potrebno upoštevati pogoje soglasodajalcev za vsak poseg posebej.
Pri izvajanju zazidalnega načrta morajo biti, glede na njihova določila, upoštevani vsi veljavni gradbeno-tehnični, prometni, sanitarno-higienski, okoljevarstveni, varnostni in drugi predpisi.
27. člen
Zazidalni načrt je na vpogled občanom, podjetjem in drugim organizacijam na Oddelku za gospodarsko infrastrukturo Občine Ilirska Bistrica.
28. člen
Nadzor nad izvajanjem sprejetega zazidalnega načrta opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
29. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 352-65/98-231
Ilirska Bistrica, dne 23. junija 1999.
Župan
Občine Ilirska Bistrica
Franc Lipolt, dipl. inž. kem. tehnol. l.r.