Uradni list

Številka 81
Uradni list RS, št. 81/2015 z dne 30. 10. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 81/2015 z dne 30. 10. 2015

Kazalo

3210. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Log - Dragomer, stran 8904.

  
Na podlagi Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13 in 40/14,3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11 – ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 28/06 – sklep US, 49/06 – ZmetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB, 21/13, 111/13 74/14 – odl. US in 92/14 – odl. US), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), 5. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 72/08) in 16. člena Statuta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine Log - Dragomer na 6. redni seji dne 30. 9. 2015 sprejel
O D L O K 
o oskrbi s pitno vodo v Občini Log - Dragomer 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen 
(namen) 
S tem odlokom se na območju Občine Log - Dragomer (v nadaljevanju: Občina) ureja:
1. organizacijska in prostorska zasnova ter obseg opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe (v nadaljevanju javna služba),
2. pravice in obveznosti upravljavca in uporabnikov,
3. vrste, obseg in varovanje objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe,
4. pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo,
5. vire financiranja javne službe oskrbe s pitno vodo,
6. prenos vodovodnega omrežja, objektov in naprav v upravljanje.
2. člen 
(način izvajanja oskrbe s pitno vodo) 
(1) Na območju Občine Log - Dragomer se oskrba z vodo zagotavlja:
– iz javnega vodovoda Občine Log - Dragomer,
– iz zasebnih vodovodnih sistemov (lastna oskrba) in
– kot samooskrba.
(2) Lastna oskrba s pitno vodo in samooskrba se izvaja na območjih poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe ter ni v nasprotju s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
(3) Za vsak vodovod mora biti pridobljeno ustrezno vodno dovoljenje.
3. člen 
(pomen izrazov) 
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Gospodarska javna infrastruktura je omrežje gradbenih inženirskih objektov, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe državnega ali lokalnega pomena oziroma tvorijo omrežja, ki so v javno korist.
2. Interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga upravljavec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode.
3. Interni vodovod je vodovodna napeljava objekta ali zemljišča od odjemnega mesta dalje.
4. Izgube pitne vode iz vodovoda so razlika med načrpano ali odvzeto pitno vodo iz zajetja ali zajetij za pitno vodo, ki napaja vodovod, in pitno vodo, ki je iz vodovoda dobavljena uporabnikom javne službe, uporabnikom posebnih storitev ali prebivalcem pri lastni oskrbi s pitno vodo.
5. Javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe. Del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom. Javni vodovod sestavljajo transportni, primarni in sekundarni vodovod.
6. Kapnica je prestrežena padavinska voda, ki je ustrezno pripravljena in shranjena v zbiralnikih in je namenjena samooskrbi objekta s pitno vodo v skladu s predpisi.
7. Kataster gospodarske javne infrastrukture je nepremičninska evidenca gospodarske javne infrastrukture.
8. Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz zasebnih vodovodnih sistemov, za katere je za odvzem vode iz podzemnih ali površinskih voda potrebno vodno dovoljenje oziroma je potrebno odvzem vode evidentirati.
9. Minimalni odmik je minimalna dovoljena razdalja merjena horizontalno od oboda vodovodne cevi.
10. Obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun storitev javne službe.
11. Obstoječe poselitveno območje je območje, ki je določeno za širitev naselja z ustreznim prostorskim aktom, ki je pričel veljati pred 31. decembrom 2005.
12. Odjemno mesto je mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda. Je mesto spoja med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom in hkrati meja med priključkom in internim vodovodom.
13. Omrežnina je strošek javne infrastrukture za opravljanje javne službe Metodologija izračuna je opredeljena v Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
14. Oskrbovalno območje je ena ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod.
15. Pitna voda je voda, ki ustreza predpisom s področja zdravstvene ustreznosti živil.
16. Predvideno poselitveno območje je območje, ki je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora predvideno za širitev naselja. Med predvideno poselitveno območje ne spadajo območja z obstoječega poselitvenega območja.
17. Priključek je del stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med javni vodovod. Priključek je sestavljen iz: – priključnega sklopa na javni vodovod dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom, čistilnega kosa ter obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom.
18. Samooskrba objekta s pitno vodo s kapnico.
19. Upravljavec javnega vodovoda (v nadaljevanju upravljavec) je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, Občina določi ali izbere za izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo.
20. Uporabnik javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali najemnik objekta ali zemljišča in uporablja pitno vodo iz javnega vodovoda in je za priklop na vodovodno omrežje pridobil soglasje upravljavca.
21. Varovalni pas je prostor v katerem je raba prostora omejena.
22. Vodarina je strošek opravljanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo. Metodologija izračuna je opredeljena v Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
23. Zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo.
24. Zunanje hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara oziroma se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke. Med zunanje hidrante se ne uvrščajo hidranti na javnem vodovodu, ki so namenjeni izključno obratovanju vodovoda.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA TER OBSEG OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE 
4. člen 
(območje izvajanja) 
(1) Občina določi območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. Območja so lokacijsko opredeljena s topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z ravninskimi koordinatami v državnem koordinatnem sistemu in so prikazana na topografski karti, ki je priloga 1 tega odloka.
(2) Na oskrbovalnem območju, kjer Občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo in samooskrbo, razen izjem, določenih z uredbo in tem odlokom. Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za zasebne vodovode.
5. člen 
(izvajanje javne službe) 
(1) Občina obvezno gospodarsko javno službo zagotavlja preko javne gospodarske službe (v nadaljevanju: upravljavec), v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom in drugimi predpisi.
(2) Upravljavec ima v najemu javni vodovod, ki je v lasti Občine.
(3) Upravljavec mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za kakovostno izvajanje javne službe. Zagotavljati mora zdravstveno ustreznost pitne vode, varnost oskrbe s pitno vodo in upoštevati mora vse zakonske in podzakonske predpise s področja oskrbe s pitno vodo.
(4) Upravljavec opravlja javno službo oskrbe s pitno vodo sam, upravljavec izjemoma prenese posamezne dejavnosti, ki jih zaradi zakonskih ali tehničnih omejitev ne more izvajati sam, na druge pravne ali fizične osebe v skladu s predpisi in pod pogojem, da so izpolnjeni vsi predpisani tehnični, sanitarni in drugi standardi in normativi.
(5) Upravljavec mora opravljati javno službo skladno s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga izdela upravljavec vsaka 4 leta skladno z uredbo.
(6) Program pregleda in sprejme pristojen organ Občine.
(7) Spremembe programa se sprejemajo po določilih iz prejšnjega odstavka.
(8) Upravljavec pripravi, pristojni organ Občine sprejme Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov javnega vodovoda v Občini Vrhnika, Log - Dragomer in Borovnica (v nadaljevanju Tehnični pravilnik), kjer podrobneje določi pogoje projektiranja, tehnične izvedbe in uporabe javnega omrežja in priključkov.
6. člen 
(lastna oskrba) 
(1) Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če v okviru lastne oskrbe s pitno vodo oskrbuje:
– eno ali več stanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih imajo osebe prebivališče,
– eno ali več stanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
– eno ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.
(2) Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti Občino v roku šest mesecev od objave tega odloka oziroma v roku šest mesecev od podpisa pogodbe o upravljanju.
(3) Če se oskrbovanci, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, ne morejo dogovoriti o upravljavcu zasebnega vodovoda, Občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne gospodarske službe.
(4) Občina zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njihovih upravljavcev.
(5) Vsi lastniki zasebnih vodovodnih sistemov brez upravljavca so dolžni seznaniti Občino o obstoju zasebnega vodovoda za evidence iz prejšnjega odstavka.
(6) Vsi lastniki zasebnih vodovodnih sistemov v Občini Log - Dragomer so dolžni urediti svoje sisteme za oskrbo s pitno vodo tako, da bo tehnična opremljenost zasebnega vodovoda zagotavljala oskrbo s pitno vodo v skladu z veljavnimi predpisi, standardi in normativi. Upravljavci in lastniki zasebnih vodovodov so popolnoma odgovorni za ustrezno in varno oskrbo s pitno vodo.
7. člen 
(dejavnost javne službe) 
Dejavnost javne službe oskrbe s pitno vodo obsega:
– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
– nadzor nad delovanjem in redno vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda,
– izvajanje meritev in monitoringa kvalitete pitne vode,
– redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
– priključevanje novih uporabnikov na vodovodno omrežje,
– redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,
– monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring iz zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzema iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
– hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
– izdelavo programa ukrepov na javnem vodovodu v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– izdelavo programa ukrepov zaradi onesnaženja v primerih izrednih dogodkov,
– redno usklajevanje podatkov za stavbe, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda,
– obveščanje uporabnikov javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,
– pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe in vodenja predpisanih evidenc,
– nadzor nad izvajanjem del na vplivnem območju javnega vodovoda,
– izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema,
– vodenje evidenc, določenih z uredbo, ki ureja oskrbo s pitno vodo, in
– vodenje katastra javnega vodovoda in posredovanje podatkov v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture zagotavlja Občina Log - Dragomer v okviru storitev javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost,
– opravljanje drugih nalog iz tega odloka.
III. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV 
8. člen 
(obveznosti upravljavca javnega vodovoda) 
(1) Upravljavec ima pri oskrbi s pitno vodo zlasti naslednje obveznosti:
– zagotavlja obratovanje javnega vodovoda v skladu z določili Slovenskega standarda SIST EN 805,
– skrbi za zadostne količine pitne vode, zagotavlja higiensko neoporečnost pitne vode, redno kontrolo vode in preiskave o kakovosti pitne vode v skladu z veljavno zakonodajo,
– načrtuje in izvaja redna vzdrževalna dela na javnem vodovodu,
– vzdržuje okolico vodovodnih objektov in naprav za katere je odgovoren,
– nadzira delovanje vodovodnih naprav in objektov,
– skrbi za brezhibno delovanje javnih hidrantov in hidrantnega omrežja,
– vzdržuje, obnavlja in nadzira izvedbo, vzdrževanje in obnavljanje priključkov, če jih na pobudo lastnika vzdržuje nekdo drug,
– redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne in izredne preglede skladno z veljavno zakonodajo,
– redno odčitava vodomere in skrbi za redni obračun porabljene vode,
– ustrezno obvešča uporabnike o ukrepih in o času trajanja ob prekinitvah dobave vode ali o spremembah kakovosti vode,
– v primeru višje sile skupaj z Občinskim štabom civilne zaščite organizira dobavo pitne vode ter o tem poroča pristojnim občinskim organom,
– izvaja nadomestno oskrbo pitne vode ob prekinitvah dobave,
– pripravlja predloge razvoja, obnove, širitve, izboljšave in dopolnitve sistema za oskrbo s pitno vodo na podlagi smernic Občine in strokovnih podlag, ki obsegajo pisno in slikovno gradivo z usmeritvami in rešitvami, in sicer za kratkoročna, srednjeročno in dolgoročna obdobja,
– sodeluje pri projektiranju vodovodnega omrežja, objektov in naprav,
– izdeluje projektne naloge, ki obsegajo pisno in slikovno gradivo z usmeritvami, za projektanta pri izdelavi projektne dokumentacije ukrepov na javnem vodovodu,
– izdeluje usmeritve za programske rešitve, ki obsegajo pisno in slikovno gradivo za gradnjo javnega vodovoda,
– zagotavlja in izvaja ukrepe in obveze, ki izhajajo iz varovanja vodnih virov,
– nadzoruje gradnjo omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda,
– nadzoruje posege v varovalni pas javnega vodovoda,
– izdaja soglasje k priključitvi na javni vodovod najpozneje v roku 30 dni od prejema popolne vloge,
– na zahtevo Občine sodeluje kot strokovni sodelavec pri izgradnji, rekonstrukciji in obnovi javnega vodovodnega omrežja, ter pri tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajenega vodovodnega omrežja,
– izvaja druge predpisane obveznosti,
– izvaja javna pooblastila.
(2) Upravljavec javnega vodovoda na podlagi veljavne zakonodaje in javnega pooblastila vodi kataster javnega vodovoda, izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve, mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskih aktov, projektne pogoje, soglasja k projektnim rešitvam, soglasja za priključitev in soglasja k priključitvi na podlagi predložene dokumentacije, ki je podrobneje določena v predpisih o graditvi objektov, prostorskem načrtovanju ter tehničnem pravilniku upravljavca javnega vodovoda.
(3) Upravljavec je dolžan v skladu s predpisi hraniti vso projektno in tehnično dokumentacijo ter drugo dokumentacijo, ki se nanaša na finančno in materialno poslovanje in jo ob prenehanju upravljanja v celoti predati lastniku.
9. člen 
(uporabnik) 
(1) Uporabnik ima naslednje obveznosti:
– pridobi soglasje upravljavca za priključitev na javni vodovod ter za vse posege na javnem vodovodu,
– pridobi soglasje upravljavca in sporoči upravljavcu podatke v vrsti in namenu rabe vode iz javnega vodovodnega sistema pred predvideno neobičajno visoko porabo,
– redno vzdržuje interno vodovodno instalacijo z vsemi objekti in napravami, vodomerni jašek in interno hidrantno omrežje,
– redno vzdržuje in zagotavlja odjemna mesta v skladu z zahtevami in priporočili upravljavca javnega vodovoda,
– zagotavlja upravljavcu vodovodnega sistema dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega, varuje vodovodni priključek in odjemno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, prekomerno toploto in drugimi škodljivimi vplivi,
– naroči vris priključka v kataster upravljavca,
– javi upravljavcu vse okvare in nepravilnosti na priključku,
– upošteva varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali ob prekinitvi dobave vode,
– zagotavlja upravljavcu dostop do internega vodovoda zaradi pregleda, odvzema vzorcev vode in spoštovanja določb tega odloka,
– pisno obvešča upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v predpisanem roku.
(2) Uporabnik se lahko oskrbuje s pitno vodo iz javnega vodovoda samo, če se oskrbuje v skladu s pogoji soglasja upravljavca, če se oskrbuje na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov in če oskrbovanje ne vpliva na skladnost in zdravstveno ustreznost vode v javnem vodovodu.
(3) Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda in hkrati oskrbovati za druge namene iz virov lastne oskrbe vode pod pogojem, da sta priključek in vse instalacije za vodo iz javnega vodovoda in instalacije za vodo iz lastne oskrbe izvedena ločeno in brez medsebojnih povezav.
10. člen 
(upravljavec zasebnega vodovoda) 
(1) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,
– redno vzdrževanje objektov, opreme in naprav zasebnega vodovoda,
– vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
– nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod,
– monitoring količine iz vodnih virov pitne vode načrpane ali odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
– obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe,
– meritve količin dobavljene vode in obračun storitev,
– vodenje katastra zasebnega vodovoda,
– letno (oziroma po potrebi) oddati digitalne baze za lastnikov predstavitveni medij,
– dostop do podatkov katastra upravljavca.
(2) Upravljavec zasebnega vodovoda izdaja za zasebni vodovod projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam ter smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
IV. VRSTE IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 
11. člen 
(omrežje, objekti in naprave) 
(1) Za izvajanje javne službe se uporablja javni vodovod, ki je infrastruktura lokalnega pomena. Predstavlja sistem cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezuje v sekundarno omrežje, primarno omrežje in transportno omrežje, s pomočjo katerih se zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij z vodo. Del javnega vodovoda je tudi hidrantno omrežje.
Javni vodovod obsega:
1. Magistralna omrežja in naprave:
– tranzitni cevovodi od črpališč ali zajetij do primarnega omrežja,
– vodna črpališča, prečrpališča, zajetja in naprave za bogatenje podtalnice.
2. Primarna omrežja in naprave:
– vodovodno omrežje,
– vodnjaki, črpališča, zajetja, naprave za čiščenje vode, dezinfekcijo,
– vodohrani, cevovodi in druge naprave potrebne za normalno oskrbo.
3. Sekundarna omrežja in naprave:
– omrežje in naprave za neposredno priključitev uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju,
– hidrantno omrežje,
– črpališča in naprave za dvigovanje ali reduciranje tlaka vode,
– naprave za dezinfekcijo vode in druge naprave potrebne za normalno oskrbo.
(2) Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki niso del javnega vodovoda in so v lasti uporabnika so interni vodovod in priključek s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja vključno z obračunskim vodomerom in z vsemi vgrajenimi elementi.
(3) Obveznosti izvajalca javne službe glede upravljanja infrastrukture iz prvega odstavka tega člena in druga z infrastrukturo povezana vprašanja se podrobneje uredijo v pogodbi med upravljavcem in Občino.
(4) Upravljavec lahko javni vodovod uporablja za izvajanje storitev osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe.
(5) Občina kot investitor in lastnik zagotavlja podatke o novozgrajeni komunalni infrastrukturi javne službe lokalnega pomena, ki jih upravljavec potrebuje za opravljanje svojih obveznosti.
12. člen 
(hidranti) 
(1) Na javnem vodovodu je treba zagotoviti vgradnjo hidrantov na sekundarnem vodovodu ali izjemoma na primarnem vodovodu v skladu s predpisom na področju varstva pred požari, ki ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij.
(2) Če je hidrantno omrežje zasebni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje zasebno hidrantno omrežje, ki ga upravlja upravljavec zasebnega vodovoda.
13. člen 
(kataster javnega vodovoda) 
(1) Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavlja občina v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost.
(2) V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o:
– javnem vodovodu,
– hidrantnih omrežjih in hidrantih, če so oskrbovani iz javnega vodovoda,
– in priključkih.
(3) Med objekte, naprave in opremo javnega vodovoda, ki se evidentirajo v katastru javnega vodovoda, spadajo:
– vodovodna cev,
– vodohran,
– črpališče,
– razbremenilnik,
– jašek,
– hidrant,
– naprave za obdelavo pitne vode,
– zajetje,
– objekti za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika,
– drugi objekti, naprave in oprema javnega vodovoda, ki ga določa Pravilnik o vsebini in načinu vodenja zbirke podatkov o dejanski rabi prostora.
(4) Kataster javnega vodovoda izdela in vzdržuje upravljavec po pooblastilu občine.
(5) Upravljavec na podlagi pooblastila občine posreduje podatke katastra javnega vodovoda za vpis v zbirni kataster gospodarske infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) in upravljavcu geografskega informacijskega sistema občine.
(6) Občini Log - Dragomer mora biti omogočen dostop do podatkov iz katastra javnega vodovoda in priključkov.
14. člen 
(vzdrževanje, obnova in novogradnja objektov in naprav vodovodnega omrežja) 
(1) Vzdrževalna dela na objektih in napravah vodovodnega omrežja izvaja upravljavec.
(2) Pri rekonstrukcijah, zamenjavah in novogradnjah na objektih in napravah vodovodnega omrežja mora priklop na obstoječe omrežje izvesti upravljavec.
15. člen 
(priključki in vodomeri) 
(1) Redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod izvaja upravljavec v sklopu storitve javne službe. Redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod obsega:
– preverjanje in redno vzdrževanje priključka tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,
– zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje in
– interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).
(2) Priključek je potrebno obnoviti najkasneje, ko doseže starost 30 let in v vseh primerih:
– če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost vodooskrbe,
– če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
– v primeru rekonstrukcije javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture.
(3) Prostor za vodomer mora biti praviloma zgrajen izven objekta na uporabnikovem zemljišču, ki naj bo čim bližje mestu priklopa na sekundarni vodovod in mora biti vsak čas dostopen upravljavcu. V primeru prestavitve iz obstoječega objekta na mesto, ki je v skladu s prejšnjim stavkom, vsa gradbena dela znotraj objekta vključno s preboji izvede uporabnik na svoje stroške. Prav tako izvede uporabnik na svoj strošek vsa gradbena dela zgornjega ustroja v delu poteka priključka, kjer končna ureditev ni makadamska.
(4) Uporabnik je dolžan za posege v območju priključka, vključno z ureditvijo zemljišča nad potekom cevovoda, pridobiti predhodno soglasje upravljavca.
(5) Pri večstanovanjskih objektih, ki imajo upravljavca in se vodomer nahaja znotraj objekta, izvedbo gradbenih del in delitev stroškov uredi upravljavec objekta. Kjer upravljavec ni določen ali ga zakonodaja ne zahteva se o izvedbi in delitvi stroškov lastniki stanovanj dogovorijo med seboj.
(6) Upravljavec postavi lastnikom objektov in stanovanj oziroma upravljavcu objektov rok za izvedbo gradbenih del.
(7) Redna menjava in umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo.
16. člen 
(varovalni pas) 
(1) Varovalni pas posegov v vodovodno omrežje upravljavca pri magistralnih ali primarnih vodovodnih omrežjih je 5 m na vsako stran voda, pri sekundarnih vodovodnih omrežjih pa 3 m na vsako stran voda.
(2) Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela v varovalnem pasu vodovoda, mora pred opravljanjem teh del pridobiti soglasje upravljavca.
17. člen 
(omejitve glede posegov) 
(1) V varovalnem pasu javnega vodovoda se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem upravljavca in pod pogoji, ki jih le- ta določi.
(2) Pri trajni spremembi okolice mora investitor poskrbeti, da se prilagodijo elementi oziroma globina vodovodnega omrežja novi niveleti terena.
(3) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje v varovalnem pasu mora investitor od upravljavca podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti.
(4) Investitorji vzdrževanja in rekonstrukcij infrastrukturnih objektov morajo po zaključenih delih območje posega vrniti v prvotno stanje.
(5) Upravljavci drugih omrežij (elektrika, telefon, kabelska, plinovod, toplovod ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti zaščito vodovodnega omrežja. V primeru poškodb morajo na lastne stroške naročiti popravilo pri upravljavcu.
V. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE OSKRBE S PITNO VODO 
1. Priključitev na javni vodovod
18. člen 
(priključitev) 
(1) Na območju javnega vodovoda je priključitev objektov na javni vodovod obvezna, če v njih prebivajo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali in je oddaljenost objekta od javnega vodovoda manjša od 200 m ter stroški priključitve niso nesorazmerno visoki.
(2) Najkasneje v 6 mesecih po izgradnji javnega vodovoda se uporabniki, ki se nahajajo na območju javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morajo priklopiti na javni vodovod. Upravljavec javnega vodovoda ali občina v takšnih primerih obvesti o možnosti priključitve objekta na javni vodovod in mu določi pogoje priključitve.
(3) Občina Log - Dragomer lahko opredeli spremembe območij javnih in zasebnih vodovodov, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve.
19. člen 
(pogoji za priključitev) 
Pogoje za priključitev določi upravljavec s projektnimi pogoji. V projektnih pogojih upravljavec določi:
– minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja,
– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivom novogradnje,
– globino, dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,
– dimenzijo in tip vodomera,
– tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom,
– pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa priključka,
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice oziroma vodnega vira,
– posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode,
– ostale pogoje, ki so določeni v Tehničnem pravilniku.
20. člen 
(rok priključitve) 
Upravljavec je dolžan izvesti priključek najkasneje v 30 dneh od popolne pisne vloge uporabnika za izvedbo priključka pod pogojem, da je uporabnik izpolnil vse pogoje iz soglasja in poravnal vse obveznosti do Občine Log - Dragomer in upravljavca. Upravljavec sme priključiti uporabnika na javni vodovod, ko je preveril, da je uporabnik zgradil vodomerno mesto v skladu s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom upravljavca.
21. člen 
(prepoved priključitve) 
(1) Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(2) Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju upravljavec ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik ni pridobil vodne pravice.
22. člen 
(odklop priključka) 
(1) Uporabnik lahko pisno naroči odklop priključka, ki ga upravljavec izvede na stroške uporabnika. Odklop se lahko izvede samo v primeru, ko uporabnik s pisnim dokumentom dokaže, da objekt ne potrebuje več izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo.
(2) Če je bil izveden odklop, je v primeru ponovnega priklopa uporabnik dolžan plačati vse stroške ponovne priključitve.
23. člen 
(sprememba priključka) 
(1) Sprememba dimenzije priključka, trase, merilnega mesta priključka, izvedba dodatnega priključka in zahteva za povečan odvzem vode se obravnavajo na enak način in po enakem postopku, kot za nov priključek.
(2) V primeru uporabnikove zahteve po dodatnem obračunskem vodomeru za isti objekt mora upravljavec pridobiti soglasje Občine.
(3) Vse spremembe na odjemnih mestih upravljavec evidentira v internem informacijskem sistemu baze vodovodnih priključkov. Storitev vnosa v bazo priključkov plača lastnik priključka.
2. Meritev količin in obračun porabljene vode
24. člen 
(merjenje porabe) 
Količina porabljene vode iz omrežja javnega vodovoda se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene posebno pogodbo o dobavi vode in plačilnih pogojih.
25. člen 
(vodomer) 
(1) Obračunski vodomer mora imeti vsak uporabnik vodovodnega omrežja.
(2) Tip, velikost in mesto namestitve obračunskega vodomera določi upravljavec skladno s projektom in določili Tehničnega pravilnika. Prestavljanje, menjavanje in popravljanje obračunskega vodomera ter odstranjevanje plomb, je dovoljeno le upravljavcu.
(3) Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer na način, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje, redne preglede in odčitke vodomera.
(4) Uporabnik lahko zahteva kontrolo točnosti obračunskega vodomera. Če se ugotovi, da točnost vodomera ni ustrezna, nosi stroške kontrole upravljavec javnega vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
26. člen 
(stroški menjave vodomera, obnove priključka in intervencije) 
(1) Stroške rednega vzdrževanja priključka krije uporabnik iz naslova omrežnine.
(2) Stroški okvar, ki nastanejo na vodomeru zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika (zmrzal, udar tople vode, mehanske poškodbe itd.) bremenijo uporabnika.
(3) Stroški prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroški celotne izvedbe novega vodovodnega priključka bremenijo uporabnika.
(4) Stroški okvar, nastalih na priključku v lasti uporabnika, bremenijo uporabnika, razen če so okvare nastale zaradi delovanja javnega vodovoda ali so posledica normalne rabe priključka.
27. člen 
(merjenje in obračun porabe – gospodinjstva)
(1) Količina porabljene vode se meri v kubičnih metrih (m3) po odčitku na obračunskem vodomeru.
(2) Upravljavec uporabnikom praviloma mesečno zaračunava akontacijo porabe vode na osnovi povprečne mesečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma. Ob menjavi obračunskega vodomera ali najmanj enkrat letno ob odčitku obračunskega vodomera opravi upravljavec obračun porabljene vode za posamezno gospodinjstvo.
(3) V večstanovanjskih stavbah, kjer je na obračunskem vodomeru letna poraba vode več kot 1500 m3 upravljavec zaračunava uporabnikom porabljeno vodo mesečno, na podlagi dejanske porabe.
(4) V primeru, da upravljavec ugotovi, da obračunskega vodomera ni mogoče odčitati, se obračuna povprečna poraba vode na osnovi zadnjega obračunskega obdobja, če tega podatka ni, pa se obračuna s pavšalno porabo 6 m3 na osebo/mesec. Uporabnik mora omogočiti odčitek oziroma odpraviti vse ovire za nemoteno odčitavanje najkasneje v roku enega meseca, v nasprotnem primeru se prične obračunavati dvojna cena porabe vode. Če se nedvomno ugotovi, da je bil vodomer naklepno odstranjen oziroma je odčitek vodomera manjši od zadnjega odčitka, se uporabniku obračuna 10-kratna povprečna poraba zadnjega obračunskega obdobja za obdobje od zadnjega odčitka do dneva ugotovitve kršitve.
28. člen 
(merjenje in obračun porabe – ostali porabniki)
(1) Upravljavec razdeli porabnike vode iz gospodarstva in negospodarstva, ki so pravne osebe, na dva razreda, pri čemer se upošteva količino porabljene vode v preteklem letu. V prvi razred se uvrstijo tisti, ki letno porabijo manj kot 500 m3, v drugi razred pa vsi ostali.
(2) Odčitavanje pri pravnih osebah, uvrščenih v prvi razred, se izvaja najmanj enkrat letno. Akontacija vodarine temelji na osnovi povprečne mesečne porabe. V primeru, da želi uporabnik, da se dejanska poraba vode obračuna mesečno, mora stanje sporočiti do prvega delovnega dne v tekočem mesecu za pretekli mesec.
(3) Pri vseh ostalih pravnih osebah se odčitavanja opravljajo mesečno, obračun pa temelji na dejanski porabi, ki je zabeležena na obračunskem vodomeru.
29. člen 
(večstanovanjski objekti) 
(1) Večstanovanjski objekti, ki se na novo priključujejo na vodovodni sistem, morajo imeti za vsako stanovanjsko enoto svoj obračunski vodomer, ki je praviloma lociran v skupnem jašku izven objekta. Dopustna je tudi priključitev več stanovanj objekta na en obračunski vodomer, vendar mora biti nameščen najmanj en obračunski vodomer na posamezen glavni vhod večstanovanjskega objekta. Lastnik ali upravljavec objekta mora poskrbeti za vgradnjo internih vodomerov, na podlagi katerih izvede delitev stroškov enotnega računa upravljavca.
(2) Če lastnik oziroma upravljavec objekta ne zagotovi potrebnega števila vodomerov, je v večstanovanjskih objektih, kjer je po Stanovanjskem zakonu potrebno določiti upravnika, le-ta zavezanec za plačilo stroškov. V primerih, ko po Stanovanjskem zakonu določitev upravnika ni obvezna, pa se morajo lastniki stanovanjskih enot v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka dogovoriti o načinu delitve stroškov, sicer upravljavec oskrbe s pitno vodo izstavi račun vsem lastnikom po ključu števila prijavljenih oseb na stanovanjsko enoto. Storitev razdelitve stroškov upravljavec računa po internem ceniku.
(3) Če so v objektu tudi uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost, lahko vgradijo svoje obračunske vodomere, če so za to izpolnjeni tehnični pogoji. V primeru, da ti pogoji niso izpolnjeni, mora pravna ali fizična oseba iz prvega stavka tega odstavka ugotoviti in upravljavcu sporočiti delež porabljene količine vode teh porabnikov.
(4) Lastnik oziroma upravnik v večstanovanjskem ali poslovnem objektu je dolžan v roku 8 dni od spremembe upravljavcu sporočiti podatke o pravni ali fizični osebi, kateri bo upravljavec izstavljal račune za oskrbo s pitno vodo, ter stanje vodomera.
30. člen 
(najem) 
Račun za vodo se naslovi na lastnika objekta oziroma stanovanjske enote, v kateri je bila ta porabljena. Lastnik in najemnik se lahko dogovorita, komu naj upravljavec pošilja račune za porabljeno vodo. O dogovoru morata pisno obvestiti upravljavca v roku 8 dni od spremembe.
31. člen 
(začasni obračun) 
V primeru, ko upravljavec prevzame v upravljanje zasebni vodovod in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo vodomerov, so uporabniki dolžni naročiti in omogočiti, da upravljavec najkasneje v 4 mesecih od prevzema na stroške uporabnikov vgradi obračunski vodomer. Dokler priključek ni opremljen z obračunskim vodomerom, se za obračun upošteva mesečna pavšalna poraba vode, in sicer:
– 6 m3 na osebo,
– govedo: 1,8 m3 na kravo molznico, 1,2 m3 na kravo dojiljo in 0,6 m3 za vse ostale kategorije govedi,
– konji: 1,2 m3 na konja,
– drobnica: 0,18 m3 na glavo odrasle drobnice (ovce, koze), 0,10 m3 na odstavljena jagnjeta in kozliče,
– prašiči: 0,21 m3 na prašiča.
32. člen 
(zaračunavanje porabe) 
(1) Upravljavec zaračuna stroške oskrbe s pitno vodo uporabniku na osnovi porabljene količine vode in veljavnih cen.
(2) Upravljavec sam določi pravice in dolžnosti uporabnikov pri obračunu stroškov storitev oskrbe s pitno vodo.
3. Prekinitev in omejitev dobave vode
33. člen 
(krivda uporabnika) 
(1) Upravljavec lahko na stroške uporabnika in brez obvestila prekine dobavo pitne vode, če je uporabnik predhodno pisno pozvan, da v določenem roku odpravi naslednje pomanjkljivosti:
– če interna instalacija ni brezhibna in je zaradi te instalacije ogrožena kvaliteta pitne vode v omrežju javnega vodovoda,
– če je bil priključek izveden brez soglasja upravljavca ali če uporabnik brez soglasja upravljavca spremeni način izvedbe priključka,
– če uporabnik odvzema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na vodomeru,
– če uporabnik onemogoča pooblaščenim osebam upravljavca odčitavanje, zamenjavo in pregled vodomera, interne instalacije in internega hidrantnega omrežja,
– če uporabnik ne dopusti upravljavcu na svojih nepremičninah opravljanja nujnih del na priključku,
– če lastnik objekta ali stanovanja oziroma upravljavec objekta v roku, ki mu ga postavi upravljavec ne izvede gradbenih del pri vzdrževanju priključka v primerih določenih v 15. členu,
– če je prostor, kjer se nahaja vodomer, nedostopen ali v takem stanju, da ni mogoče odčitati vodomera,
– če je namestitev vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti,
– če uporabnik krši objavljeno odredbo o varčevanju z vodo,
– če uporabnik v večstanovanjskem ali poslovnem objektu skladno s četrtim odstavkom 29. člena tega odloka upravljavcu ne sporoči pravne ali fizične osebe, ki prejema ter plačuje račune.
(2) Dobava vode je prekinjena dokler ni odpravljen vzrok prekinitve dobave vode. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške izterjave, prekinitve, ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica prekinitve dobave vode. Upravljavec je dolžan uporabnika ponovno priključiti najkasneje v enem delovnem dnevu po odpravi vzroka prekinitve dobave vode.
34. člen 
(druge okoliščine) 
(1) Upravljavec lahko prekine dobavo vode brez povračila škode:
– za čas izvedbe načrtovanih del na vodovodnem omrežju,
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na javnem vodovodu,
– v primerih višje sile (npr. potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov ipd.).
(2) Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike in Občino neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja. V primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka se je dolžan ravnati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.
(3) V izrednih razmerah in na podlagi strokovnega mnenja pooblaščenega zavoda za zdravstveno varstvo je upravljavec dolžan obveščati uporabnike in Občino o obveznem izvajanju preventivnih ukrepov.
4. Odvzem vode iz hidrantov
35. člen 
(hidranti) 
(1) Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so namenjeni predvsem požarni varnosti in morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Javne hidrante vzdržuje upravljavec oskrbe s pitno vodo. Upravljavec v sodelovanju z javno gasilsko službo enkrat letno pregleda javne hidrante na njihovem območju.
(2) Odvzem vode iz javnih hidrantov brez dovoljenja upravljavca je prepovedan. Ta prepoved ne velja v primerih, ko se voda iz javnih hidrantov uporabi za gašenje požarov in za odpravo posledic drugih elementarnih nezgod. O odvzemu vode je treba najkasneje naslednji delovni dan pisno obvestiti upravljavca, z navedbo kraja uporabe, časa odvzema vode in količini porabljene vode.
(3) Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3.
(4) Odvzem vode iz javnih hidrantov je izjemoma dovoljen le s soglasjem upravljavca po predhodnem dogovoru o uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno vodo.
(5) Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti javni hidrant v brezhibnem stanju, sicer je odgovoren za posledice in nosi stroške popravila, ki bi morebiti nastali.
(6) Interni hidranti so sestavni deli instalacije objekta in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za vodomerno napravo. Interne hidrante vzdržuje uporabnik. O odvzemu vode je dolžan uporabnik najkasneje naslednji delovni dan pisno obvestiti upravljavca, z navedbo kraja uporabe, časa odvzema vode in količini porabljene vode.
VI. FINANCIRANJE OSKRBE S PITNO VODO 
36. člen 
(viri) 
Viri financiranja oskrbe s pitno vodo so:
– vodarina,
– omrežnina,
– lastna sredstva občanov in pravnih oseb,
– komunalni prispevek za izgradnjo javnega vodovoda,
– sredstva občinskega proračuna,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– dotacije in subvencije,
– druga sredstva namenjena, za izgradnjo in delovanje vodovodnega sistema.
37. člen 
(pristojnost) 
(1) Ceno oskrbe s pitno vodo na predlog upravljavca in v skladu z veljavnimi predpisi sprejme pristojni občinski organ.
(2) Upravljavec je dolžan objaviti spremembe cene oskrbe s pitno vodo na spletni strani upravljavca in spletni strani Občine.
VII. PRENOS VODOVODNEGA OMREŽJA, OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE 
38. člen 
(možnost prenosa) 
Obstoječi zasebni vodovod (lokalni ali vaški vodovod itd.), ki ni v lasti Občine Log - Dragomer, se lahko prenese v last Občine Log - Dragomer z medsebojno pogodbo med dosedanjim lastnikom in Občino Log - Dragomer. V pogodbi se določijo vse obveznosti in pravice dosedanjega lastnika in obveznosti Občine Log - Dragomer.
39. člen 
(pogoji) 
(1) Za prenos vodovodnega sistema v lasti Občine Log - Dragomer v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo, uporabno dovoljenje, situacijo in popis omrežja, objektov in naprav, evidenco priključkov uporabnikov, določeno vodovarstveno območje po predpisu, ki ureja vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane,
– vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in navodilom o tehnični izvedbi in uporabi omrežja, objektov in naprav,
– izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,
– izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja,
– na vseh odjemnih mestih vodovoda morajo pred prevzemom oziroma v roku 4 mesecev od prevzema vodovoda vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani skladno z veljavnimi predpisi o meroslovnih zahtevah za vodomere,
– vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s Tehničnim pravilnikom upravljavca,
– pred prevzemom se mora izvršiti terenski pregled obstoječega vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu,
– urejena mora biti pravica izgrajenega vodovoda na zemljišču poteka vodovoda (služnost, lastništvo ...),
– ob prevzemu se pripravi zapisnik o primopredaji.
(2) Po prenosu zasebnega vodovoda v last Občine Log - Dragomer in v upravljanje upravljavcu, veljajo za uporabnike zasebnega vodovoda enake cene vode kot za ostale uporabnike v Občini.
VIII. NADZOR IN KAZENSKE DOLOČBE 
40. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna občinska inšpekcija, strokovni nadzor pa pooblaščene osebe izvajalca javne službe.
41. člen 
(globe za upravljavca) 
(1) Z globo 1.400,00 EUR se kaznuje za prekršek upravljavca:
– če ne dopusti priključitve, kot to določata 18. in 20. člen tega odloka,
– če prekine dobavo vode brez obvestila v nasprotju s 33. in 34. členom tega odloka,
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 8., 20. in drugega in tretjega odstavka 27. člena tega odloka.
(2) Z globo 400,00 EUR se kaznuje tudi odgovorno osebo upravljavca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
42. člen 
(globe za uporabnika) 
(1) Z globo 1.400,00 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali samostojni podjetnik:
– če se priključi na vodovodno omrežje pred ali mimo obračunskega vodomera,
– če onemogoča osebam upravljavca preglede in odčitavanje vodomera,
– če odstrani plombe na vodomeru in na javnem vodovodu,
– če samovoljno odpira in zapira vodovodne armature (zasune, hidrante ipd.),
– če prekine dobavo vode drugemu uporabniku,
– če koristi vodo iz hidranta v nasprotju s 36. členom tega odloka,
– če ne prijavi okvare na priključku,
– če v primeru pomanjkanja vode koristi vodo v nasprotju z opozorili in navodili o racionalni rabi vode,
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 9., 16., 17., 18., 25., 29., 33. ali 35. člena tega odloka.
(2) Z globo 400,00 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Z globo 400,00 EUR se kaznuje za prekršek tudi posameznik, ki stori katerokoli izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
IX. PREHODNE DOLOČBE 
43. člen 
(veljavnost Tehničnega pravilnika) 
Do uskladitve tehničnega pravilnika iz 5. člena tega odloka, se uporablja Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav centralnega vodovoda v Občini Vrhnika, Log - Dragomer in Občini Borovnica, kolikor ni v neskladju s tem odlokom.
44. člen 
(pridobitev služnosti) 
Do pridobitve služnosti, soglasja ali lastninske pravice v korist lastnika javnega vodovoda morajo lastniki zemljišč, po katerih poteka javni vodovod, za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja javnega vodovoda dovoliti upravljavcu javnega vodovoda dostop do javnega vodovoda. Upravljavec javnega vodovoda mora po zaključku del vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje in lastniku poravnati morebitno škodo.
45. člen 
(obnova priključkov) 
Obstoječi priključki, starejši od 30 let se bodo obnovili v skladu z letnim načrtom.
X. KONČNE DOLOČBE 
46. člen 
(prenehanje veljavnosti) 
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določbe naslednjih predpisov:
– Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 38/09),
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Log - Dragomer (Naš časopis, št. 30/10).
47. člen 
(uveljavitev odloka) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-3/2009-68
Dragomer, dne 30. septembra 2015
Župan 
Občine Log - Dragomer 
Miran Stanovnik l.r.