Uradni list

Številka 98
Uradni list RS, št. 98/2015 z dne 18. 12. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 98/2015 z dne 18. 12. 2015

Kazalo

3842. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, stran 12234.

  
Na podlagi drugega odstavka 17. člena, drugega odstavka 23. člena in tretjega odstavka 149. člena ter za izvrševanje tretjega odstavka 104. člena in 105. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13 in 56/15) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O 
o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(namen) 
Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta št. 91/271/EGS z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (UL L št. 135 z dne 30. 5. 1991, str. 40), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2013/64/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi direktiv Sveta 91/271/EGS in 1999/74/EC ter direktiv 2000/60/ES, 2006/7/ES, 2006/25/ES in 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije (UL L št. 353 z dne 28. 12. 2013, str. 8), ureja:
– emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav,
– emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in
– vsebino operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
2. člen 
(vsebina) 
(1) Ta uredba v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav določa:
– merila občutljivosti vodnih teles površinskih voda,
– mejne vrednosti emisije snovi,
– ukrepe zmanjševanja emisije snovi pri odvajanju komunalne odpadne vode in
– monitoring stanja vodnih teles, v katera se odvajajo komunalne odpadne vode.
(2) Ta uredba v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, poleg zahtev iz prejšnjega odstavka določa posebne zahteve v zvezi z njihovim obratovanjem.
(3) Ta uredba v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne in padavinske odpadne vode, ki se izvaja kot obvezna občinska gospodarska javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: javna služba), določa:
– vrste nalog, ki se izvajajo v okviru javne službe in
– oskrbovalne standarde in tehnične, vzdrževalne, organizacijske ter druge ukrepe in normative za izvajanje javne službe.
3. člen 
(uporaba) 
(1) Ta uredba se uporablja za odvajanje in čiščenje:
– komunalne odpadne vode,
– padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– mešanice komunalne in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– mešanice komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja po mešanem kanalizacijskem omrežju, in
– mešanice komunalne in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, s padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja po mešanem kanalizacijskem omrežju.
(2) Ta uredba se uporablja za komunalne in skupne čistilne naprave, namenjene čiščenju komunalne odpadne vode ali mešanic odpadnih voda iz prejšnjega odstavka.
(3) Določbe te uredbe, ki se nanašajo na:
– komunalno odpadno vodo, se uporabljajo tudi glede mešanice odpadnih voda iz tretje, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena, razen če ta uredba določa drugače,
– komunalno čistilno napravo, se uporabljajo tudi glede skupne čistilne naprave, ki je namenjena izvajanju javne službe, razen če ta uredba določa drugače, in
– malo komunalno čistilno napravo, se uporabljajo tudi glede tipske male komunalne čistilne naprave, razen če ta uredba določa drugače.
(4) Za vprašanja, ki se nanašajo na emisijo snovi pri odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode in niso posebej urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
4. člen 
(izrazi) 
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. aglomeracija je območje poselitve, kjer sta poseljenost ali izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena tako, da je mogoče zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta;
2. biološko razgradljiva industrijska odpadna voda je biološko razgradljiva industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
3. blato je preostalo obdelano ali neobdelano blato iz komunalnih čistilnih naprav in preostalo blato iz obstoječih pretočnih greznic;
4. čistilna naprava padavinske odpadne vode je čistilna naprava padavinske odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
5. čistilni val je mešanica izpranih organsko onesnaženih suspendiranih delcev in padavinske odpadne vode, ki kot posledica prvega naliva padavinske odpadne vode odteka po kanalizaciji;
6. dodatna obdelava komunalne odpadne vode je obdelava komunalne odpadne vode s postopkom, s katerim se zmanjšuje ali odpravlja njena mikrobiološka onesnaženost tako, da mejne vrednosti mikrobioloških parametrov iz 9. člena te uredbe niso presežene;
7. estuarij je somornica v skladu z zakonom, ki ureja vode (v nadaljnjem besedilu: rečno ustje);
8. evtrofikacija je obogatitev vode s hranili, zlasti s spojinami dušika oziroma fosforja, ki povzroči pospešeno rast alg in višjih rastlinskih vrst, posledica česar je nezaželena motnja v ravnotežju organizmov v vodi in poslabšanje kakovosti vode;
9. hidrografska razvodnica je hidrografska razvodnica v skladu s predpisom, ki ureja meje povodij in porečij ter mejo vodnih območij z vodami 1. reda, ki jima pripadajo;
10. industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
11. iztok je iztok v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
12. izvajalec javne službe je pravna ali fizična oseba, ki jo na predpisani način izbere ali določi občina v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe;
13. javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem;
14. javna kanalizacija je javna kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
15. javno kanalizacijsko omrežje je kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije;
16. kanalizacija je kanalizacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
17. kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadnih voda iz objekta v javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadnih voda, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje;
18. komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
19. komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
20. kopalna sezona je obdobje koledarskega leta, določeno s predpisom, ki ureja podrobnejše kriterije za ugotavljanje kopalnih voda;
21. mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
22. mešano kanalizacijsko omrežje je kanalizacijsko omrežje za zbiranje in odvajanje mešanice odpadnih voda iz četrte ali pete alineje prvega odstavka prejšnjega člena;
23. minimalna komunalna oskrba je minimalna komunalna oskrba v skladu s zakonom, ki ureja graditev in se nanaša na odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode;
24. močno preoblikovano vodno telo je močno preoblikovano vodno telo v skladu s predpisom, ki ureja določitev in razvrstitev vodnih teles površinskih voda;
25. naprava je naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, ki odvaja industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda iz tretje, četrte ali pete alineje prvega odstavka prejšnjega člena;
26. nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
27. neposredno odvajanje je neposredno odvajanje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
28. obalna voda je morje na zunanji strani črte oseke ali meje rečnega ustja;
29. občutljivo območje je vodno telo površinske vode ali njegov del, ki je v skladu z merili iz 5. člena te uredbe uvrščeno med občutljiva območja;
30. obremenitev komunalne čistilne naprave je obremenitev, izračunana na podlagi največje povprečne tedenske obremenitve, ki se v enem letu dovede v čistilno napravo, pri čemer se ne upoštevajo neobičajne okoliščine, kot je na primer velika količina padavin, in se izraža v PE;
31. obstoječa javna kanalizacija je javna kanalizacija, ki je bila zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe ali obratuje na dan uveljavitve te uredbe, in javna kanalizacija, za katero je bilo pred tem dnem pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno soglasje ali gradbeno dovoljenje;
32. obstoječa mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava, za katero velja da je:
– bila zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje, in obratuje na dan uveljavitve te uredbe,
– bilo pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno ali gradbeno dovoljenje,
– bilo pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno soglasje za priključitev pristojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če za obratovanje male komunalne čistilne naprave ni treba pridobiti okoljevarstvenega dovoljenja in za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja;
33. obstoječa nepretočna greznica je nepretočna greznica, za katero velja da je:
– bila zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje, in obratuje na dan uveljavitve te uredbe,
– bilo pred dnem uveljavitve te uredbe za objekt, ki je priključen na obstoječo nepretočno greznico, pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki je vključevalo minimalno komunalno oskrbo objekta z zbiranjem komunalne odpadne vode v nepretočni greznici,
– bilo pred dnem uveljavitve te uredbe pridobljeno soglasje za priključitev pristojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja;
34. obstoječa pretočna greznica je obstoječa pretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
35. obstoječi objekt je objekt, ki je bil zgrajen pred uveljavitvijo te uredbe, ali objekt, za katerega je bilo pred tem dnem pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje;
36. padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
37. parameter onesnaženosti je parameter onesnaženosti odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
38. populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je populacijski ekvivalent v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
39. posebna storitev je storitev, ki ni obvezna storitev javne službe, vendar jo izvajalec javne službe izvaja z uporabo javne infrastrukture, namenjene odvajanju in čiščenju komunalne oziroma padavinske odpadne vode, v okviru njenih prostih zmogljivosti in v soglasju z njenim lastnikom;
40. posredno odvajanje je posredno odvajanje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
41. primarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s fizikalnim ali kemičnim postopkom, ki vključuje usedanje trdnih delcev, ali drugim postopkom, s katerim se biokemijska potreba po kisiku (v nadaljnjem besedilu: BPK5) v komunalni odpadni vodi pred iztokom v vode zmanjša za najmanj 20 % in količina neraztopljenih snovi za najmanj 50 %;
42. primerno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da vode, v katere se odpadne vode odvajajo, dosegajo predpisane okoljske standarde kakovosti. Za primerno čiščenje se šteje čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti iz 8. člena te uredbe niso presežene;
43. prispevno območje občutljivega območja je območje, s katerega vse celinske vode odtekajo preko potokov, rek ali jezer v občutljivo območje in ki se določi na podlagi hidrografskih razvodnic;
44. prvi naliv padavinske odpadne vode je padavinska odpadna voda, ki se po daljšem sušnem obdobju na začetku močnejših padavin odvede v kanalizacijo. Za izračun količine prvega naliva padavinske odpadne vode se upošteva čas trajanja padavin 15 minut in intenzivnost padavin 15 l/s/ha utrjenih površin in streh, s katerih se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijsko omrežje;
45. sekundarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s postopkom, ki vključuje biološko čiščenje s sekundarnim usedanjem, ali z drugim postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti ali učinkov čiščenja iz 6. člena te uredbe niso presežene;
46. terciarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s katerimkoli postopkom, s katerim se dosega odstranjevanje organskega onesnaženja, dušika in fosforja tako, da mejne vrednosti parametrov onesnaženosti ali učinkov čiščenja iz 6. in 7. člena te uredbe niso presežene;
47. tipska mala komunalna čistilna naprava je mala komunalna čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je gradbeni proizvod v skladu s standardom SIST EN 12566-3 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, in je zanjo izdana izjava o lastnostih v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode (v nadaljnjem besedilu: izjava o lastnostih);
48. upravljavec javne kanalizacije je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode;
49. vodno telo je vodno telo površinske vode v skladu s predpisom, ki ureja določitev in razvrstitev vodnih teles površinskih voda, ali vodno telo podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja določitev vodnih teles podzemnih voda;
50. vodovarstveno območje je vodovarstveno območje, določeno v skladu s predpisi, ki urejajo vode;
51. vplivno območje kopalnih voda je vplivno območje v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda;
52. zmogljivost komunalne čistilne naprave je projektirana sposobnost čiščenja komunalne odpadne vode pri največji obremenitvi komunalne čistilne naprave in se izraža v PE.
II. MERILA OBČUTLJIVOSTI VODNIH TELES POVRŠINSKIH VODA 
5. člen 
(merila občutljivosti) 
(1) Vodno telo površinske vode je občutljivo, če:
– je mogoče ugotoviti ali pričakovati njegovo evtrofikacijo (v nadaljnjem besedilu: občutljivo območje zaradi evtrofikacije),
– se iz tega vodnega telesa površinske vode odvzema površinska voda za oskrbo s pitno vodo ali je namenjeno za oskrbo s pitno vodo in je mogoče zaradi odvajanja komunalne odpadne vode v to vodno telo površinske vode pričakovati preseganje mejne vrednosti nitratov v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda,
– je pred odvajanjem odpadne vode v to vodno telo površinske vode potrebno strožje čiščenje zaradi zagotavljanja kakovosti kopalne vode v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda (v nadaljnjem besedilu: občutljivo območje zaradi kopalnih voda), ali
– je pred odvajanjem odpadne vode v to vodno telo površinske vode potrebno strožje čiščenje zaradi izpolnjevanja zahtev predpisov, ki urejajo vode in varstvo okolja.
(2) Vodno telo površinske vode je občutljivo zaradi evtrofikacije, če je evtrofno ali lahko postane evtrofno v primeru, da se ne izvedejo ukrepi za preprečitev ali zmanjšanje vnosa hranil in je:
– vodno telo naravnega ali umetnega jezera,
– vodno telo vodotoka,
– vodno telo obalne vode ali
– rečno ustje.
(3) Vodno telo iz prejšnjega odstavka je evtrofno, če je v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, uvrščeno v razred zmerno, slabo ali zelo slabo ekološko stanje glede na parameter nitrat, fosfor ali glede na modul trofičnost, in je lahko:
– občutljivo območje zaradi evtrofikacije glede na dušik,
– občutljivo območje zaradi evtrofikacije glede na fosfor ali
– občutljivo območje zaradi evtrofikacije glede na dušik in fosfor.
(4) Površinske vode, ki so občutljive zaradi evtrofikacije, so tudi površinske vode na prispevnem območju Timava dolvodno od Škocjanskih jam in površinske vode na prispevnem območju obale od vtoka Rižane do vtoka Timava, ki niso določene kot samostojna vodna telesa in lahko znatno vplivajo na kakovost podzemne vode na območju razpoklinskih vodonosnikov, vključno s kraškimi, če se ne izvedejo ukrepi za preprečitev ali zmanjšanje vnosa hranil pri odvajanju komunalne odpadne vode v to površinsko vodo.
(5) Vodno telo površinske vode je občutljivo zaradi kopalnih voda, če je na tem vodnem telesu površinske vode določena kopalna voda v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda.
(6) Občutljiva območja in njihova prispevna območja se določijo na podlagi podatkov o:
– stanju vodnih teles površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, in predpisom, ki ureja monitoring stanja površinskih voda, glede na tiste elemente kakovosti, ki kažejo obremenitev s hranili (dušikom in fosforjem),
– razpoklinskih vodonosnikih, vključno s kraškimi, ki jih vodi Agencija Republika Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija),
– kopalnih vodah in njihovih geografskih mejah v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda, in
– hidrografskih razvodnicah.
(7) Občutljiva območja se preverijo najmanj enkrat na štiri leta in po potrebi spremenijo ali dopolnijo.
III. MEJNE VREDNOSTI IN PRAVILA RAVNANJA 
3.1 Mejne vrednosti emisije snovi
6. člen 
(mejne vrednosti za sekundarno čiščenje) 
(1) Mejne vrednosti parametrov onesnaženosti odpadne vode na iztoku iz komunalne čistilne naprave s sekundarnim čiščenjem so določene v preglednici 1 priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Ne glede na mejne vrednosti iz prejšnjega odstavka se lahko na podlagi vloge upravljavca skupne čistilne naprave za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za posamezno skupno čistilno napravo s sekundarnim čiščenjem v okoljevarstvenem dovoljenju določi, da:
– se za kemijsko potrebo po kisiku (v nadaljnjem besedilu: KPK) namesto mejne vrednosti za KPK iz preglednice 1 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja glede na KPK in
– se za BPK5 namesto mejne vrednosti za BPK5 iz preglednice 1 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja glede na BPK5.
(3) Mejne vrednosti učinkov čiščenja iz prejšnjega odstavka so določene v preglednici 1 priloge 1 te uredbe.
7. člen 
(mejne vrednosti za terciarno čiščenje) 
(1) Mejne vrednosti parametrov onesnaženosti odpadne vode na iztoku iz komunalne čistilne naprave s terciarnim čiščenjem so določene v preglednicah 1 in 2 priloge 1 te uredbe.
(2) Ne glede na mejne vrednosti iz prejšnjega odstavka se lahko na podlagi vloge upravljavca skupne čistilne naprave za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za posamezno skupno čistilno napravo s terciarnim čiščenjem v okoljevarstvenem dovoljenju določi, da:
– se za KPK namesto mejne vrednosti za KPK iz preglednice 1 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja glede na KPK,
– se za BPK5 namesto mejne vrednosti za BPK5 iz preglednice 1 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja glede na BPK5,
– se za celotni dušik namesto mejne vrednosti za celotni dušik iz preglednice 2 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja glede na celotni dušik in
– se za celotni fosfor namesto mejne vrednosti za celotni fosfor iz preglednice 2 priloge 1 te uredbe uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja glede na celotni fosfor.
(3) Mejne vrednosti učinkov čiščenja iz prejšnjega odstavka so določene v preglednicah 1 in 2 priloge 1 te uredbe.
8. člen 
(mejne vrednosti za primerno čiščenje) 
Mejni vrednosti parametrov onesnaženosti odpadne vode na iztoku iz male komunalne čistilne naprave s primernim čiščenjem sta določeni v preglednici 3 priloge 1 te uredbe.
9. člen 
(mejne vrednosti za dodatno obdelavo) 
Mejne vrednosti mikrobioloških parametrov odpadne vode na iztoku iz komunalne čistilne naprave z dodatno obdelavo so določene ločeno za odvajanje v vodotok ali morje v preglednici 4 priloge 1 te uredbe.
3.2 Ukrepi zmanjševanja emisije snovi pri odvajanju komunalne odpadne vode
10. člen 
(čiščenje komunalne odpadne vode) 
(1) Za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja po kanalizaciji iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, ali iz komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 2.000 PE, ali za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, mora biti pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 6. člena te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja po kanalizaciji iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, ali iz komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 2.000 PE, ali za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 6. in 7. člena te uredbe, če gre za iztok v:
– vodno telo površinske vode, ki se v skladu s 5. členom te uredbe uvršča med občutljiva območja,
– vodo na prispevnem območju občutljivega območja iz prejšnje alineje ali
– vodotok, ki ni občutljivo območje ali voda na prispevnem območju občutljivega območja in katerega srednji mali pretok na mestu iztoka iz komunalne čistilne naprave je manjši od desetkratnika največjega šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz komunalne čistilne naprave.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena mora biti za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja po javni kanalizaciji iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 10.000 PE, ali iz komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 10.000 PE, ali za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 10.000 PE, pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 6. in 7. člena te uredbe, tudi če gre za iztok v vodo na vodnem območju Donave, ki ni občutljivo območje iz prve alineje prejšnjega odstavka ali voda na prispevnem območju občutljivega območja iz druge alineje prejšnjega odstavka.
(4) Za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja po javni kanalizaciji iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, ali iz male komunalne čistilne naprave ali za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, manjšo od 2.000 PE, mora biti pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 8. člena te uredbe.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja iz male komunalne čistilne naprave, v kateri se čisti komunalna odpadna voda iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti, ki so predpisane za to aglomeracijo.
11. člen 
(dodatna obdelava) 
Za komunalno odpadno vodo iz prejšnjega člena mora biti pred odvajanjem v vode zagotovljena dodatna obdelava tako, da mikrobiološki parametri ne presegajo mejnih vrednosti za dodatno obdelavo iz 9. člena te uredbe, če gre za iztok:
– neposredno v površinsko vodo ali posredno v podzemno vodo na vplivnem območju kopalnih voda v času kopalne sezone in gre za komunalno odpadno vodo iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 500 PE, ali iz komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 500 PE, ali za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 500 PE, ali
– posredno v podzemno vodo na območju razpoklinskih vodonosnikov, vključno s kraškimi, če je iztok na zakraselem območju oziroma na mestu iztoka pri najvišji gladini podzemne vode ni mogoče zagotoviti odvajanja prek zadostne plasti nezasičene cone vodonosnika, kjer zadrževalne sposobnosti neomočenih sedimentov ali zemljin preprečujejo vnos onesnaževal v podzemno vodo, in gre za komunalno odpadno vodo iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, ali iz komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, enako ali večjo od 2.000 PE, ali za komunalno odpadno vodo, ki se zbira v nepretočni greznici v aglomeraciji s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE.
3.3 Monitoring stanja vodnih teles
12. člen 
(monitoring stanja vodnih teles, v katera se odvajajo odpadne vode) 
Monitoring stanja vodnih teles ali njihovih delov, v katere se odvaja komunalna odpadna voda ali biološko razgradljiva industrijska odpadna voda, je del državnega monitoringa stanja voda v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih voda, stanje podzemnih voda ali upravljanje kakovosti kopalnih voda, če se pričakuje, da bo odvajanje te odpadne vode pomembno vplivalo na stanje teh vodnih teles oziroma na kakovost kopalne vode.
IV. JAVNA SLUŽBA 
4.1 Zagotavljanje javne službe
13. člen 
(območje zagotavljanja javne službe) 
(1) Občina na podlagi občinskega predpisa zagotavlja javno službo na območju celotne občine v skladu s to uredbo.
(2) Mejo območja posameznega izvajalca javne službe določi občina na digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1 : 5.000.
14. člen 
(uporabnik javne službe) 
(1) Uporabnik javne službe je lastnik objekta ali dela objekta in upravljavec javnih površin iz 7. točke prvega odstavka 15. člena te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko obveznosti uporabnika javne službe izvaja:
– eden od lastnikov objekta, če gre za solastništvo in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor,
– eden od lastnikov dela stavbe, če gre za večstanovanjsko stavbo brez upravnika in je med lastniki o tem dosežen pisni dogovor, in
– upravnik stavbe v imenu in za račun uporabnika, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom.
(3) Porazdelitev stroškov med lastnike objekta ali delov objekta se zagotavlja:
– v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanja, če gre za večstanovanjsko stavbo z upravnikom, in
– v skladu s pisnim dogovorom iz prve oziroma druge alineje prejšnjega odstavka, če gre za objekt, ki ni stavba iz prejšnje alineje.
4.2 Vrste nalog, ki se izvajajo v okviru javne službe
15. člen 
(naloge javne službe) 
(1) Naloge javne službe, ki so obvezne storitve, so:
1. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, v skladu z 10. členom te uredbe ter dodatna obdelava komunalne odpadne vode v skladu z 11. členom te uredbe,
2. redno vzdrževanje javne kanalizacije,
3. prevzem in odvoz komunalne odpadne vode, ki se zbira v nepretočnih greznicah, v komunalno čistilno napravo ter njeno čiščenje,
4. prevzem in odvoz blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in iz malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena te uredbe na območje komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata,
5. obdelava blata,
6. pregledovanje malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
7. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin,
8. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
9. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in pripadajo objektu, iz katerega se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh, če tako določa občinski predpis, ki ureja javno službo,
10. obveščanje uporabnikov javne službe,
11. izdelava programa izvajanja javne službe,
12. vodenje evidence o izvajanju javne službe,
13. poročanje o izvajanju javne službe in
14. priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2) Naloge javne službe, ki so posebne storitve, so:
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine ali površine iz 9. točke prejšnjega odstavka,
– odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
16. člen 
(obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo) 
Obvezne storitve javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo, so:
– odvajanje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje,
– čiščenje komunalne odpadne vode iz prejšnje alineje v skladu z 10. členom te uredbe in njena dodatna obdelava v skladu z 11. členom te uredbe,
– odvajanje padavinske odpadne vode, za katero se v skladu s 7., 8. in 9. točko prvega odstavka prejšnjega člena zagotavlja odvajanje in čiščenje v okviru nalog javne službe,
– čiščenje padavinske odpadne vode iz prejšnje alineje v komunalni čistilni napravi, če gre za mešano kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, oziroma v lovilniku olj ali čistilni napravi padavinske odpadne vode, če gre za javno kanalizacijo za odvajanje izključno padavinske odpadne vode in je čiščenje padavinske odpadne vode predpisano, in
– obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata.
17. člen 
(obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo) 
(1) Obvezne storitve javne službe za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, so:
– prevzem celotne količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku javne službe in njeno čiščenje v skladu z 10. členom te uredbe ter njena dodatna obdelava v skladu z 11. členom te uredbe v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena te uredbe pri uporabniku javne službe ter njegova obdelava na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata, in
– pregled malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE (v nadaljnjem besedilu: pregled).
(2) Prevzem blata iz druge alineje prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe zagotoviti v časovnih presledkih, določenih glede na zmogljivost posamezne male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta.
(3) Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, izvajanje storitve praznjenja nepretočne greznice ter prevzema in odvoza komunalne odpadne vode s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le čiščenje te komunalne odpadne vode v skladu z 10. členom te uredbe ter njena dodatna obdelava v skladu z 11. členom te uredbe v komunalni čistilni napravi, ki je opremljena za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic. Praznjenje nepretočne greznice in odvoz komunalne odpadne vode iz te nepretočne greznice ter njeno predajo izvajalcu javne službe na območju, kjer se komunalna odpadna voda zbira v nepretočni greznici, mora zagotoviti lastnik objekta, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzete komunalne odpadne vode.
(4) Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt, ki ni priključen na javno kanalizacijo in se komunalna odpadna voda čisti v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali mali komunalni čistilni napravi iz petega odstavka 21. člena te uredbe, izvajanje storitve prevzema in odvoza blata s cestnim motornim vozilom pa tehnično ni izvedljivo, le obdelava blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata. Prevzem in odvoz blata iz te male komunalne čistilne naprave ter njegovo predajo izvajalcu javne službe, ki izvaja storitev obdelave blata na območju, kjer se komunalna odpadna voda čisti v tej mali komunalni čistilni napravi, mora zagotoviti upravljavec te male komunalne čistilne naprave, izvajalec javne službe pa pisno potrdi datum in količino prevzetega blata.
(5) Ne glede na prvi, tretji in četrti odstavek tega člena je obvezna storitev javne službe za objekt kmetijskega gospodarstva le storitev iz tretje alineje prvega odstavka tega člena, če:
– gre za uporabo komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu,
– lastnik tega objekta izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz tretje alineje prvega odstavka tega člena predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prejšnje alineje. V izjavi morajo biti navedeni tudi datumi in količine odstranjene komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice oziroma blata iz male komunalne čistilne naprave ter njunega mešanja z gnojnico ali gnojevko.
(6) Izvajalec javne službe vsako malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, na svojem območju pregleda enkrat na tri leta, pri čemer prvi pregled izvede prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev, o pregledu pa izda poročilo na obrazcu in po navodilu iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe. V okviru pregleda preveri zlasti:
– ali mala komunalna čistilna naprava obratuje,
– nastajanje in zbiranje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v malo komunalno čistilno napravo,
– zmogljivost male komunalne čistilne naprave glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo,
– način odvajanja komunalne odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave v zvezi s prepovedmi, pogoji in omejitvami za odvajanje iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, in
– hrambo podatkov v skladu s tretjim odstavkom 28. člena te uredbe.
(7) Ne glede na prejšnji odstavek izvajalec javne službe ne pregleda male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, če mu upravljavec te male komunalne čistilne naprave v roku za izvedbo pregleda predloži rezultate meritev emisije snovi na iztoku iz te male komunalne čistilne naprave (analizne izvide), ki jih je izvedla oseba, vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa, za tiste parametre onesnaženosti, za katere so za to malo komunalno čistilno napravo predpisane mejne vrednosti.
18. člen 
(obdelava blata) 
(1) Izvajalec javne službe, ki je upravljavec komunalne čistilne naprave, opremljene za obdelavo blata, mora za blato, ki nastane pri čiščenju komunalne odpadne vode, zagotoviti obdelavo, s katero se doseže:
– izpolnjevanje zahtev za uporabo kot gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, če se obdelano blato uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, ali
– izpolnjevanje zahtev za postopke predelave ali odstranjevanja blata v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.
(2) Izvajalec javne službe mora za blato, prevzeto iz komunalne čistilne naprave, ki ni opremljena za obdelavo blata, prevzeto delno obdelano blato iz komunalne čistilne naprave (na primer po dehidraciji ali sušenju neobdelanega blata in podobno) in blato, prevzeto iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena te uredbe, zagotoviti obdelavo v skladu s prejšnjim odstavkom na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata.
(3) Če izvajalec javne službe ne upravlja komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora zagotoviti obdelavo blata na območju druge komunalne čistilne naprave, ki je opremljena z zadostnimi zmogljivostmi za obdelavo blata.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko izvajalec javne službe v soglasju z občino zagotovi obdelavo blata v premični napravi za obdelavo blata, če se taka obdelava blata izvaja na območju komunalne čistine naprave, kjer nastaja blato.
(5) Za obdelano blato, ki se ne uporablja kot gnojilo v kmetijstvu, mora izvajalec javne službe zagotoviti ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.
(6) Če je izvajalec javne službe upravljavec komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora kot povzročitelj odpadkov v načrt gospodarjenja z odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke, vključiti tudi ravnanje z blatom iz drugega odstavka tega člena.
4.3 Oskrbovalni standardi
19. člen 
(opremljenost aglomeracije) 
(1) Aglomeracija mora biti zaradi izvajanja storitev javne službe na njenem območju opremljena z:
– javnim kanalizacijskim omrežjem,
– komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode v skladu z 10. členom te uredbe in dodatno obdelavo v skladu z 11. členom te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko aglomeracija s skupno obremenitvijo, manjšo od 500 PE, zaradi izvajanja storitev javne službe na njenem območju opremljena z malimi komunalnimi čistilnimi napravami za skupine objektov ali na način iz petega odstavka tega člena za posamezne objekte, če občina na podlagi ekonomske analize ugotovi, da bi opremljanje z javnim kanalizacijskim omrežjem in komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode v skladu z 10. členom te uredbe za celotno aglomeracijo povzročilo več kot trikrat večje stroške glede na stroške opremljanja z malimi komunalnimi čistilnimi napravami za skupine objektov ali na način iz petega odstavka tega člena za posamezne objekte.
(3) V aglomeraciji iz prvega odstavka tega člena mora biti za padavinsko odpadno vodo, za katero v skladu s 7., 8. ali 9. točko prvega odstavka 15. člena te uredbe zagotavlja odvajanje in čiščenje v okviru nalog javne službe, zagotovljeno, da:
– ima javno kanalizacijsko omrežje v tej aglomeraciji, če gre za mešano kanalizacijsko omrežje, zmogljivost določeno tako, da je zagotovljeno odvajanje in čiščenje te padavinske odpadne vode, ali
– je ta aglomeracija opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem za odvajanje izključno te padavinske odpadne vode.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko za skupino objektov v aglomeraciji iz prvega odstavka tega člena zagotovi opremljanje z malo komunalno čistilno napravo, če:
– bi priključitev teh objektov na javno kanalizacijsko omrežje te aglomeracije povzročilo več kot trikrat večje stroške glede na stroške opremljanja z malo komunalno čistilno napravo za to skupino objektov,
– je taka mala komunalna čistilna naprava del javne kanalizacije in jo upravlja izvajalec javne službe in
– je v tej mali komunalni čistilni napravi zagotovljeno čiščenje v skladu s petim odstavkom 10. člena te uredbe in dodatna obdelava v skladu z 11. členom te uredbe.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko za posamezen objekt v aglomeraciji iz prvega odstavka tega člena, če je obremenjevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v tem objektu manjše od 50 PE in so izpolnjeni pogoji, da bi dolžina kanalizacijskega priključka presegala dolžino 100 m ali bi gradnja kanalizacijskega priključka povzročala nesorazmerne stroške glede na koristi za okolje, zagotovi opremljanje z:
1. malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki zagotavlja čiščenje komunalne odpadne vode tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti, ki so predpisane za to aglomeracijo, če gre za malo komunalno čistilno napravo, ki ni tipska mala komunalna čistilna naprava,
2. tipsko malo komunalno čistilno napravo, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da dosega učinke čiščenja, ki so predpisani za to aglomeracijo,
3. nepretočno greznico, če čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s prvo ali drugo alinejo tega odstavka ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih geografskih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave (npr. nadmorska višina nad 1.500 m in podobno) in ta nepretočna greznica ustreza naslednjim pogojem, da:
– se pri dimenzioniranju upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 150 l/osebo na dan,
– njena koristna prostornina znaša najmanj 4,5 m3 na osebo, vendar ne manj kot 10 m3,
– je izvedena iz vodotesnih materialov tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje njene vsebine v okolje, in
– se zagotovi njeno praznjenje v skladu s 17. členom te uredbe.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se opremljanje z malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico v skladu s prejšnjim odstavkom lahko zagotovi tudi, če gre za začasno rešitev do izgradnje javne kanalizacije, opremljanje zemljišča z javno kanalizacijo pa ne poteka sočasno z gradnjo objekta.
(7) Ne glede na prvi do šesti odstavek tega člena se lahko za javno kanalizacijsko omrežje posamezne aglomeracije zagotovi priključitev na javno kanalizacijsko omrežje sosednje aglomeracije, ki se zaključuje s komunalno čistilno napravo, če je v tej komunalni čistilni napravi zagotovljeno čiščenje tako, da mejne vrednosti, predpisane za to aglomeracijo, niso presežene.
(8) Za komunalno odpadno vodo iz 17. člena te uredbe in blato iz prejšnjega člena, ki nastajata na območju občine, morajo biti zagotovljene zmogljivosti za prevzem in čiščenje komunalne odpadne vode oziroma prevzem in obdelavo blata na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in čiščenje te komunalne odpadne vode oziroma prevzem in obdelavo tega blata.
(9) Šteje se, da je aglomeracija ali njen del opremljen z javno kanalizacijo, ko je javna kanalizacija vpisana v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture v skladu s predpisi o urejanju prostora.
20. člen 
(aglomeracije) 
(1) Aglomeracije se določijo na podlagi podatkov o gostoti obremenjenosti in skupni obremenitvi zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, ki se izračunata iz podatkov o številu stalno prijavljenih prebivalcev v posamezni kvadratni celici s površino 100 m krat 100 m (v nadaljnjem besedilu: celica), pri čemer je en stalno prijavljeni prebivalec en PE.
(2) Aglomeracije se določijo na območjih, kjer je:
1. gostota obremenjenosti posamezne celice zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, izračunana iz podatkov o številu stalno prijavljenih prebivalcev in izražena s PE na hektar (v nadaljnjem besedilu: PE/ha), enaka ali večja od 10 PE/ha in
2. obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, izračunana iz podatkov o številu stalno prijavljenih prebivalcev in izražena s skupnim številom PE (v nadaljnjem besedilu: skupna obremenitev), za posamezno skupino celic iz prejšnje točke, ki se med seboj stikajo najmanj v enem oglišču, enaka ali večja od 50 PE.
(3) Če so na območju iz prejšnjega odstavka prisotne stavbe, ki so v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov in objekte državnega pomena, razvrščene po klasifikacijskih ravneh stanovanjska stavba s klasifikacijsko številko 1110002, 1110003, 1121002, 1121003, 1122 ali 113, gostinska stavba s klasifikacijsko številko 121, poslovna ali upravna stavba s klasifikacijsko številko 122, trgovska stavba ali stavba za storitvene dejavnosti s klasifikacijsko številko 123, stavba za promet ali garažna stavba s klasifikacijsko številko 1241008, 1241009, 1242002 ali 1242005, industrijska stavba s klasifikacijsko številko 1251 ali stavba splošnega družbenega pomena s klasifikacijsko številko 126, se obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode iz 2. točke prejšnjega odstavka poveča za:
– 30 %, če gre za aglomeracijo, pri kateri je skupna obremenitev iz 2. točke prejšnjega odstavka enaka ali večja od 2.000 PE,
– 10 %, če gre za aglomeracijo, pri kateri je skupna obremenitev iz 2. točke prejšnjega odstavka manjša od 2.000 PE.
(4) Pri določitvi meja aglomeracij se upoštevajo podatki o:
– obstoječi in načrtovani javni kanalizaciji,
– prisotnosti stavb iz prejšnjega odstavka,
– mejah območij naselij ali mejah stavbnih zemljišč v skladu s predpisi o urejanju prostora.
(5) Seznam aglomeracij in njihove identifikacijske številke ter imena se določijo v operativnem programu iz 36. člena te uredbe. Aglomeracije in njihove geografske meje se določijo na digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1 : 5.000 v državnem koordinatnem sistemu. Podatki o aglomeracijah in njihovih geografskih mejah so del informacijskega sistema okolja in vključujejo zlasti:
– identifikacijsko številko aglomeracije (v nadaljnjem besedilu: ID aglomeracije),
– ime aglomeracije,
– obremenitev aglomeracije iz poselitve (stalno prijavljeni prebivalci), izraženo v PE,
– obremenitev aglomeracije iz poselitve (začasno prijavljeni prebivalci), izraženo v PE,
– povečanje skupne obremenitve aglomeracije iz tretjega odstavka tega člena, izraženo v PE,
– skupno obremenitev aglomeracije, izračunano kot seštevek obremenitve aglomeracije iz poselitve (stalno prijavljeni prebivalci) in povečanja skupne obremenitve aglomeracije iz tretjega odstavka tega člena, izraženo v PE,
– prisotnost in število stavb iz tretjega odstavka tega člena,
– površino aglomeracije, izraženo v ha,
– povprečno gostoto obremenitve v aglomeraciji, izračunano kot količnik skupne obremenitve in površine aglomeracije ter izraženo v PE/ha,
– začetek veljavnosti podatka (datum določitve aglomeracije) in
– opombe.
21. člen 
(opremljenost območij izven meja aglomeracij) 
(1) Lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu, zagotoviti:
– odvajanje v javno kanalizacijo sosednje aglomeracije, če je dolžina kanalizacijskega priključka manjša od 100 m in pri tem ne nastanejo nesorazmerno visoki stroški glede na koristi za okolje,
– čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti iz 8. člena te uredbe, če gre za malo komunalno čistilno napravo, ki ni tipska mala komunalna čistilna naprava, ali
– čiščenje komunalne odpadne vode v tipski mali komunalni čistilni napravi, za katero je iz izjave o lastnostih razvidno, da učinek čiščenja dosega 80 % glede na parameter KPK.
(2) Ne glede na drugo in tretjo alinejo prejšnjega odstavka lahko lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije, če ne gre za objekt iz prve alineje prejšnjega odstavka, za komunalno odpadno vodo iz tega objekta zagotovi čiščenje v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je sestavljena iz enote za mehansko čiščenje, ki je gradbeni proizvod v skladu s standardom SIST EN 12566-1 (predizdelana pretočna greznica), SIST EN 12566-4 (na mestu vgradnje sestavljena pretočna greznica) ali drugim enakovrednim, mednarodno priznanim standardom, iz katere se odpadna voda odvaja prek enote za nadaljnje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo, in sicer prek:
– predizdelane enote za čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s standardom SIST EN 12566-6 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, če gre za neposredno odvajanje v vodotok ali za posredno odvajanje v podzemno vodo,
– filtrirne naprave za predčiščene hišne odpadne vode v skladu s standardom SIST-TP CEN/TR 12566-5 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, če gre za neposredno odvajanje v vodotok, ali
– sistema za infiltracijo v tla v skladu s standardom SIST-TP CEN/TR 12566-2 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, če gre za posredno odvajanje v podzemno vodo.
(3) Ne glede na drugo in tretjo alinejo prvega odstavka tega člena lahko lastnik enostanovanjske ali dvostanovanjske stavbe ali stavbe za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (npr. planinska koča, gorsko zavetišče ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena, na območju izven meja aglomeracije, če ne gre za objekt iz prve alineje prvega odstavka tega člena, za komunalno odpadno vodo iz te stavbe zagotovi čiščenje v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki je sestavljena iz enote za mehansko čiščenje (pretočna greznica), iz katere se odpadna voda odvaja prek enote za nadaljnje čiščenje, filtracijo ali infiltracijo v skladu s prejšnjim odstavkom in ki ustreza pogojem, da:
– se pri dimenzioniranju upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 150 l/osebo na dan, razen če gre za stavbo za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali drugo gostinsko stavbo za kratkotrajno nastanitev (npr. planinska koča, gorsko zavetišče ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena in se upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 30 l/osebo na dan,
– njena koristna prostornina znaša najmanj 2 m3 na osebo, razen če gre za stavbo za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali drugo gostinsko stavbo za kratkotrajno nastanitev (npr. planinska koča, gorsko zavetišče ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena in njena koristna prostornina znaša najmanj 0,5 m3 na osebo, vendar ne manj kot 6 m3,
– ima tri prekate, pri čemer prostornina prvega prekata dosega približno polovico celotne prostornine pretočne greznice,
– je izvedena tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje njene vsebine v okolje,
– je izvedena tako, da je zagotovljeno njeno odzračevanje, in
– je zagotovljeno ravnanje z blatom, kakor je v skladu s 17. členom te uredbe predpisano za ravnanje z blatom iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
(4) Ne glede na drugo in tretjo alinejo prvega odstavka tega člena lahko lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije, ki ni objekt iz prve alineje prvega odstavka tega člena in je obremenjevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v objektu manjše od 50 PE, za komunalno odpadno vodo iz tega objekta zagotovi zbiranje v nepretočni greznici, če:
1. čiščenje komunalne odpadne vode v skladu z drugo ali tretjo alinejo prvega odstavka tega člena ali v skladu z drugim ali tretjim odstavkom tega člena ni izvedljivo zaradi prepovedi odvajanja odpadne vode v vode ali posebnih geografskih razmer, ki lahko negativno vplivajo na delovanje male komunalne čistilne naprave (npr. nadmorska višina nad 1.500 m in podobno), ali gre za komunalno odpadno vodo iz objekta brez stalno zaposlenih oseb, razvrščenega po klasifikacijskih ravneh v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov in objekte državnega pomena:
– stavba za opravljanje verskih obredov s klasifikacijsko številko 12721,
– pokopališka stavba s klasifikacijsko številko 12722 (npr. mrliška vežica s spremljajočimi objekti),
– kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, s klasifikacijsko številko 12730, ali
– daljinski (prenosni) elektroenergetski vod s klasifikacijsko številko 22140 (npr. transformatorska postaja) in
2. ta nepretočna greznica ustreza pogojem, da:
– se pri dimenzioniranju upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 150 l/osebo na dan, razen če gre za stavbo za kratkotrajno nastanitev brez restavracije ali drugo gostinsko stavbo za kratkotrajno nastanitev (npr. planinska koča, gorsko zavetišče ali dom ali lovska koča), kjer oskrba s pitno vodo iz javnega vodovoda ni zagotovljena in se upošteva dnevna količina komunalne odpadne vode 30 l/osebo na dan,
– njena koristna prostornina znaša najmanj 4,5 m3 na osebo, vendar ne manj kot 10 m3, razen če gre za objekt brez stalno zaposlenih oseb, razvrščen po klasifikacijskih ravneh v skladu s predpisom, ki ureja klasifikacijo vrst objektov in objekte državnega pomena, iz prejšnje točke, kjer njena koristna prostornina znaša najmanj 3 m3 na osebo, vendar ne manj kot 6 m3,
– je izvedena iz vodotesnih materialov tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje njene vsebine v okolje, in
– se zagotovi njeno praznjenje v skladu s 17. členom te uredbe.
(5) Ne glede na drugo in tretjo alinejo prvega odstavka tega člena lahko lastnik objekta na območju izven meja aglomeracije, ki ni objekt iz prve alineje prvega odstavka tega člena, ta objekt opremi z malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, če za blato zagotovi ravnanje v skladu s 17. členom te uredbe.
(6) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje male komunalne čistilne naprave ali nepretočne greznice iz tega člena zagotovi investitor ali lastnik objekta in je v njegovi lasti in upravljanju.
22. člen 
(kanalizacijski priključek) 
Lastnik objekta na stavbnem zemljišču, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, in lastnik objekta iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena morata zagotoviti, da je objekt zaradi priključitve na javno kanalizacijo opremljen s kanalizacijskim priključkom. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta, ki mu kanalizacijski priključek pripada, in je v njegovi lasti in upravljanju.
4.4 Minimalna komunalna oskrba pri nameravani gradnji
23. člen 
(zagotavljanje minimalne komunalne oskrbe pri nameravani gradnji) 
(1) Iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, za gradnjo objekta, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, mora biti razvidno, da je za komunalno odpadno vodo zagotovljena priključitev na javno kanalizacijo, čiščenje v mali komunalni čistilni napravi ali zbiranje v nepretočni greznici v skladu s to uredbo.
(2) Investitor objekta dokazuje izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega odstavka:
1. z okoljevarstvenim dovoljenjem za obratovanje male komunalne čistilne naprave, če gre za priključitev na malo komunalno čistilno napravo in je v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, za obratovanje te male komunalne čistilne naprave treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje,
2. s soglasjem pristojnega soglasodajalca ali drugim dokazilom v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(3) Iz soglasja ali drugega dokazila iz 2. točke prejšnjega odstavka morajo biti razvidni naslednji podatki:
1. firma in sedež izvajalca javne službe,
2. firma in sedež investitorja, če je investitor pravna oseba, oziroma ime in priimek ter naslov investitorja, če je investitor fizična oseba,
3. če gre za soglasje ali drugo dokazilo iz 2. točke prejšnjega odstavka, ki se nanaša na priključitev na javno kanalizacijo:
– identifikacijska številka sistema javne kanalizacije,
– identifikacijska številka in ime komunalne čistilne naprave ter
– identifikacijska števila in ime aglomeracije,
4. če gre za soglasje ali drugo dokazilo iz 2. točke prejšnjega odstavka, ki se nanaša na priključitev na malo komunalno čistilno napravo:
– zmogljivost male komunalne čistilne naprave,
– lokacija male komunalne čistilne naprave in lokacija iztoka iz male komunalne čistilne naprave, opredeljeni s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1 : 5.000,
– način čiščenja komunalne odpadne vode in
– način odvajanja komunalne odpadne vode v okolje (iztok v vodotok, iztok s ponikanjem v tla), skupaj s podatki (šifra in ime) o vodnem telesu površinske oziroma podzemne vode, v katerega se odvaja odpadna voda, in ime vodotoka, če gre za odvajanje v vodotok,
5. če gre za soglasje ali drugo dokazilo iz 2. točke prejšnjega odstavka, ki se nanaša na priključitev na nepretočno greznico:
– zmogljivost zbiranja (prostornina nepretočne greznice) in
– lokacija nepretočne greznice, opredeljena s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1 : 5.000,
6. največja letna količina komunalne odpadne vode, ki nastaja v objektu, in
7. način odvajanja padavinske odpadne vode s streh in utrjenih površin, skupaj s prikazom lege streh in utrjenih površin, opredeljene s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu.
4.5 Tehnični, vzdrževalni in drugi ukrepi za izvajanje javne službe
24. člen 
(ukrepi za javno kanalizacijsko omrežje) 
(1) Pri načrtovanju, gradnji, rekonstrukciji, obratovanju ali vzdrževanju javnega kanalizacijskega omrežja mora investitor, lastnik ali upravljavec javne kanalizacije zagotoviti, da se upoštevajo količina in značilnosti komunalne odpadne vode in da se za njeno odvajanje uporabljajo objekti in naprave javne kanalizacije, ki:
– izpolnjujejo zahteve v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode,
– so izvedeni tako, da je preprečeno puščanje ali uhajanje komunalne odpadne vode, in
– imajo ustrezno hidravlično zmogljivost.
(2) Pri načrtovanju, gradnji, rekonstrukciji, obratovanju ali vzdrževanju javnega kanalizacijskega omrežja, po katerem se odvaja mešanica odpadnih voda iz četrte ali pete alineje prvega odstavka 3. člena te uredbe, mora investitor, lastnik ali upravljavec tega kanalizacijskega omrežja zagotoviti:
– izvedbo tehničnih ukrepov za zadrževanje čistilnega vala v objektih ali napravah za zadrževanje in mehansko čiščenje ter
– čiščenje zadržanega čistilnega vala v komunalni čistilni napravi po končanem nalivu.
(3) Pri načrtovanju, gradnji, rekonstrukciji, obratovanju ali vzdrževanju javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje izključno padavinske odpadne vode, mora investitor, lastnik ali upravljavec tega kanalizacijskega omrežja zagotoviti izvedbo tehničnih ukrepov za zadrževanje padavinske odpadne vode.
(4) Pri načrtovanju, gradnji, rekonstrukciji ali vzdrževanju objektov v aglomeraciji mora biti zagotovljeno, da se predvidijo in izvajajo ukrepi za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(5) Izvajalec javne službe, ki je upravljavec javnega kanalizacijskega omrežja, mora ob izrednih dogodkih ali napakah v delovanju tega kanalizacijskega omrežja (puščanje kanalizacijskega omrežja, okvare tehnoloških sklopov, razbremenilnikov in podobno), ki bi lahko povzročile prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode po javni kanalizaciji:
– takoj začeti izvajati ukrepe za odpravo nepravilnosti, da prepreči škodljive vplive na okolje, zdravje ljudi ali obratovanje komunalne čistilne naprave, ki zaključuje to kanalizacijsko omrežje, in
– o izrednem dogodku ali napakah v delovanju javnega kanalizacijskega omrežja takoj obvestiti upravljavca komunalne čistilne naprave, ki zaključuje to kanalizacijsko omrežje, če bi prekinitev odvajanja komunalne odpadne vode po javni kanalizaciji lahko povzročila motnje v obratovanju te komunalne čistilne naprave.
4.6 Organizacijski ukrepi in normativi za izvajanje javne službe
25. člen 
(obveščanje uporabnikov javne službe) 
(1) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so priključeni na javno kanalizacijo, pisno obveščati:
– na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna ali padavinska odpadna voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo, in
– o pogojih odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo.
(2) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe, ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih greznic, malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena te uredbe pisno obveščati:
– na kateri komunalni čistilni napravi se čisti komunalna odpadna voda iz nepretočne greznice,
– na kateri komunalni čistilni napravi se obdeluje blato,
– o rokih prevzema in drugih pogojih za prevzem komunalne odpadne vode ali blata pri uporabnikih storitev in
– o rokih in času izvedbe pregledov v skladu s 17. členom te uredbe.
(3) Izvajalec javne službe mora obveščanje iz prvega in drugega odstavka tega člena izvesti najpozneje v treh mesecih po sprejetju programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode iz 26. člena te uredbe ali najmanj osem dni pred spremembo pogojev iz prvega odstavka tega člena.
(4) Izvajalec javne službe mora uporabnike javne službe iz drugega odstavka tega člena pisno obvestiti o datumu dejanske izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve.
(5) Uporabniki javne službe iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo spremembo datuma izvedbe obveznih storitev javne službe najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora izvajalec javne službe obvezno storitev izvesti najpozneje v 30 dneh po prejemu te zahteve.
26. člen 
(program izvajanja javne službe) 
(1) Javna služba se mora izvajati v skladu s programom izvajanja javne službe (v nadaljnjem besedilu: program).
(2) Program mora biti pripravljen na podlagi evidence iz 27. člena te uredbe in mora vsebovati naslednje vsebinske sklope:
1. osnovni podatki, ki so podatki o:
– izvajalcu javne službe,
– občinah, kjer se izvaja javna služba,
– predpisih in drugi pravnih aktih občin o določitvi izvajalca javne službe in izvajanju javne službe,
– naseljih, kjer se izvaja javna služba, in
– aglomeracijah, kjer se izvaja javna služba;
2. podatki o infrastrukturi in osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe, ki so podatki o:
– javnem kanalizacijskem omrežju, skupaj s podatki o hidravlično samostojnih sistemih kanalizacijskega omrežja z enim iztokom, ki je lahko iztok v vode ali drug javni kanalizacijski sistem, v upravljanju posameznega izvajalca javne službe (v nadaljnjem besedilu: javni kanalizacijski sistem),
– komunalnih čistilnih napravah,
– cestnih motornih vozilih in opremi za prevzem in prevoz komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena te uredbe,
– številu delovnih mest, namenjenih izvajanju nalog, povezanih z izvajanjem javne službe, in
– drugih osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe;
3. opredelitev načina izvajanja javne službe, ki mora vsebovati:
– način izvajanja javne službe v posameznih objektih in predvidene spremembe v času veljavnosti programa,
– načrt vzdrževanja in čiščenja javne kanalizacije, ki mora vsebovati opis za to predvidenih tehnologij,
– opis sistema za zaznavanje izrednih dogodkov in napak v delovanju javne kanalizacije (puščanje kanalizacijskega omrežja, okvare tehnoloških sklopov, prekinitve delovanja komunalnih čistilnih naprav, delovanje razbremenilnikov in podobno) in njihovo dokumentiranje,
– opis sistema za odpravljanje napak v delovanju javne kanalizacije in dokumentiranje odpravljanja napak,
– načrt ukrepov za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– načrt izvajanja javne službe za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo,
– načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v nepretočne greznice,
– načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
– načrt izvajanja javne službe za objekte, iz katerih se komunalna odpadna voda odvaja v male komunalne čistilne naprave iz petega odstavka 21. člena te uredbe,
– način zagotavljanja obdelave blata,
– način obveščanja uporabnikov javne službe in
– načrt izvajanja posebnih storitev iz drugega odstavka 15. člena te uredbe;
4. pogoji in časovni načrt izvajanja posameznih obveznih storitev javne službe.
(3) V načrtih iz sedme, osme in devete alineje 3. točke prejšnjega odstavka morajo biti posebej opredeljeni objekti iz tretjega in četrtega odstavka 17. člena te uredbe, obveznosti lastnikov teh objektov in način izvajanja javne službe v teh primerih.
(4) Sestavni del programa iz prvega odstavka tega člena je tudi načrt gospodarjenja z blatom iz šestega odstavka 18. člena te uredbe.
(5) Program pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih koledarskih let in ga po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da je v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev najpozneje do 31. oktobra v koledarskem letu pred začetkom njegove veljavnosti.
(6) V primeru sprememb v času veljavnosti programa izvajalec javne službe pripravi spremembo programa in spremenjeni program po potrditvi odgovorne osebe izvajalca javne službe, da so spremembe v skladu s predpisi, pošlje občini v potrditev.
(7) Občina program iz petega oziroma šestega odstavka tega člena potrdi, če je v skladu s predpisi.
(8) Program, ki sta ga potrdili odgovorna oseba izvajalca javne službe in občina, mora izvajalec javne službe predložiti ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v elektronski obliki v skladu z navodili, objavljenimi na spletni strani ministrstva, najpozneje:
– do 31. decembra v letu pred začetkom njegove veljavnosti oziroma
– v roku 30 dni po njegovem sprejemu, če gre za spremembo programa v skladu s šestim odstavkom tega člena.
(9) Program, razen podatkov iz 31. člena te uredbe, mora izvajalec javne službe javno objaviti na svoji spletni strani in uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v tiskani izvod na sedežu izvajalca javne službe.
27. člen 
(evidenca o izvajanju javne službe) 
(1) Izvajalec javne službe mora voditi evidenco o:
1. naseljih, kjer izvaja storitve javne službe,
2. opremljenosti z javno kanalizacijo v aglomeracijah, kjer izvaja storitve javne službe,
3. objektih, za katere izvaja storitve javne službe, in načinu, vrsti in obsegu njenega izvajanja,
4. uporabnikih storitev javne službe,
5. javnih kanalizacijskih sistemih, s katerimi upravlja,
6. iztokih iz javnih kanalizacijskih sistemov, in sicer za vsak posamezni iztok:
– podatke o lokaciji iztoka v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1 : 5.000 in
– podatke o tem, ali gre za iztok v drug javni kanalizacijski sistem ali za iztok v vode,
7. dolžini javnega kanalizacijskega omrežja po kanalizacijskih sistemih,
8. odvajanju padavinske odpadne vode,
9. komunalnih čistilnih napravah in čistilnih napravah padavinske odpadne vode, ki so namenjene izvajanju javne službe,
10. kanalizacijskih priključkih iz 22. člena te uredbe,
11. nepretočnih greznicah, malih komunalnih čistilnih napravah z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih napravah iz petega odstavka 21. člena te uredbe na območju, kjer izvaja javno službo,
12. izjavah iz druge alineje petega odstavka 17. člena te uredbe in nepretočnih greznicah ter malih komunalnih čistilnih napravah z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, na katere se nanašajo te izjave,
13. cestnih motornih vozilih ter opremi za prevzem in prevoz komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih naprav iz petega odstavka 21. člena te uredbe, ter drugih osnovnih sredstvih, namenjenih izvajanju javne službe,
14. delovnih mestih, na katerih se izvajajo naloge, povezane z izvajanjem javne službe,
15. napravah, ki odvajajo industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo,
16. javnih površinah, zasebnih utrjenih površinah iz 9. točke prvega odstavka 15. člena te uredbe in strehah, s katerih se odvaja padavinska odpadna voda v javno kanalizacijo,
17. bilanci količin in obremenitev odpadne vode v posameznem javnem kanalizacijskem sistemu v skladu s shemo, ki je sestavni del navodil iz tretjega odstavka 30. člena te uredbe,
18. prevzemu komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in blata iz komunalnih čistilnih naprav, ki niso opremljene za obdelavo blata,
19. poročilih o prvih meritvah odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in malih komunalnih čistilnih napravah, na katere se nanašajo ta poročila,
20. poročilih o pregledih malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v skladu s 17. členom te uredbe,
21. količinah prevzetega, obdelanega in odstranjenega blata iz komunalnih čistilnih naprav ter načinu njegovega odstranjevanja,
22. količinah komunalne odpadne vode, ki se ponovno uporabi, čistilnih napravah, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, ki se ponovno uporabi, in namenu njene uporabe,
23. vzdrževanju in čiščenju javne kanalizacije ter
24. stroških in cenah obveznih storitev javne službe.
(2) V evidenci o malih komunalnih čistilnih napravah z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, iz 11. točke prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe voditi podatke o:
– lastniku in upravljavcu male komunalne čistilne naprave,
– zmogljivosti male komunalne čistilne naprave in načinu čiščenja komunalne odpadne vode v njej,
– objektih, za katere se zagotavlja čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi,
– lokaciji male komunalne čistilne naprave in lokaciji iztoka komunalne odpadne vode v vode, opredeljenima s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1 : 5.000,
– načinu odvajanja odpadne vode iz male komunalne čistilne naprave (iztok v vodotok, iztok s ponikanjem v tla),
– ravnanju z blatom iz male komunalne čistilne naprave,
– datumu začetka obratovanja male komunalne čistilne naprave,
– rezultatih prvih meritev,
– rezultatih pregledov male komunalne čistilne naprave v skladu s 17. členom te uredbe in
– datumu vpisa male komunalne čistilne naprave v evidenco.
(3) Sestavni del evidence iz prvega odstavka tega člena so tudi:
– poročila o prvih meritvah za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
– poročila o pregledih malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
– evidenčni listi o oddaji obdelanega blata v odstranjevanje v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke, in
– letna poročila o uporabi obdelanega blata v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
(4) Izvajalec javne službe mora evidenco iz prvega odstavka tega člena hraniti najmanj pet let.
28. člen 
(obveznosti upravljavca male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE) 
(1) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, in upravljavec male komunalne čistilne naprave iz petega odstavka 21. člena te uredbe morata izvajalcu javne službe omogočiti prevzem in odvoz blata v skladu s 17. členom te uredbe.
(2) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe omogočiti pregled te naprave v skladu s šestim odstavkom 17. člena te uredbe, razen če mu predloži analizne izvide v skladu s sedmim odstavkom 17. člena te uredbe.
(3) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora hraniti:
1. izjavo o lastnostih male komunalne čistilne naprave v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, če gre za tipsko malo komunalno čistilno napravo,
2. navodila dobavitelja za obratovanje in vzdrževanje naprave,
3. vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in pregledno situacijo, iz katere je razvidno mesto iztoka iz male komunalne čistilne naprave v vode, opredeljeno s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1 :5.000, in ime vodotoka, če gre za odvajanje v vodotok,
4. poročilo o opravljenih prvih meritvah v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda,
5. dokumentacijo o opravljenih delih na mali komunalni čistilni napravi,
6. podatke o ravnanju z blatom, in sicer potrdilo izvajalca javne službe o prevzemu blata z navedbo datuma in količine prevzetega blata iz četrtega odstavka 17. člena te uredbe oziroma kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabe blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, iz druge alineje petega odstavka 17. člena te uredbe, če gre za kmetijsko gospodarstvo, in
7. podatke o izrednih dogodkih, ki nastanejo med obratovanjem male komunalne čistilne naprave zaradi drugačne sestave odpadne vode, okvar ali drugih prekinitev obratovanja male komunalne čistilne naprave in podobnih razlogov, ter času njihovega trajanja.
(4) Upravljavec male komunalne čistilne naprave iz prejšnjega odstavka mora dokumente iz 1., 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka hraniti v celotnem obdobju njenega obratovanja, podatke iz 5., 6. in 7. točke pa najmanj pet let.
(5) Upravljavec male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti:
– podatke za izvedbo pregleda in pripravo poročila o pregledu v skladu s šestim odstavkom 17. člena te uredbe ali analizne izvide iz osmega odstavka 17. člena te uredbe ali
– dokumentacijo in podatke iz tretjega odstavka tega člena.
29. člen 
(obveznosti lastnika objekta) 
(1) Lastnik objekta, ki ni priključen na javno kanalizacijo, mora izvajalca javne službe pisno obvestiti o začetku:
– obratovanja male komunalne čistilne naprave najpozneje 15 dni po začetku njenega obratovanja,
– uporabe nepretočne greznice najpozneje 30 dni pred predvidenim začetkom njene uporabe.
(2) Iz obvestila iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni podatki o lastniku objekta (firma in sedež lastnika objekta, če je lastnik pravna oseba, oziroma ime in priimek ter naslov lastnika objekta, če je lastnik posameznik) ter izjava lastnika objekta o:
– skladnosti male komunalne čistilne naprave z okoljevarstvenim dovoljenjem, če gre za malo komunalno čistilno napravo iz 1. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe, ali dokazilom iz 2. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe oziroma
– skladnosti nepretočne greznice z dokazilom iz 2. točke drugega odstavka 23. člena te uredbe.
(3) Lastnik objekta, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici, mora izvajalcu javne službe omogočiti prevzem in odvoz komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice v skladu s 17. členom te uredbe.
(4) Lastnik objekta na kmetijskem gospodarstvu, ki komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici in jo uporablja v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, mora kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabljene komunalne odpadne vode iz druge alineje petega odstavka 17. člena te uredbe hraniti najmanj pet let.
(5) Lastnik objekta iz prejšnjega odstavka mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti izjavo iz prejšnjega odstavka.
4.7 Poročanje o izvajanju javne službe in doseženih oskrbovalnih standardih
30. člen 
(poročanje o izvajanju javne službe) 
(1) Izvajalec javne službe mora vsako leto izdelati poročilo o izvajanju javne službe.
(2) Sestavni del poročila o izvajanju javne službe so tudi določeni podatki iz evidence iz 27. člena te uredbe.
(3) Poročilo o izvajanju javne službe v preteklem koledarskem letu mora izvajalec javne službe predložiti ministrstvu v elektronski obliki v skladu z navodili, objavljenimi na spletni strani ministrstva, najpozneje do 31. marca tekočega leta.
(4) Določene podatke iz evidence iz drugega odstavka 27. člena te uredbe mora izvajalec javne službe vsako leto predložiti ministrstvu v elektronski obliki na obrazcu, objavljenem na spletni strani agencije, najpozneje do 31. marca za preteklo koledarsko leto.
31. člen 
(poslovna skrivnost) 
Če so podatki v programu iz 26. člena te uredbe, evidenci iz 27. člena te uredbe ali poročilu iz 30. člena te uredbe poslovna skrivnost v skladu s predpisom, ki ureja gospodarske družbe, mora biti to v programu, evidenci oziroma poročilu posebej označeno, k programu, evidenci oziroma poročilu pa mora biti priložen sklep gospodarske družbe, da gre za poslovno skrivnost.
32. člen 
(podatki o doseženih oskrbovalnih standardih) 
(1) Zaradi vodenja in vzdrževanja podatkov o objektih in napravah, namenjenih odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, v informacijskem sistemu okolja, organi občine ministrstvu pošljejo naslednje podatke o doseženih oskrbovalnih standardih iz 19. člena te uredbe za vsako posamezno aglomeracijo na območju občine:
1. identifikacijsko številko in ime aglomeracije,
2. identifikacijsko številko in ime občine,
3. delež aglomeracije, ki je v občini, izražen v odstotkih, in število stalno prijavljenih prebivalcev v aglomeraciji oziroma v delu aglomeracije, ki je v občini,
4. obremenitev s komunalno odpadno vodo, ki nastaja v aglomeraciji, ali delež obremenitve s komunalno odpadno vodo, ki nastaja v delu aglomeracije, ki je v občini, če je aglomeracija v več občinah, ločeno za gospodinjstva in dejavnosti ter izraženo v PE,
5. delež obremenitve aglomeracije, za katerega je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, in delež opremljenosti aglomeracije z javnim kanalizacijskim omrežjem glede na površino aglomeracije,
6. delež obremenitve iz 4. točke tega odstavka, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje, in število stalno prijavljenih prebivalcev, ki so priključeni na javno kanalizacijsko omrežje,
7. delež obremenitve iz 4. točke tega odstavka, ki se odvaja v:
– nepretočne greznice,
– tipske male komunalne čistilne naprave,
– male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki niso tipske in
– male komunalne čistilne naprave iz petega odstavka 21. člena te uredbe,
8. delež obremenitve iz 4. točke tega odstavka, ki se ne odvaja niti v javno kanalizacijo niti v objekte ali naprave iz prejšnje točke,
9. delež obremenitve iz 4. točke tega odstavka, za katero je zgrajena komunalna čistilna naprava, in delež obremenitve iz 4. točke tega odstavka, ki se čisti v komunalni čistilni napravi,
10. identifikacijsko številko komunalne čistilne naprave,
11. stopnjo čiščenja v komunalni čistilni napravi,
12. podatke o izvedenih ukrepih za zagotavljanje predpisanih oskrbovalnih standardov, in sicer datum zaključka (datum začetka poskusnega obratovanja, če je zahtevano, oziroma datum začetka obratovanja) in strošek investicije, ločeno za javno kanalizacijsko omrežje ter komunalno čistilno napravo in na aglomeracijo,
13. podatke o načrtovanih in tekočih ukrepih za zagotavljanje predpisanih oskrbovalnih standardov, če ti še niso doseženi, in sicer predvideni datum opremljenosti in predvideni strošek investicije, ločeno za javno kanalizacijsko omrežje ter komunalno čistilno napravo in na aglomeracijo,
14. podatke o zagotavljanju drugih oskrbovalnih standardov za javno kanalizacijsko omrežje iz 5. točke tega odstavka in čistilno napravo iz 9. točke tega odstavka,
15. podatke o območjih izvajalcev javnih služb v občini v skladu z drugim odstavkom 13. člena te uredbe in
16. druge podatke, ki se nanašajo na dosežene oskrbovalne standarde, če je to potrebno zaradi izpolnjevanja zahtev drugih državnih ali evropskih organov in so podatki podrobneje določeni v navodilih iz drugega odstavka tega člena.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka na dan 31. decembra preteklega leta občina pošlje ministrstvu v elektronski obliki v skladu z navodili, objavljenih na spletni strani ministrstva, najpozneje do 28. februarja tekočega leta.
V. EVIDENCA IZVAJALCEV JAVNIH SLUŽB 
33. člen 
(evidenca izvajalcev javnih služb) 
Ministrstvo v evidenci izvajalcev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode po posameznih občinah vodi podatke o:
– izvajalcih javne službe po občinah (firma in sedež ter kontaktni podatki),
– obliki zagotavljanja javne službe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, za posameznega izvajalca javne službe,
– območjih iz drugega odstavka 13. člena te uredbe, za katere posamezni izvajalec javne službe izvaja predpisane storitve, in
– občinskih predpisih, ki urejajo izvajanje javne službe.
34. člen 
(podatki o objektih in napravah, namenjenih izvajanju javne službe) 
Evidenca iz prejšnjega člena vsebuje tudi podatke o:
– javnih kanalizacijskih sistemih in njihovi vrsti (ločen ali mešan sistem),
– iztokih iz javnih kanalizacijskih sistemov,
– javnih kanalizacijskih omrežjih s pripadajočimi objekti in tehnološkimi sklopi,
– komunalnih čistilnih napravah in čistilnih napravah padavinske odpadne vode,
– lastništvu javne kanalizacije,
– naseljih, iz katerih se komunalna ali padavinska odpadna voda odvaja v javne kanalizacijske sisteme in čisti na komunalnih čistilnih napravah ali čistilnih napravah padavinske odpadne vode,
– aglomeracijah, iz katerih se komunalna ali padavinska odpadna voda odvaja v javne kanalizacijske sisteme in čisti na komunalnih čistilnih napravah ali čistilnih napravah padavinske odpadne vode,
– občinah, v katerih se nahajajo javni kanalizacijski sistemi in komunalne čistilne naprave ali čistilne naprave padavinske odpadne vode, in
– upravljavcih javnih kanalizacijskih sistemov in komunalnih čistilnih naprav ali čistilnih naprav padavinske odpadne vode.
35. člen 
(sporočanje in spremembe podatkov) 
(1) Podatke iz 33. in 34. člena te uredbe občine sporočijo na obrazcih in v skladu z navodili, objavljenimi na spletni strani ministrstva.
(2) Spremembe podatkov iz 33. ali 34. člena te uredbe občine sporočijo najpozneje v treh mesecih po nastanku spremembe na obrazcih in v skladu z navodili iz prejšnjega odstavka.
(3) Ministrstvo podatke v evidenci izvajalcev javnih služb spremeni v 30 dneh od prejema popolnih podatkov o spremembah in o posamezni spremembi podatkov na zahtevo občine izda pisno potrdilo.
VI. OPERATIVNI PROGRAM ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE 
36. člen 
(operativni program) 
(1) V operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: operativni program) se podrobneje določijo:
– aglomeracije v posamezni občini,
– zahteve v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode za vsako posamezno aglomeracijo iz prejšnje alineje in
– roki za izpolnjevanje zahtev iz prejšnje alineje.
(2) Ne glede na prvo alinejo prejšnjega odstavka se za aglomeracije, za katere je rok za izpolnitev zahtev v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode v skladu z aktom o pogojih pristopa že potekel, v operativnem programu povzame datum iz tega akta.
(3) V operativnem programu se določijo tudi:
– območja izven meja aglomeracij v posamezni občini, podrobnejše zahteve v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode na teh območjih ter roki za njihovo izpolnjevanje in
– zunanje meje rečnega ustja, če je to potrebno zaradi izpolnjevanja zahtev iz te uredbe.
(4) Sestavni del operativnega programa so tudi:
1. digitalni podatkovni sloj aglomeracij in njihovih geografskih meja za raven merila 1 : 5.000 v državnem koordinatnem sistemu, ki vključuje atributne podatke iz petega odstavka 20. člena te uredbe,
2. digitalna podatkovna zbirka s prikazom zahtev in rokov iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki mora omogočati izračune in poizvedbe za pripravo poročil o izvajanju operativnega programa,
3. publikacijske karte s prikazom aglomeracij,
4. prikaz izvedenih in načrtovanih investicij za vsako posamezno aglomeracijo s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE, ločeno za javno kanalizacijsko omrežje in komunalno čistilno napravo, in
5. prikaz razvitosti javne kanalizacije v občinah v skladu s predpisom, ki ureja merila za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini.
VII. NADZOR 
37. člen 
(inšpekcijski nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe, ki se nanašajo na obveznosti izvajalca javne službe, opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo okolja.
38. člen 
(prekrški izvajalca javne službe) 
(1) Z globo od 10.000 eurov do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec javne službe, ki je pravna oseba, če:
– ne izvaja obveznih storitev ali obvezne storitve za objekte, ki so priključeni na javno kanalizacijo, izvaja v nasprotju s 16. členom,
– ne izvaja obveznih storitev ali obvezne storitve za objekte, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, izvaja v nasprotju s 17. členom ali
– ne zagotavlja obdelave blata ali obdelavo blata izvaja v nasprotju z 18. členom te uredbe.
(2) Z globo od 4.000 eurov do 10.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik.
(3) Z globo od 4.000 eurov do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec javne službe, ki je pravna oseba, če:
– ne obvešča uporabnikov javne službe v skladu s 25. členom,
– ne pripravi programa v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 26. člena ali ga ne pošlje občini v potrditev v skladu s petim odstavkom 26. člena,
– ne pripravi sprememb programa ali ga ne pošlje občini v potrditev v skladu s šestim odstavkom 26. člena,
– ne predloži programa ministrstvu v skladu z osmim odstavkom 26. člena ali ga ne objavi v skladu z devetim odstavkom 26. člena,
– ne vodi ali hrani evidence v skladu s 27. členom,
– ne poroča o izvajanju javne službe v skladu s prvim ali drugim odstavkom 30. člena ali ne poroča v roku iz tretjega odstavka 30. člena ali
– ne predloži podatkov iz evidence iz drugega odstavka 27. člena ali teh podatkov ne predloži v roku iz četrtega odstavka 30. člena te uredbe.
(4) Z globo od 2.000 eurov do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.
(5) Z globo od 1.000 eurov do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega ali tretjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
VIII. PREHODNE DOLOČBE 
39. člen 
(prehodni roki za oskrbovalne standarde) 
(1) Ne glede na prvi odstavek 19. člena te uredbe mora biti aglomeracija s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 500 PE in manjšo od 2.000 PE, kjer se komunalna odpadna voda še ne odvaja v javno kanalizacijsko omrežje, opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem in komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s četrtim odstavkom 10. člena te uredbe in dodatno obdelavo v skladu z 11. členom te uredbe najpozneje do:
– 31. decembra 2021, če gre za iztok v občutljivo območje iz prve alineje drugega odstavka 10. člena te uredbe ali v vodo na prispevnem območju občutljivega območja iz druge alineje drugega odstavka 10. člena te uredbe ali v vodo na vodovarstvenem območju v skladu s predpisi, ki urejajo vode,
– 31. decembra 2023, če gre za iztok, ki ni iztok iz prejšnje alineje.
(2) Ne glede na prvi odstavek 19. člena te uredbe mora biti aglomeracija s skupno obremenitvijo, manjšo od 500 PE, kjer se komunalna odpadna voda še ne odvaja v javno kanalizacijsko omrežje, opremljena z javnim kanalizacijskim omrežjem in komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s četrtim odstavkom 10. člena te uredbe ali v skladu z drugim odstavkom 19. člena te uredbe najpozneje do 31. decembra 2023.
40. člen 
(prehodni roki za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode) 
Ne glede na 15. člen te uredbe mora izvajalec javne službe zagotoviti odvajanje komunalne odpadne vode po javnem kanalizacijskem omrežju in njeno čiščenje v skladu z 10. členom te uredbe ter dodatno obdelavo v skladu z 11. členom te uredbe najpozneje do:
– 31. decembra 2021, če gre za aglomeracijo s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 500 PE in manjšo od 2.000 PE, in za iztok iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena,
– 31. decembra 2023, če gre za aglomeracijo s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 500 PE in manjšo od 2.000 PE, in za iztok iz druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena,
– 31. decembra 2023, če gre za aglomeracijo s skupno obremenitvijo, manjšo od 500 PE.
41. člen 
(prilagoditev obstoječih komunalnih čistilnih naprav) 
(1) Ne glede na 10. člen te uredbe morata lastnik in upravljavec komunalne čistilne naprave, ki je bila zgrajena pred 22. avgustom 2009 in je obratovala na ta dan ali je bilo zanjo pred tem dnem izdano pravnomočno okoljevarstveno soglasje, okoljevarstveno dovoljenje ali gradbeno dovoljenje, zagotoviti, da se njeno obratovanje prilagodi zahtevam iz drugega oziroma tretjega odstavka 10. člena te uredbe najpozneje do 22. avgusta 2016, če gre za komunalno čistilno napravo, na kateri se čisti komunalna odpadna voda iz aglomeracije s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od:
– 2.000 PE, in se komunalna odpadna voda odvaja v vodotok iz tretje alineje drugega odstavka 10. člena te uredbe, ali
– 10.000 PE, in se komunalna odpadna voda odvaja v vodo na vodnem območju Donave, ki ni občutljivo območje iz prve alineje drugega odstavka 10. člena te uredbe ali voda na prispevnem območju občutljivega območja iz druge alineje drugega odstavka 10. člena te uredbe.
(2) Ne glede na 10. člen te uredbe morata lastnik in upravljavec komunalne čistilne naprave, ki je bila zgrajena pred uveljavitvijo te uredbe in je obratovala na ta dan ali je bilo zanjo pred tem dnem izdano pravnomočno okoljevarstveno soglasje, okoljevarstveno dovoljenje ali gradbeno dovoljenje, zagotoviti, da se njeno obratovanje prilagodi zahtevam iz petega odstavka tega člena najpozneje v petih letih od uveljavitve te uredbe.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se peti odstavek 10. člena ne uporablja za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
42. člen 
(uporaba mejnih vrednosti za dušik in njegove spojine ter neraztopljene snovi) 
(1) Za komunalno čistilno napravo s sekundarnim čiščenjem, ki je imela na dan 25. december 2010 v pravnomočnem okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave določeni mejni vrednosti za amonijev in celotni dušik, se do prve spremembe tega okoljevarstvenega dovoljenja po uveljavitvi te uredbe za parameter:
– amonijev dušik uporabljajo mejne vrednosti iz preglednice 1 priloge 1 te uredbe,
– celotni dušik uporabljajo določbe iz priloge 1 te uredbe.
(2) Za komunalno čistilno napravo iz prejšnjega odstavka se do prve spremembe tega okoljevarstvenega dovoljenja po uveljavitvi te uredbe čezmerna obremenitev glede na celotni dušik ne vrednoti.
(3) Za komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 2.000 PE in manjšo od 10.000 PE, ki ima na dan uveljavitve te uredbe v pravnomočnem okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave določeno mejno vrednost za neraztopljene snovi, ki je višja od 35 mg/L, se do prve spremembe tega okoljevarstvenega dovoljenja po uveljavitvi te uredbe za parameter neraztopljene snovi uporablja mejna vrednost iz preglednice 1 priloge 1 te uredbe.
(4) Za komunalno čistino napravo iz prejšnjega odstavka se mejna vrednost za neraztopljene snovi iz preglednice 1 priloge 1 te uredbe pri vrednotenju čezmerne obremenitve začne uporabljati 1. januarja 2017.
43. člen 
(prilagoditev obstoječih objektov) 
(1) Ne glede na 21. člen te uredbe mora lastnik obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je bil v uporabi pred tem dnem, oziroma je obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alineje prvega odstavka 21. člena te uredbe niso izpolnjeni, za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to uredbo najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta od uveljavitve te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora lastnik obstoječega objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je bil v uporabi pred tem dnem, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alineje prvega odstavka 21. člena te uredbe niso izpolnjeni, komunalna odpadna voda pa se odvaja neposredno ali posredno v vode brez predhodnega čiščenja oziroma obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ni skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to uredbo najpozneje do 31. decembra 2021.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora lastnik obstoječe industrijske stavbe na območju naprave, za katero je bilo izdano gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, pred 14. decembrom 2002 ali, ki je bila v uporabi pred tem dnem, oziroma je obstoječa ureditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana in pogoji iz prve alineje prvega odstavka 21. člena te uredbe niso izpolnjeni, za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tej stavbi, zagotoviti odvajanje in čiščenje v skladu s to uredbo najpozneje do:
– roka, določenega v pravnomočnem okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave, in
– 31. decembra 2021, če gre za napravo, za katero okoljevarstveno dovoljenje še ni izdano, pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ni predpisana ali v pravnomočnem okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje naprave rok ni predpisan.
(4) Lastnik obstoječega objekta iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena mora o prilagoditvi načina odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode obvestiti izvajalca javne službe na območju, kjer je ta objekt, najpozneje v:
– rokih iz prvega odstavka 29. člena te uredbe ali
– 15 dneh po prejemu poziva izvajalca javne službe, če je prejel njegov poziv.
(5) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, kjer je opremljenost z javno kanalizacijo predpisana, ali v aglomeraciji, kjer opremljenost z javno kanalizacijo ni predpisana, aglomeracija pa je opremljena z javno kanalizacijo, ali lastnik obstoječega objekta izven meja aglomeracije, kjer so izpolnjeni pogoji iz prve alineje prvega odstavka 21. člena te uredbe, mora za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu, zagotoviti priklop na javno kanalizacijsko omrežje najpozneje šest mesecev po začetku obratovanja komunalne čistilne naprave, ki zaključuje to javno kanalizacijsko omrežje, ali najpozneje šest mesecev po pridobiti uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijsko omrežje, če je to javno kanalizacijsko omrežje priključeno na komunalno čistilno napravo.
(6) Lastnik obstoječega objekta v aglomeraciji, za katerega se zagotovi odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s četrtim odstavkom 19. člena te uredbe, mora zagotoviti priklop na malo komunalno čistilno napravo za čiščenje komunalne odpadne vode iz tega objekta najpozneje šest mesecev po njeni vgradnji.
(7) Lastnik obstoječega objekta iz prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka tega člena lahko do rokov iz teh odstavkov komunalno odpadno vodo, ki nastaja v tem objektu:
1. čisti v obstoječi mali komunalni čistilni napravi, če je za blato zagotovljeno ravnanje v skladu s 17. členom te uredbe,
2. zbira v obstoječi nepretočni greznici, če je za to komunalno odpadno vodo zagotovljeno ravnanje v skladu s 17. členom te uredbe, ali
3. čisti v obstoječi pretočni greznici, ki je skladna s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta, če je za blato zagotovljeno ravnanje, kakor je v skladu s 17. členom te uredbe predpisano za ravnanje z blatom iz malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
44. člen 
(obvezne storitve za obstoječe objekte) 
Ne glede na 17. člen te uredbe so obvezne storitve za obstoječe objekte do njihove prilagoditve zahtevam te uredbe tudi:
– prevzem blata iz obstoječe pretočne greznice pri uporabniku javne službe, ki je lastnik ali upravljavec obstoječe pretočne greznice najmanj enkrat na tri leta, če je obstoječi objekt opremljen z obstoječo pretočno greznico,
– obdelava blata iz prejšnje alineje na območju komunalne čistilne naprave, ki je opremljena za prevzem in obdelavo blata.
45. člen 
(obveznosti lastnika obstoječega objekta) 
(1) Lastnik obstoječega objekta, ki je opremljen z obstoječo pretočno greznico, mora do prilagoditve zahtevam te uredbe hraniti:
1. dokumentacijo o opravljenih delih na obstoječi pretočni greznici,
2. podatke o ravnanju z blatom, in sicer potrdilo izvajalca javne službe o prevzemu blata z navedbo datuma in količine prevzetega blata iz četrtega odstavka 17. člena te uredbe oziroma kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabe blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, iz druge alineje petega odstavka 17. člena te uredbe, če gre za kmetijsko gospodarstvo.
(2) Lastnik obstoječega objekta iz prejšnjega odstavka mora izvajalcu javne službe na njegovo zahtevo najpozneje v 15 dneh predložiti dokumentacijo in podatke iz prejšnjega odstavka.
46. člen 
(prilagoditev zaradi spremembe ali dopolnitve občutljivih območij) 
Če se v skladu s sedmim odstavkom 5. člena vodno telo površinske vode uvrsti med občutljiva območja, morata lastnik in upravljavec komunalne čistilne naprave, ki je bila zgrajena ali je obratovala na dan uvrstitve tega vodnega telesa med občutljiva območja, ali za katero je bilo pred tem dnem pridobljeno pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje, okoljevarstveno soglasje ali gradbeno dovoljenje, zagotoviti, da se obratovanje komunalne čistilne naprave prilagodi zahtevam, ki veljajo za odvajanje komunalne odpadne vode v to občutljivo območje ali v vode na prispevnem območju tega občutljivega območja, najpozneje v sedmih letih po njegovi določitvi.
47. člen 
(dokončanje postopkov za izdajo okoljevarstvenih dovoljen) 
Postopki za pridobitev, podaljšanje ali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje komunalne čistilne naprave, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se dokončajo v skladu s to uredbo.
IX. KONČNE DOLOČBE 
48. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati:
– Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07, 63/09 in 105/10),
– Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 98/07 in 30/10),
– Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12 in 108/13) in
– Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08, 28/11 in 88/11).
49. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta uredba začne veljati 31. decembra 2015.
Št. 00719-71/2015
Ljubljana, dne 16. decembra 2015
EVA 2015-2550-0025
Vlada Republike Slovenije 
dr. Miroslav Cerar l.r.
Predsednik