Uradni list

Številka 1
Uradni list RS, št. 1/2016 z dne 8. 1. 2016
Uradni list

Uradni list RS, št. 1/2016 z dne 8. 1. 2016

Kazalo

75. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za trgovsko poslovni center Šmarje, stran 141.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) ter 8. in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB) je Občinski svet Občine Sevnica na 11. redni seji dne 16. 12. 2015 sprejel
O D L O K 
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za trgovsko poslovni center Šmarje
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
S tem odlokom se, ob upoštevanju usmeritev Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 94/12, 100/12 – popr., 57/13, 50/14, 67/14, 6/15 in 65/15), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za trgovsko poslovni center Šmarje (v nadaljevanju: OPPN), izdelovalca AR projekt d.o.o., Planinska cesta 5, 8290 Sevnica, izdelanega pod št. 21/14.
2. člen 
Določbe tega odloka dopolnjujejo:
I. TEKSTUALNI DEL
II. GRAFIČNE PRILOGE.
II. MEJA OBMOČJA UREJANJA 
3. člen 
Predmet OPPN je ureditveno območje na vhodu v urbano mestno središče. Obravnavano območje na jugozahodni strani omejuje reka Sava, na severni strani glavna železniška proga Zidani Most-Dobova in regionalna cesta R2-424, na odseku 1166 Boštanj–Planina, na vzhodni strani zbirna mestna cesta LZ 373071 Šmarje (nadvoz)–Stilles in železniška proga Trebnje–Sevnica na južni strani.
Površina območja prostorske ureditve znaša 33.536 m2.
Predmet občinskega podrobnega prostorskega načrta je zemljiški kompleks s parc. št. 161/1, 161/2, 161/3, 863/18, 863/19, 863/5, 159/4, 158/2, 158/3, 155, 154, 153/1, 153/2, 153/3, 153/4, 153/5, 153/6, 152/5, 152/3, 152/4, 152/6, 151/3, 151/1, 151/2, 150/2, 150/1, 148, 147/2, 883/1, 883/2, 883/3, 883/4, 863/60, 863/61, 13/2, vse v k.o. Šmarje.
Izven območja OPPN poteka izvedba priključitve območja na vodovodno in telefonsko omrežje.
III. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO 
4. člen 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD):
– terciarne in kvartarne dejavnosti.
5. člen 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj oziroma izvedba drugih del:
– gradnja novih objektov,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestne gradnje,
– dozidave in nadzidave objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– spremembe namembnosti.
6. člen 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen:
– nestanovanjski objekti,
– poslovni objekti,
– gradbeni in inženirski objekti (prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura),
– oporni zidovi,
– nezahtevni in enostavni objekti na podlagi veljavnih predpisov.
7. člen 
Arhitektonsko in krajinsko oblikovanje:
Na območju OPPN je pri oblikovanju novih objektov ter ureditvah zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive.
Objekti:
– lega objekta: po geodetski zazidalni situaciji. Dovoljene so tolerance v smeri sever–jug in vzhod–zahod, pod pogojem, da se ne posega v cono preglednosti, da so zagotovljeni ustrezni odmiki od prometnega in železniškega omrežja ter reke Save,
– horizontalni gabariti: okvirni gabariti po geodetski zazidalni situaciji. Ker vsebina posameznih predvidenih lokalov ni natančno definirana, so možna odstopanja (v »+« ali v »–«) od horizontalnih gabaritov, določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objekta, ustrezno število parkirnih mest in ustrezni odmiki od javne infrastrukture,
– arhitekturni elementi objekta: pri oblikovanju objektov se uporabijo sodobni elementi arhitekture. Osnovnima objektoma je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane arhitektonske dodatke, maksimalno do 1/3 tlorisne površine osnovnega objekta,
– vertikalni gabariti: objekti bodo etažnost P ali K+P+N+1. Dopustna je možnost fazne gradnje. Višina etaž mora biti prilagojena tehnološkemu načrtu, zato etažnost pri teh objektih ni omejena, dovoljena je izvedba medetaž oziroma je lahko objekt zasnovan večetažno pod pogojem, da ne presega maksimalno določeno višino 10,00 m nad koto ± 0,00 m (kota zunanje ureditve),
– konstrukcija: montažna, betonska, jeklena ali klasično zidana,
– kota zunanje ureditve: ±0,00 m = 180,00 m absolutne višine,
– streha: strehe so ravne, minimalnega naklona, skrite za zaključnim strešnim vencem ali masko. Dovoljena je izvedba drugačnih oblik streh s svetlobnimi trakovi in kupolami. Na strehi je dovoljena postavitev tehnoloških naprav pod pogojem, da so skrite za masko. Prav tako so dovoljene postavitve fotovoltaičnih panelov,
– fasada: je klasično ometana ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz armiranega betona, vlaknasto cementnih plošč, lesa in stekla. Objekti se lahko obložijo s prefabriciranimi fasadnimi paneli iz jeklene profilirane pločevine. Možna je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog.
Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja,
– oblikovanje odprtin: svobodno,
– zunanja ureditev parcele: parkirišča so lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovana ali asfaltirana, manipulativne površine se asfaltirajo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi,
– faznost gradnje objekta: objekti se lahko gradijo fazno, s tem, da je ena faza konstrukcijska in funkcionalno zaključena celota.
8. člen 
Gradbeno inženirski objekti
Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (ceste, pešpoti, parkirišča, ekološki otok, oporni zid in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– ceste v območju so asfaltirane, manipulativne površine, parkirišča in pešpoti so lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovane ali asfaltirane,
– trafo postaja je tipske izvedbe,
– reklamne table in napise s komercialnim namenom je dovoljeno postavljati na lastnem zemljišču in s soglasjem upravljavca ceste Direkcijo RS za infrastrukturo,
– osvetlitev reklamnih tabel mora biti izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.
IV. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA 
9. člen 
Prometno omrežje:
Območje se nahaja ob regionalni cesti II. reda, št. R2-424, na odseku 1166 Boštanj–Planina od km 0,160 do km 0,460.
Prometno se bo območje OPPN navezovalo na regionalno cesto preko izvozno-uvoznega cestnega priključka iz predvidenega kraka novega krožnega križišča v smeri Boštanj–Planina.
Zaradi umestitev krožnega križišča s cestnimi priključki na regionalno cesto je bila izdelana prometna študija, katero je izdelal Lineal d.o.o. iz Maribora pod št. 1264-PROM v januarju 2015 in idejna zasnova prometne ureditve, katero je prav tako izdelal Lineal d.o.o. iz Maribora pod št. 1282 v maju 2015.
V območju je potrebno predvideti pločnike in jih povezati s pločniki predvidenega krožnega križišča. Na izvozno-uvoznem priključku sta dovoljena samo dva vozna pasova, uvozni in izvozni v obe smeri.
Morebitna prečkanja komunalnih vodov preko trase regionalne ceste se morajo izvesti s prevrtanjem pravokotno (±15º) na os regionalne ceste izven območja cestnih priključkov (minimalni odmik 5,00 m) v minimalni globini 1,20 m (teme zaščitne cevi), zaščitna cev pa mora segati minimalno 1,50 m od roba asfalta regionalne ceste. Posegi v cestnem telesu morajo biti izvedeni v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez ponovnih posegov v cestno telo. Trase komunalnih vodov morajo potekati izven vozišča državne ceste, z minimalnim odmikom 2,00 m od roba asfaltne ceste, izven cestnega jarka za odvodnjavanje in izven nasipa ceste. Križanja komunalnih vodov se morajo izvesti po veljavnih tehničnih predpisih, da ne bi prišlo do poslabšanja ali poškodb naprav za odvodnjavanje ceste. Komunalni vodi morajo biti ustrezno zaščiteni. Trase komunalnih vodov morajo potekati izven vozišča razširjene regionalne ceste.
Na obravnavanem območju je potrebno predvideti zadostno število parkirnih mest, in sicer:
– 1 PM na 20 m² prodajnih površin,
– 1 PM na 4 sedeže v restavraciji,
– 1 PM na 40 m² pisarniških površin.
Za potrebe območja urejanja trgovskega centra (predviden objekt A) je predvidena izvedba cca 111 parkirnih mest v nivoju pritlične etaže, kjer je všteto tudi 5 % predvidenih parkirnih mest za invalide.
Za potrebe območja urejanja poslovno trgovskega centra (predviden objekt B) je predvidena izvedba cca 29 parkirnih mest v nivoju pritlične etaže, kjer je všteto tudi 5 % predvidenih parkirnih mest za invalide.
Parkiranje je lahko urejeno tudi v več nivojih (K+P+1) pod pogojem, da najvišja kota parkirišča ne presega višine trgovsko poslovnega objekta.
Površine namenjene mirujočemu prometu morajo biti odmaknjene od roba asfaltnih površin državne ceste minimalno 2,00 m.
Vsa prometna infrastruktura (cestni priključki, manipulativne površine parkirišča, možnosti prehodov iz predvidenega krožišča na kompleks trgovsko-poslovnega centra Šmarje) se označijo s horizontalno in vertikalno prometno signalizacijo. Pri usmeritvi pešcev na peš dostop do trgovsko-poslovnih objektov mora biti le-ta v križišču ustrezno varovan (ograja ipd.), usmerjen in označen.
Izvedba rondoja in otokov v krožišču s prometno signalizacijo se izvede na takšen način, da je možno v primeru izrednega prevoza promet usmeriti preko rondoja in otokov (potrebne višinske razlike se premostijo z nakloni, brez robnikov, več tlakovanih površin in manj zelenih, snemljiva prometna signalizacija).
Območje OPPN se nahaja ob železniški progi Zidani Most–Dobova. Najbližja točka cestišča ceste (rondo) je od osi skrajnega tira oddaljena 8,00 m.
Za potrebe HESS d.o.o. se omogoči dostop za težko gradbeno mehanizacijo do reke Save po obstoječi poti na severni strani železniške proge Trebnje–Sevnica in na jugozahodni strani iz nove dovozne ceste (cestni krak rondoja) na območje OPPN. Pri zunanji ureditvi se na tem mestu poglobijo robniki.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca ceste za priključevanje in gradnjo v varstvenem pasu regionalne ceste in železnice. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
10. člen 
Kanalizacijsko omrežje:
Na obravnavanem območju je že izveden mešan sistem kanalizacije v vodotesni izvedbi.
Priključevanje meteorne in fekalne kanalizacije na obstoječ mešan sistem kanalizacije se izvede pod pogoji JP Komunala d.o.o. Sevnica. Projektno je potrebno obdelati priključevanje objektov na mešan sistem kanalizacije.
Meteorne vode z obravnavanega območja (objekta in manipulativnih površin) se preko predvidenih peskolovov, lovilcev olj, zadrževalnega bazena meteornih vod in predvidene meteorne kanalizacije speljejo v obstoječo javno kanalizacijo.
Vgrajeni lovilec olja mora ustrezati standardom EN 858-2.
Obvezna je priključitev objektov na javno fekalno kanalizacijo (Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode – Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13; Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav – Uradni list RS, št. 45/07, 63/09, 105/10).
Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12 in 64/14).
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji upravljavca za priključek in gradnjo v varstvenem pasu kanalizacijskega omrežja. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
11. člen 
Vodovodno omrežje:
Na območju je možna priključitev na javno vodovodno omrežje, pod pogoji JP Komunala d.o.o. Sevnica. Obstoječi cevovod vodovodnega omrežja poteka na jugozahodni strani obravnavanega območja.
Za oskrbo s požarno in pitno vodo se v soglasju z upravljavcem po potrebi predvidi dograditev obstoječega vodovodnega omrežja za potrebe nadaljnje gradnje.
Lokacija vodomernega jaška mora biti usklajena z upravljavcem vodovoda. Praviloma se nahaja na nepovoznih površinah v neposredni bližini objekta. Jašek mora biti dostopen upravljavcu vodovoda.
Zasnovo vodovodnega in hidrantnega omrežja je potrebno projektno obdelati v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca vodovodnega omrežja za priključek. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
12. člen 
Električno omrežje:
Na obravnavanem območju potekajo SN 20 kV kablovodi in NN kablovodi, ki jih je potrebno upoštevati kot omejitvene faktorje pri umestitvi objektov v prostor. Predvidena gradnja objektov je izven varovalnih pasov SN 20 kV kablovoda.
Energija za napajanje objektov v območju urejanja bo zagotovljena iz nove transformatorske postaje z novim priključnim SN kablovodom.
Od predvidene transformatorske postaje 20/0,4 kV pa do posameznih objektov oziroma elektro omaric se izvede priključni NN električni kabel.
Osvetlitev območja urejanja se izvede s svetilkami na drogovih in reflektorji, ki se montirajo na fasado objektov.
Pri projektiranju predvidenih objektov je potrebno pri izdelavi projektne dokumentacije in pri gradnji upoštevati pogoje iz soglasja za priključitev objekta.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca Elektro Celje d.d., OE Krško. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
13. člen 
Plinovodno in toplovodno omrežje:
Na območju prostorske ureditve ni evidentirano plinovodno omrežje.
Tehnična možnost priklopa objektov na plinovodno omrežje sicer obstoja, vendar je dokaj neracionalna – prekop JP Šmarska–Ribniki, prečkanje železnice in glavne ceste. Sama dolžina priključka je preko 200 m, zato se na območju trenutno ne predvidevajo priključki na plinovodno omrežje.
14. člen 
Telekomunikacijsko (TK) omrežje:
Na območju urejanja ni evidentirano TK omrežje. Obstoječe TK omrežje na območju OPPN poteka ob južnem robu ureditvenega območja ob trasi železniške proge Trebnje–Sevnica ter na severozahodnem delu na območju predvidenega krožišča.
V soglasju z upravljavcem Telekom Slovenije d.d. je možnost priključitve objektov na obstoječe TK omrežje.
Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca TK omrežja. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
15. člen 
Kabelsko komunikacijski sistem (KKS):
Na območju urejanja ni evidentiran kabelsko komunikacijski sistem.
16. člen 
Odpadki:
Komunalne odpadke je potrebno odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov.
Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
Ob predvidenih objektih sta predvidena ekološka otoka za ločeno zbiranje odpadkov. Ekološka otoka se ogradita z žično ograjo.
Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Sevnica.
V. REŠITVE ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VAROVANJE OKOLJA NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 
17. člen 
Ohranjanje kulturne dediščine:
Območje predvidenih posegov leži izven območij, ki so z veljavnimi planskimi in prostorsko izvedbenimi akti Občine Sevnica zavarovani kot kulturni spomenik oziroma kulturna dediščina.
Varstvo arheoloških ostalin:
Pri predvidenih gradnjah je potrebno upoštevati le splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin:
Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti o tem obvestiti.
Območje predvidenih posegov leži izven evidentiranih in zavarovanih območij nepremične kulturne dediščine.
18. člen 
Varstvo pred hrupom:
Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom.
S predvidenim posegom menimo, da ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa LDAN za III. stopnje varstva pred hrupom.
Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije.
V smislu monitoringa hrupa je potrebno:
– uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti, z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter naj bo opremljena z ES izjavo o skladnosti (Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, Uradni list RS, št. 106/02, 50/05, 49/06);
– hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer;
– lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da hrup zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo direktno obremenjeval najbližjih stanovanjskih objektov;
– pri predvidenih novih objektih je potrebno ventilacijske in hladilne sisteme na objektih izvesti tako, da bodo s svojim hrupom v najmanjši možni meri obremenjevali okolico, kjer ljudje živijo ali se zadržujejo dlje časa. Kjer taka izvedba ni možna, je potrebno izvesti protihrupni zaščito (npr. z namestitvijo protihrupne rešetke).
19. člen 
Varstvo zraka:
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 23/11 in 24/13).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije, določene v navedeni uredbi.
20. člen 
Varstvo voda:
Pri načrtovanju območja OPPN je potrebno upoštevati smernice MOP, Agencija RS za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Oddelek območja Spodnje Save.
V neposredni bližini območja obravnavanega OPPN je vodotok Sava.
Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN mora biti urejeno s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 64/12), načrtovano v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13) in Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 33/14 – UPB2) ter Tehničnim pravilnikom o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih voda (Uradni list RS, št. 47/09).
Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda se bo doseglo s pravilno izgradnjo fekalne in meteorne kanalizacije objektov in s priključkom na javno kanalizacijo ter rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.
Končna dispozicija fekalnih vod je čistilna naprava v Sevnici.
Meteorne vode se preko revizijskih jaškov, peskolovov in zadrževalnega bazena odvajajo v javno kanalizacijo. Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv ter zadrževalnega bazena v javno kanalizacijo.
21. člen 
Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin:
Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin je predvidena izvedba zadrževalnikov padavinskih voda na parceli za predvidena objekta.
Manipulativne površine se asfaltirajo ali se tlakujejo s tlakom (travnate plošče), ki bodo prepuščale padavinske vode v podtalje.
22. člen 
Ohranjanje narave:
Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – UPB2, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14), zato pridobivanje naravovarstvenih smernic in mnenja ni potrebno.
23. člen 
Elektromagnetno sevanje:
Pri postavitvi in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1 in 17/11 – ZTZPUS-1).
24. člen 
Svetlobno onesnaževanje:
Z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) so določeni ukrepi za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja v okolju. Tipi svetilk in drogovi za svetilke bodo enotni. Svetilke bodo razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Za razsvetljavo bodo uporabljene svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino.
Na območju OPPN bo urejena razsvetljava. Celotna električna moč svetilk ne bo presegla 10 kW, zato upravljavcu razsvetljave ni potrebno izdelati načrta razsvetljave in ga na obrazcu poslati ministrstvu v elektronski obliki.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 
25. člen 
Požar:
Za zagotovitev požarne varnosti bo zgrajeno hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala.
V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov. Potrebno je zagotoviti dovolj delovnih površin za intervencijska vozila.
Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu Zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu Študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo EC8. Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na podlagi Ocene potresne ogroženosti RS, marec 2006 (Ministrstvo za okolje in prostor – ARSO, Vojkova 1b, Ljubljana), uvrščeno v VII. stopnjo MCS s pospeškom tal 0,150 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološkega – geotehničnega poročila.
V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Zaščitni ukrepi:
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji. Ureditveno območje obravnavanega OPPN leži v bližini vodotoka Sava zato je ogroženo s poplavnostjo.
Predvidena gradnja objektov z zunanjo ureditvijo se nahaja izven 15 m priobalnega pasu reke Save, v območju preostale in majhne nevarnosti, kar je skladno z določili Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 77/11) in Pravilnika o metodologijah za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja ter načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07).
26. člen 
Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.
27. člen 
Arhitektonske ovire:
Upoštevati je potrebno Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99 in 97/03). Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v stavbe, kjer je to zaradi višinske razlike potrebno, se izvede klančina za dostop funkcionalno oviranim osebam naklona 1:15.
VII. ETAPE IZVAJANJA 
28. člen 
I. etapa
– izgradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture za potrebe načrtovanih objektov (krožišče z dovozno cesto do objektov, kanalizacija, vodovod in elektrika).
II. etapa
– gradnja objektov,
– hortikulturna ureditev okolice objekta.
Na območju urejanja se stavbe (lokali) lahko gradijo v več etapah, ki so med seboj časovno neodvisne ali združene.
VIII. NOVA PARCELACIJA 
29. člen 
Parcelacija oziroma določitev funkcionalnih zemljišč oziroma gradbenih parcel v OPPN ni predpisana. Dovoljuje se združitev in delitev parcel.
Faktor izkoriščenosti in faktor zazidanosti parcel se ne povzema iz Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 94/12, 100/12 – popr., 57/13, 50/14, 67/14, 6/15, 65/15). Faktor izkoriščenosti in faktor zazidanosti nista določena in se prilagajata funkciji objektov.
Obodna parcelacija obravnavanega območja ni v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog geodetskega posnetka v merilu 1:500, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih parcel za gradnjo.
IX. TOLERANCE 
30. člen 
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objekta: načrtovani objekt se lahko gradi na novi parceli po načrtu parcelacije z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah, pod pogojem, da se upošteva varstveni pas regionalne ceste, železnice in priobalnega pasu,
– za horizontalni gabarit: vsebina posameznih predvidenih objektov bo natančno definirana z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato so možna odstopanja (v »+« ali v »–«) od horizontalnih gabaritov, določenih v grafičnih prilogah,
– za vertikalni gabarit: višina etaž mora biti prilagojena tehnološkim potrebam objekta in se definira z izdelavo projektne dokumentacije,
– za koto tal pritličja: objekti se prilagajajo koti zunanje ureditve. Kote manipulativnih površin se prilagajajo vozišču ceste,
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na parcelo za gradnjo pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa,
– dovoljena je združitev uvozov pod pogojem, navedenim v prejšnji alineji,
– dovoljena je združitev in delitev gradbenih parcel,
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in gospodarnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta ter da so pridobljena soglasja upravljavcev.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE NAČRTA 
31. člen 
Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati,
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču,
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so udeleženi pri predmetni gradnji.
XI. KONČNE DOLOČBE 
32. člen 
OPPN je stalno na vpogled na Občini Sevnica in na Upravni enoti Sevnica.
33. člen 
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba.
34. člen 
Ta odlok začne veljati petnajst dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0001/2014
Sevnica, dne 17. decembra 2015
Župan 
Občine Sevnica 
Srečko Ocvirk l.r.