Uradni list

Številka 74
Uradni list RS, št. 74/2015 z dne 2. 10. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 74/2015 z dne 2. 10. 2015

Kazalo

2911. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Breznica – Center (BZ 2), stran 8185.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 s spremembami) in 18. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99, 55/11 – UPB1, 76/12, 19/13, 50/14) je Občinski svet Občine Žirovnica na 7. redni seji dne 24. 9. 2015 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Breznica – Center (BZ 2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Breznica – Center (BZ 2), ki je utemeljen v Občinskem prostorskem načrtu Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 34/11, 76/12), se določa umestitev načrtovane ureditve v prostor, pogoje za oblikovanje objektov, pogoje za reševanje gospodarske javne infrastrukture, rešitve v zvezi z varovanjem okolja in naravne ter kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, parcelacije in etapnost izvedbe prostorske ureditve ter tolerance in nadzor nad izvajanjem tega odloka.
(2) Občinski svet Občine Žirovnica sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Breznica – Center (BZ 2) (v nadaljevanju OPPN), ki ga je pod številko 351-0005/2013 izdelal Atelje Prizma d.o.o., Jesenice.
2. člen
(predmet OPPN)
(1) OPPN Breznica – Center (BZ 2) ureja središče Breznice, ki ga predstavlja območje južno od cerkve, mrliških vežic, pokopališča, transformatorske postaje in upravne stavbe Občine Žirovnica, ki nastaja zaradi nove deviacije in rekonstrukcije regionalne ceste.
(2) Južno od rekonstrukcije regionalne ceste R3-638/1131 Žirovnica–Begunje se zagotovi območje za gradnjo enega objekta, ki po osnovni klasifikaciji spada v skupino objektov splošnega družbenega pomena, znotraj njega, pa je v posameznih deležih dopustno urediti tudi dele, ki po klasifikaciji spadajo med gostinske stavbe, upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, garažne stavbe ter dejavnosti za izrabo naravnih virov energije ter za njihovo uporabo. V tem delu se uredijo tudi prometne in parkirne površine ter kolesarska povezava. V delu OPPN so dopustne tudi občasne poslovno, storitvene dejavnosti in prostočasne dejavnosti (park, drevored, površina za tržnico in prireditve).
(3) Sestavine iz prejšnjega odstavka so določene v odloku in grafično prikazane v OPPN.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg območja, ki se ureja z OPPN)
(1) Območje Breznica – Center (BZ 2) je v OPPN sestavljeno iz več povezanih delov, in sicer:
(2) Prvi del območje A predstavlja zahodni del ureditvene enote in je namenjena ureditvi parkirnih površin vzdolž državne ceste. Enako območje se ponovi južno od pokopališča do rekonstruirane ceste.
(3) Drugi del območje B predstavlja območje obstoječe stanovanjske hiše in pripadajočega zemljišča.
(4) Tretji del območje C predstavlja osrednji del ureditvene enote Breznica – Center (BZ 2), ki je namenjen za gradnjo enega objekta, ki po osnovni klasifikaciji spada v skupino objektov splošnega družbenega pomena, znotraj njega, pa je v posameznih deležih dopustno urediti tudi dele, ki po klasifikaciji spadajo med gostinske stavbe, upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, garažne stavbe ter dejavnosti za izrabo naravnih virov energije ter za njihovo uporabo. V tem delu se uredijo tudi prometne in parkirne površine ter kolesarska povezava.
(5) Četrti del območje D1 ureditvene enote predstavlja vzhodni del, ki ga na severu omejuje rekonstrukcija ceste in krožišče in je namenjeno prireditvenim (trg) in parkovnim površinam.
(6) Peti del območje D2 predstavlja del med cerkvijo ter mrliškimi vežicami na eni strani in krožiščem na drugi strani ter je namenjen razširitivi območja pred cerkvijo v obliki urejenega trga.
(7) Šesti del območje D3 predstavlja pas južno od območja B in C do meje OPPN ter je namenjen visokodebelni zasaditvi med odprtim prostorom in območjem pozidave.
(8) Sedmi del območje E ureditvene enote je območje rekonstrukcije državne ceste s krožiščem in je povzeto po idejnem projektu za rekonstrukcijo (CE DESIGN, Senično 56, 4294 Križe, št. P-202/10 z julija 2010).
(9) Skozi celotno območje OPPN je predviden potek kolesarske povezave. Ena od možnih tras je prikazana v grafičnem delu.
(10) Parcele, ki so bile zajete in obravnavane z OPPN, so: parc. št.: 143/1, 143/2, 143/3, 1153 (del), vse k.o. Zabreznica, 47/2, 47/4 (del), 46/1 (del), 50/2 (del), 49 (del), 51 (del), 53 (del), 52, 57/1 (del), 57/2 (del), 1714/3 (del), 1711/2 (del), 68/2 (del), 68/1 (del), 67/1 (del), 74 (del), 75 (del), 73 (del), vse k.o. Doslovče.
(11) Ureditev regionalne ceste bo segala v tem delu naselja Breznice tudi izven omenjenega območja OPPN. Ta del se ureja z OPN Občine Žirovnica, vključno s spremembami in dopolnitvami odloka.
4. člen
(funkcija območja)
(1) Območje, ki se ureja z OPPN iz prejšnjega člena je namenjeno prvenstveno nestanovanjskim objektom namenjenim javni rabi, prometnim površinam za dostop, dovoz in parkiranje ter zunanjim, zelenim ter parkovnim površinam. V območju B je poleg navedenih namembnosti izjemoma dovoljena tudi stanovanjska namembnost.
(2) Območje je funkcionalno zaokroženo, glede na lego pa razdeljeno na ožje enote:
– območje A (površine za stoječi promet),
– območje B (obstoječa stanovanjska hiša s pripadajočim zemljiščem),
– območje C (enega objekta, ki po osnovni klasifikaciji spada v skupino objektov splošnega družbenega pomena, znotraj njega, pa je v posameznih deležih dopustno urediti tudi dele, ki po klasifikaciji spadajo med gostinske stavbe, upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, garažne stavbe ter dejavnosti za izrabo naravnih virov energije ter za njihovo uporabo),
– območje D1 (prireditvena in parkovna ureditev),
– območje D2 (parkovna ureditev kot razširitev prostora pred cerkvijo in mrliškimi vežicami z navezavo na parkirne površine območja A),
– območje D3 (ozelenitev roba območja),
– območje E (rekonstrukcija regionalne ceste in izvedba krožišča).
III. URBANISTIČNI IN ARHITEKTONSKI POGOJI ZA UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(opis urbanistične zasnove, vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Ureditveno območje se nahaja ob regionalni cesti Žirovnica–Begunje in predstavlja osrednji del Breznice do odcepa proti Vrbi.
(2) Izgradnja novega objekta, bo posledično izražena z dodatno obremenitvijo cestnega in komunalnega omrežja. Z rekonstrukcijo obstoječega cestnega omrežja je prometna pretočnost ustrezno rešena. Z izgradnjo in ustrezno ureditvijo komunalne infrastrukture je ustrezno rešena oskrba območja. Odvodnjavanje meteornih voda se rešuje s ponikanjem. Z umestitvijo objektov v prostor in ustreznim arhitekturnim oblikovanjem, ki bo upošteval tudi usmeritve Zavoda za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju ZVKD) bo zasnovana nova urbanistična kvaliteta območja.
(3) Na celotnem območju OPPN ni dovoljena postavitev reklamnih panojev. Izjema so označevalne table, ki povdarjajo kvalitete na obravnavanem območju (npr. označitvene table kulturnih spomenikov).
(4) Pred pričetkom projektiranja, je potrebno izdelati idejno zasnovo krajinske ureditve za celotno območje OPPN. Idejna zasnova se v sklopu priprave projektne dokumentacije dopolni z krajinsko ureditvijo faze PGD, ki podrobneje obravnava območje s predvidenim posegom.
6. člen
(merila in pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko urejanje)
Dovoljeno v vseh območjih urejanja 
1. Dopustni objekti:
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:
– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture,
– parkovne površine, trgi, zelenice, linijske in točkovne zasaditve
– oporni zidovi, ki omogočajo normalno funkcijo objekta (npr. uvozi v kleti), ne pa kot nadomestitev brežin z izravnavo nivojskih razlik terena
NEZAHTEVNI IN ENOSTAVNI OBJEKTI:
– na skupnih funkcionalnih površinah objektov so dovoljene gradnje in postavitve pomožnih objektov v javni rabi (urbane opreme) in parkovne opreme,
– podporni zidovi, ki omogočajo normalno fiunkcijo objekta (npr. uvozi v kleti), ne pa kot nadomestitev brežin z izravnavo nivojskih razlik terena,
– ograje,
– kolesarska pot, samostojno parkirišče, pomožni komunalni objekti.
2. Dopustne gradnje:
odstranitve, rekonstrukcije, novogradnje ter vzdrževanje objektov.
3. Merila in pogoji za oblikovanje:
Gabariti:
– gradbeno inženirski objekti in ureditve se lahko izvajajo do parcelnih meja,
– gradnje in postavitve pomožnih objektov v javni rabi (urbana oprema) se lahko izvaja na vseh zemljiščih brez posebnih odmikov,
– podporni zidovi morajo biti izvedeni tako, da so v celoti izvedeni do parcelne meje, višinsko se morajo prilagajati višini terena, tako da nad urejen teren ne segajo več kot 0,30,
– ograje se lahko izvajajo kot zaščitne ograje, ki ščitijo nivojske razlike in so laho izvedene na parcelno mejo,
– kolesarska pot, samostojno parkirišče in pomožni komunalni objekti se lahko izvedejo do parcelne meje ob sogasju upravljavca.
4. Druga merila in pogoji:
Parcelam na južni strani območja je treba zagotoviti dostopne poti.
Na južnem robu območja OPPN je treba pri vsakem posegu v prostor v sklopu zunanje ureditve posega načrtovati pas vegetacije. Vegetacijski pas je lahko sadovnjak, avtohtona živa meja ali prostorastoče avtohtone drevesne vrste.
Infrastruktura:
– vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti v podzemni izvedbi.
Za varstvo netopirjev je pri pripravi projektne dokumentacije potrebno upoštevati:
– Za osvetljevanje objektov javnega značaja in vseh zunanjih površin se uporabljajo le popolnoma zasenčena svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico; kjer je možno naj se namestijo svetila z vgrajenim sistemom za samodejni vklop/izklop, da ne bo osvetljevanja v nočnem času. Svetloba z območja ne sme biti usmerjena v kotišče v cerkvi.
– V okviru ureditve zunanjih površin objektov in načrtovanih ureditev naj se ohrani vsa obstoječa grmovna in drevesna vegetacija, ker vegetacija in linijske strukture v pokrajini služijo netopirjem za orientacijo in kot prehranjevalni habitat.
– Objekti, parkirišča, kolesarska steza in druge ureditve se postavijo čim bolj na severni rob ob rekonstruirano cesto in na zahodni del območja zato, da se ohranijo odprte travniške površine ter grmovna in drevesna vegetacija (visokodebelni sadovnjak) in živice, ki jih netopir uporablja kot prehranjevalni habitat.
– Na poškodovanih površinah, ki bodo tudi v nadaljevanju namenjene zelenim površinam, se po gradnji ponovno vzpostavi travnike, za katere se uporabi travniške mešanice avtohtonih trav.
– Vsa infrastruktura se uredi po koridorjih obstoječih infrastrukturnih vodov, izogiba se odprtim travniškim površinam in linijskim vegetacijskim strukturam zaradi ohranjanja le teh kot prehranjevalnih habitatov netopirjev.
Območje A – (površine za stoječi promet)
1. Dopustni objekti:
STAVBE:
– stavbe niso dopustne.
2. Dopustne gradnje:
– odstranitve, rekonstrukcije, novogradnje ter vzdrževanje objektov.
3. Merila in pogoji za oblikovanje:
Gabariti za gradbeno inženirske objekte:
– tlorisni gabariti ustrezni objektom komunalne infrastrukture.
4. Druga merila in pogoji:
– uredijo se parkirišča za osebna vozila, ki morajo biti ozelenjena. Med parkirnimi prostori se zasadi domače drevesne vrste. Zasadi se vsaj 1 drevo na 3 parkirne prostore.
Infrastruktura:
– vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture morajo biti v podzemni izvedbi.
Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov ni dovoljena.
Območje B – (obstoječa stanovanjska hiša s pripadajočim zemljiščem)
1. Dopustni objekti:
STAVBE:
– nove stanovanjske stavbe niso dovoljene, dovoljeni pa so posegi na obstoječi stanovanjski stavbi,
– dovoljeni so objekti za javno rabo in družbene dejavnosti – objekti, ki so dopustni v območju C.
2. Dopustne gradnje:
Rekonstrukcije, odstranitve objektov, novogradnje, spremembe namembnosti ter dozidave in nadzidave. Za obstoječe stanovanjske in pomožne stanovanjske objekte dozidave in nadzidave objektov niso dopustne.
3. Merila in pogoji za oblikovanje:
Gabariti:
– tlorisni gabariti: novo predvidene stavbe s predpisano namembnostjo v podolgovati obliki,
– za stanovanjske objekte mora koeficient zazidanih površin ostati enak obstoječemu, za objekte, ki dopolnjujejo ureditev sosednjih enot je potrebno upoštevati določila območja C,
višinski gabarit za stanovanjske stavbe ostane enak obstoječemu, za druge namembnosti se prilagajajo sosednjim ožjim območjem – območju C.
4. Streha stanovanjskih objektov ostane v istem naklonu.
Strehe nestanovanjskih objektov morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom. Nad lomljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Strešine morajo biti v enakem naklonu, v razponu od 35 do 45 stopinj. Izjemoma je dovoljena tudi streha v drugačnem naklonu, če se k projektni dokumentaciji pridobi soglasje občine.
– polkrožne in kupolaste strehe niso dovoljene
– odpiranje strešin je dovoljeno v obliki frčad. Strešine trikotnih frčad morajo imeti naklone enake osnovni strešini (toleranca 10 %). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Oblikovanje frčad, je poleg odprtin »na plašč« in odprtin s »kukrli«, še trikotno, pravokotno in trapezno, pri čemer so dovoljeni pri pravokotnih in trapeznih frčadah nakloni različni od osnovnega naklona strehe. Frčade ne smejo segati čez sleme osnovne strehe. Dopustna so tudi strešna okna in strešne terase.
– na strešinah in fasadah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe.
5. Fasade:
– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad naj se obstoječim objektom ob rekonstrukciji ne spreminja. Videz novih objektov v območju B naj se prilagaja ureditvam v območju C.
6. Druga merila in pogoji:
– za potrebe stanovalcev in obiskovalcev se uredijo parkirišča na skupnih funkcionalnih površinah objekta.
Infrastruktura:
Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov ni dovoljena.
Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja in izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, vse ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere v območju.
Dovoljeno je vrtanje geoloških sond in posledično uporaba morebitne geotermalne vode in energije.
Območje C – (območje za gradnjo enega objekta, ki po osnovni klasifikaciji spada v skupino objektov splošnega družbenega pomena, znotraj njega, pa je v posameznih deležih dopustno urediti tudi dele, ki po klasifikaciji spadajo med gostinske stavbe, upravne in pisarniške stavbe, trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti, garažne stavbe ter dejavnosti za izrabo naravnih virov energije ter za njihovo uporabo.)
1. Dopustni objekti:
STAVBE:
– nestanovanjska stavba, navedene v opisu območja C. Glavna klasifikacija objekta mora biti stavba splošnega družbenega pomena, znotraj katere se lahko uredijo tudi prostori za druge dejavnosti (npr. prodaja spominkov, bife, okrepčevalnica …),
– dopustna je postavitev enega objekta, v katerem so lahko združene dejavnosti pod pogoji prejšnjega odstavka,
– dopustna je gradnja parkirnih prostorov za potrebe predvidenega objekta, ne pa za potrebe ostalih območij.
2. Dopustne gradnje:
Gradnje novih objektov, rekonstrukcije, odstranitve objektov, dozidave in nadzidave ter vzdrževanje objektov, vse v skladu s osnovno namembnostjo območja.
3. Merila in pogoji za oblikovanje:
Pred načrtovanjem objekta je potrebno pridobiti predhodne pogoje z usmeritvami za projektiranje s strani Zavoda za kulturno dediščino. V sklopu pridobivanja projektnih pogojev naj se objekt načrtuje v variantnih rešitvah.
Gabariti:
– tlorisni gabariti: novi objekt s predpisano namembnostjo,
– parkiranje se lahko zagotovi tudi v kletnih etažah, ki se v celoti nahajajo pod nivojem terena ali max. 0,50 m nad nivojem okoliškega terena. Površina tako urejenih kletnih etaž lahko presega površino objekta nad njimi,
višinski gabarit: maksimalno K + P + 1+ M. Dopustna je gradnja več kletnih etaž. V primeru gradnje mansarde je treba upoštevati, da notranja obdelana višina zunanje stene do poševnine ne presega 150 cm. V primeru da je možno zaradi zadostne višine izkoristiti podstreho, je možna izvedba več mansard. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa okoliških objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja.
4. Streha:
– strehe morajo biti dvokapnice nad osnovnim tlorisom. Nad lomljenim tlorisom so dopustne tudi večkapnice. Strešine morajo biti v enakem naklonu, v razponu od 35 do 45 stopinj. Izjemoma je dovoljena tudi streha v drugačnem naklonu, če se k projektni dokumentaciji pridobi soglasje občine in soglasjedajalcev,
– polkrožne in kupolaste strehe niso dovoljene,
– odpiranje strešin je dovoljeno v obliki frčad. Strešine trikotnih frčad morajo imeti naklone enake osnovni strešini (toleranca 10 %). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Oblikovanje frčad, je poleg odprtin »na plašč« in odprtin s »kukrli«, še trikotno, pravokotno in trapezno, pri čemer so dovoljeni pri pravokotnih in trapeznih frčadah nakloni različni od osnovnega naklona strehe. Frčade ne smejo segati čez sleme osnovne strehe. Dopustna so tudi strešna okna in strešne terase,
– na strešinah in fasadah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe. Nad sleme smejo segati hišne vetrne turbine do moči 10 kW.
5. Fasade:
– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi,
– oblikovanje fasad naj izhaja iz lokalne tradicije, interpretirane na sodoben način. Uporabiti je treba lokalno značilne materiale, pri čemer naj se uporabi čim manj steklenih površin. Kovina in izrazitejše barve na fasadi niso dovoljene.
6. Faktor zazidanosti
– faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, se določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji in lahko znaša največ 0,50.
7. Delež odprtih bivalnih površin
– najmanjši delež odprtih bivalnih površin se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin glede na površino parcele, namenjene gradnji. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine. Delež odprtih bivalnih površin znaša najmanj 10 %.
8. Druga merila in pogoji:
– za potrebe zaposlenih in obiskovalcev se uredijo parkirišča na celotnem območju OPPN. Dopustna je tudi uporaba ostalih javnih parkirnih površin.
Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja in izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije vključno z uporabo hišnih vetrnih turbin, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, vse ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere v območju.
Do pričetka gradnje objekta na območju, se lahko vzpostavi povezava z območjem D1 proti vzhodu območja OPPN. V tem primeru je dopustna tudi postavitev manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov, ki predstavljajo pomožni objekt potrebam trga oziroma parka. Oblikovanje mora biti skladno z zahtevami za oblikovanje objektov v območju C.
Točno lokacijo uvoza na območje C, se določi v sklopu priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za cesto ali objekta v območju C.
Območje D1 – (prireditvena in parkovna ureditev)
1. Dopustni objekti:
STAVBE:
– stavbe niso dopustne
– izjemoma so dovoljene stavbe za potrebe prometne in komunalne infrastrukture (nadstrešek na avtobusnem postajališču).
PARKOVNA UREDITEV
– dovoljena je parkovna ureditev (tlakovanje, zasaditev, postavitev urbane opreme …) tudi za potrebe večnamenskega prostora za prireditve,
– predvidena je ureditev s poudarkom na kulturno krajino in pogledi na Vrbo.
2. Dopustne gradnje komunalne infrastrukture (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi):
Rekonstrukcije, odstranitve objektov in novogradnje, dozidave in nadzidave ter vzdrževanje objektov, po pogojih tega odloka.
3. Druga merila in pogoji:
Za varstvo netopirjev je pri pripravi projektne dokumentacije potrebno upoštevati:
– Krožno krožišče je predvideno v območju več linijske drevesne vegetacije, ki bo zaradi posega uničena. Zato se zasaditev nadomesti v območju D1, kjer je predviden prireditveni prostor in parkovna ureditev. Posnema se enak vzorec več linijske zasaditve, ki predstavlja prehranjevalni habitat netopirjem. Zasaditev s izvede sočasno z gradnjo krožišča. Za zasaditev v območju D1 se uporablja avtohtone vrste listopadnega drevja. Zasaditev naj bo z nizkimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
Območje D2 – (parkovna ureditev kot razširitev prostora pred cerkvijo in mrliškimi vežicami z navezavo na parkirne površine območja A)
1. Dopustni objekti:
STAVBE:
– stavbe niso dopustne.
PARKOVNA UREDITEV
– dovoljena je parkovna ureditev – objekti prometne infrastrukture (tlakovanje, nizka zasaditev, postavitev urbane opreme …).
2. Dopustne gradnje komunalne infrastrukture (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi) vse v podzemni izvedbi:
Rekonstrukcije, odstranitve objektov, novogradnje ter vzdrževanje objektov, po pogojih tega odloka.
3. Druga merila in pogoji:
Prostor med cerkvijo in novo predvideno cesto je potrebno celostno arhitekturno urediti ter povezati obstoječi in novi del s celostno ureditvijo, vse v skladu z predhodno izdelano idejno zasnovo krajinske ureditve.
Območje D3 – (ozelenitev roba območja)
1. Dopustni objekti:
STAVBE:
– stavbe niso dopustne.
PARKOVNA UREDITEV
– dovoljena je parkovna ureditev (zasaditev, postavitev urbane opreme …).
– v območju se izvede intenzivna ozelenitev z visokodebelno vegetacijo, pri čemer je potrebno uporabiti domače drevesne vrste.
2. Dopustne gradnje komunalne infrastrukture (cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi), vse v podzemni izvedbi:
Rekonstrukcije, odstranitve objektov in novogradnje ter vzdrževanje objektov, po pogojih tega odloka.
3. Druga merila in pogoji:
– v območju je dopustna gradnja komunalne infrastrukture v podzemni izvedbi – stavbe niso dopustne niti za potrebe komnalne infrastrukture.
Območje E – (rekonstrukcija regionalne ceste in izvedba krožišča)
1. Dopustni objekti:
STAVBE:
– niso dovoljene
– izjemoma so dovoljene stavbe za potrebe prometne in komunalne infrastrukture (nadstrešek na avtobusnem postajališču ipd.)
2. Dopustne gradnje:
– nove gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje, odstranitve.
3. Merila in pogoji za oblikovanje:
Gabariti:
– gabariti v skladu z revidiranim idejnim načrtom, potrjenem s strani DRSC.
Za varstvo netopirjev je pri pripravi projektne dokumentacije potrebno upoštevati:
– V severnem delu območja E, kjer je predvidena rekonstrukcija ceste v krožišče, se linijsko zasadi drevored ob glavni cesti (zasaditev predstavlja zasaditev območja parkirišč, v skladu z zahtevami območja A).
7. člen
(gradbene linije)
(1) Gradbene linije so določene za gradnje stavb v območju C in B. V primeru združevanja dejavnosti na območjih B in C, se gradbena linija, ki omejujeo gradnjo na posameznem območju (med območjem B in C) ne upošteva, ampak se jih upošteva za enotno območje skupaj.
(2) Preko gradbene linije ne sme segati zunanji rob fasade objekta.
8. člen
(parcele in lega objektov)
(1) V ureditvenem območju so grafično prikazana ožja območja urejanja, opredeljena v Gauss-Kriegerjevem sistemu. V delu kjer meja območja poteka po parcelnih mejah, meja ožjega območja sovpada s parcelno mejo.
(2) Lega obstoječih objektov in drugih ureditev ter infrastrukturnih objektov (cestnega omrežja ter komunalnega in energetskega omrežja) je prikazana v grafičnih situacijah.
(3) V primeru, da je med prometno povezavo in parcelo uporabnika območje komunalnih vodov oziroma infrastrukturni pas, ki se ne sme zazidati, se ta lahko izkoristi za zelenice ali parkirišča.
9. člen
(urejanje odprtega prostora)
(1) Morebitne ograje in žive meje naj bodo praviloma postavljene na posestne meje ob danem soglasju lastnika sosednjega zemljišča, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta. Za postavitev ograj ob cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljalcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest. Najmanjši odmik ograje in žive meje od cestišča je 0,5 m. Odmik je lahko manjši od predpisanega, v primeru da investitor pridobi soglasje upravljavca ceste.
(2) Na vseh površinah je dovoljena gradnja javne komunalne infrastrukture oziroma urejanje javnih površin. Dovoljeni so tudi skupni infrastrukturni objekti.
(3) Potrebno je v čim večji meri ohranjati skupine dreves tam, kjer predstavljajo mejo med območjem različnih uporabnikov.
(4) Ob dovoznih so zaradi višinskih razlik praviloma zgrajene utrjene brežine. Kolikor izvedba brežine na uvozu ni mogoča, se lahko izvede oporni zid. Za premostitev višinskih razlik med parcelami, se obvezno izvedejo utrjene brežine.
(5) Pomožni objekti v javni rabi (urbana oprema) – predvidena je postavitev elementov avtobusne postaje, svetilk cestne razsvetljave, klopi in košev za smeti ter objektov za oglaševanje. Vsa urbana oprema mora biti postavljena tako, da ne predstavlja ovire za funkcionalno ovirane ljudi.
(6) Površine, ki niso uporabljene za izgradnjo objektov oziroma uporabljene kot funkcionalne površine objektov je potrebno hortikulturno urediti.
IV. USMERITVE ZA PROMETNE UREDITVE
10. člen
(prometno omrežje) – v grafiki: prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro
(1) Območje urejanja je deloma v varstvenem pasu regionalne ceste Žirovnica–Begunje. Varovalni pas je širine 15 m od roba cestnega sveta na vsako stran. Posegi v varovalni pas prometnic ne smejo biti v nasprotju z njihovimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja videza. V varovalnem pasu se sme načrtovati take objekte z dejavnostmi, ki ne bodo negativno vplivale na cesto. V varovalnem pasu ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje. Dovoljeno je postavljati le table in napise v skladu z določili 67. in 68. člena ZJC, njegovimi spremembami in dopolnitvami ter podzakonskimi akti ter v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. Tudi vse prostorske ureditve morajo biti načrtovane v skladu z ZJC. Odvodnjavanje ceste se zaradi novih vsebin v območjih in nove zazidave ne sme poslabšati.
(2) Obravnavano območje je navezano na notranje cestno omrežje in parkirišča.
(3) Pri načrtovanju posegov na območju in v varovalnem pasu državnih cest, je treba upoštevati smernice za načrtovanje, tako da:
– bo zagotovljeno varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo,
– bo zagotovljena opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
– bo načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,
– s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste.
(4) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za predvideno cesto, mora vsebovati tudi opredelitev in utemeljitev vseh posegov na območju državne ceste in v vplivnem območju državne ceste ter varovalnega pasu.
(5) V načrtu ceste mora biti izkazano upoštevanje strokovnih izhodišč v revidiranem idejnim načrtom, potrjenem s strani DRSC. K projektni dokumentaciji mora biti pridobljeno soglasje DRSC.
(6) Cestni priključki oziroma križišča z državno cesto morajo biti ustrezno urejena. Po potrebi je potrebno preveriti ustreznost obstoječih priključkov in predvideti njihovo ureditev. Posebno pozornost je treba posvetiti priključevanju novih objektov, sosesk in ostalih kompleksov na kategorizirane ceste, ki naj se na državne ceste navezujejo preko enotnega cestnega priključka oziroma ustrezno urejenega križišča, zato je treba na celotnem območju predvideti ustrezne sisteme notranjih cest, kolesarskih stez in hodnikov za pešce. Morebitno preureditev cestnih priključkov oziroma ureditev novih križišč na državni cesti je treba predvideti na podlagi prometne analize s prometnimi podatki in predvidevanji prometnih tokov ter prometnih obremenitev, ki bodo nastale kot posledica rekonstrukcije ali spremembe namembnosti obstoječih objektov ali kot posledica izgradnje novih objektov, sosesk ali kompleksov. Širina in radiji cestnega priključka ter elementi državne ceste morajo biti prilagojeni potrebam merodajnih vozil oziroma prometa. Cestni priključek mora biti prilagojen niveleti vozišča ceste, na katero se priključuje. Območje križišča (cestnega priključka) in njegova neposredna okolica ob cesti mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na območju cestnega priključka in na državni cesti. Območje cestnega priključka oziroma križišča z državno cesto je potrebno opremiti s predpisano talno in vertikalno prometno signalizacijo. Ustrezna ureditev cestnih priključkov oziroma križišč z državnimi cestami je pogoj za začetek del (gradnja na obravnavanem območju) in za izdajo uporabnega dovoljenja za objekte na obravnavanem območju.
(7) Cestni objekti in cestna oprema morajo biti arhitekturno in krajinsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v sozvočju z urbano in arhitektonsko podobo prostora. Ceste bodo asfaltirane, pločnik za pešce pa asfaltiran ali tlakovan s tlakovci. Rešitve morajo omogočati uporabo tudi funkcionalno oviranim osebam.
(8) Vzdolž celotne ureditvene enote poteka kolesarska povezava. kolesarska povezava se predvidi južno od predvidene ceste z navezavo na obvoznico Vrba.
(9) Za potrebe priklopov območij predvidenih z OPPN je potrebno predvideti posamičen ali skupen cestni priključek in ga pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja ustrezno obdelati ter pridobiti soglasje upravljalca cest.
(10) Zagotoviti je treba ustrezno ureditev državne ceste – vključno s cestnimi priključki oziroma križišči, površinami za pešce in kolesarje, avtobusnimi postajališči, cestno razsvetljavo in drugo. Ustrezne rešitve glede ureditve tangiranega območja državne ceste je treba strokovno utemeljiti in uskladiti z upravljalcem državne ceste. Glede ureditve območja državne ceste je treba upoštevati veljavne predpise in tehnične specifikacije za javne ceste. Ustrezna ureditev tangiranega območja je pogoj za začetek in izvajanje del na obravnavanem območju prostorskega akta ter za začetek uporabe objektov na obravnavanem območju. Zagotoviti je treba ustrezne rešitve, ki bodo zagotavljale delovnje tangiranih cestnih priključkov oziroma križišč z državno cesto v predpisani planski dobi. Zagotoviti je treba tudi ustrezne rešitve glede ureditve območja vzdolž državne ceste tako, da bo preprečen nekontroliran oziroma neurejen dostop in parkiranje vozil na tangiranem območju neposredno ob državni cesti in da ne bo negativnih vplivov na območju državne ceste. Obdelati in utemeljiti je treba tudi morebiten potek komunalnih vodov v območju državne ceste in varovalnega pasu. Med drugim je treba preveriti potrebo po ureditvi varovanja tangiranega območja vzdolž državne ceste.
(11) Upravljalec državne ceste ne odgovarja za morebitne vplive državne ceste na tangirano območje OPPN; morebitne ukrepe za varovanje pred vplivi državne ceste in promet je treba zagotoviti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja za cesto.
(12) Pri načrtovanju ceste je treba upoštevati veljavne predpise in tehnične specifikacije za javne ceste in jih v načrtu utemeljiti. Obdelati in utemeljiti je treba tudi vse posege v območju državnih cest ter varovalnega pasu oziroma druge posege, ki bi lahko vplivali na območje državnih cest in promet na njej.
(13) Za načrtovanje vseh posegov v območju OPPN je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam DRSC.
(14) Upravljalec državnih cest ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za načrtovano območje, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste. Izvedba vseh ukrepov je obveznost investitorja, ki zagotavlja komunalno opremo območja. Pri posegih v varovalnem pasu državne ceste, DRSC ne prevzema nikakršne finančne ali druge odgovornosti, kot posledico hrupa, vibracij in ostalih vplivov prometa, ki se pojavljajo na cesti.
(15) Upoštevanje vseh zahtev se izkaže v načrtu ceste, ki predstavlja del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in je osnova za izdajo soglasja k projektnim rešitvam pristojnega soglasjedajalca.
11. člen
(parkirne površine)
(1) Na obravnavnem območju je potrebno zagotoviti minimalno število parkirnih mest, kot jih določajo OPN za Občino Žirovnica in veljavni predpisi. Parkirna mesta se lahko zagotovijo na vseh površinah znotraj OPPN. Parkirišča je možno tlakovati ali izvesti z asfaltno prevleko.
(2) Ureditev parkirnih površin je lahko tudi drugačna, če se v načrtu zunanje ureditve izkaže kot ustreznejša rešitev, pod pogojem, da ne vpliva na spremembo prometnega režima ter zagotavlja varen promet v skladu z določili Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/06).
(3) Parkirne površine se lahko načrtujejo na nivoju terena ali pod terenom. Na nivoju terena morajo biti ozelenjena z drevesno vegetacijo. Gradnja pokritih parkirišč ali garažne hiše nad terenom ni dovoljeno.
12. člen
(peš poti)
Pešpot je zgrajena ob novi oziroma rekonstruirani regionalni cesti kot pločnik. Ostale peš površine je možno urediti kot dostopne poti in povezave do objektov in ostalih urejenih površin.
V. USMERITVE ZA UREJANJE VODA
13. člen
(urejanje voda)
(1) Vse vrste odpadnih voda morajo biti speljane in očiščene na način, kot to predvidevajo Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.
(2) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in predpisi s področja varstva okolja:
– Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05);
– Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96, 90/98, 31/01, 62/01);
– Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04).
(3) Padavinske vode obravnavanega območja je treba prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
(4) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).
(5) Utrjene in parkirne površine je potrebno ustrezno urediti, tako, da ne bo prihajalo do onesnaževanja in iztokov nevarnih snovi v podtalje in vode. Parkirne površine za tovorna vozila morajo biti urejene skladno s Pravilnikom o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirna mesta za motorna in priklopna vozila ter mesta za njihovo vzdrževanje (Uradni list RS, št. 63/02).
VI. KOMUNALNA, ENERGETSKA IN TELEPRENOSNA INFRASTRUKTURA
14. člen
(splošni pogoji)
(1) Glavni dostopi do objektov, primarne peš površine, parkirni prostori v kletnih etažah ter druge površine v funkciji objektov, morajo biti urejeni tako, da so dostopni tudi funkcionalno oviranim ljudem.
(2) Načrtovani objekti se morajo priključiti na obstoječe in predvideno komunalno in energetsko omrežje.
(3) Praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi potekati po javnih površinah in infrastrukturnih pasovih, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov, naprav in vodov. Gradnja objektov, naprav in vodov mora potekati usklajeno. V nasprotnem primeru je potrebno zagotoviti ustrezne pravice za gradnjo na nelastniških zemljiščih (služnost, stavbna pravica).
15. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Območje je potrebno oskrbeti z javnim vodovodom. Oskrba s pitno in požarno vodo se bo zagotavljala s priključitvijo na obstoječe vodovodno omrežje.
(2) Primarno in sekundarno omrežje se projektira znotraj zazidalnega območja tako, da poteka v javnih površinah in v infrastrukturnem komunalnem pasu. Nad cevovodi in priključki, v širini 1,5 m (varovalni pas), ni dovoljeno postavljati nobenih objektov, kakor tudi ni dovoljeno sajenje dreves in raznega grmičevja.
(3) Pri dimenzioniranju cevovodov za oskrbo z vodo je potrebno poleg porabe vode za sanitarne namene, upoštevati tudi potrebo, da se zagotovi vire in zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter ustrezno hidrantno omrežje.
(4) Priključki posameznih objektov se izvedejo preko vodomernih jaškov.
(5) Obnovljen je že vodovod DUK 150, ki poteka ob državni cesti ob južni strani pokopališča med objektoma Breznica 1 in Breznica 6a.
(6) Potrebna je obnova vodovoda PVC 100, ki povezuje naselje Breznica in Vrba in se odcepi iz vodovoda DUK 150, kar mora biti obdelano v ustreznem načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(7) Materiali novih odsekov vodovoda morajo biti v skladu s standardom SIST-EN 545/2011, za vodovodne duktilne cevi najmanj v klasi C40. Nad cevovodom mora biti vgrajen opozorilni trak z indikatorjem.
(8) Nadzemni hidranti morajo biti predvideni v lomni izvedbi.
(9) EV zasuni morajo imeti trojno tesnjenje vretena + zaščitni obroč pred vstopom nesnage z možnostjo menjave tesnilnega paketa pod pritiskom in brez posegov v vodovodno instalacijo.
(10) V vodovodno mrežo se smejo vgrajevati samo tako fazonski kosi in armature, ki odgovarjajo standardom.
(11) Cevovod se polaga na pripravljeno podlago iz sejanega peska v minimalni debelini 10 cm na globini najmanj 1,2 m. Zasip cevovoda v višini prvih 30 cm se opravi s sipkim peskom.
(12) Po uspešno opravljenem tlačnem preizkusu vodovoda je potrebno vodovod geodetsko posneti in vrisati v kataster ter en izvod posredovati upravljalcu vodovoda Jeko-in.
16. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) V Občini Žirovnica je za naselja Rodine, Smokuč, Doslovče, Breznica, Vrba in del naselja Zabreznica zgrajen ločen sistem kanalizacije, ki je s povezovalnim ali zbirnim kanalom povezan s čistilno napravo Radovljica.
(2) Vsi novi kanali se gradijo v ločenem sistemu, razen v primerih, ko padavinske vode ni možno izločiti iz sistema, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja in kadar je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.
(3) Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi ali obnavlja javna kanalizacija, je priključitev ali preureditev obstoječega priključka na javno kanalizacijo obvezna za vse objekte v naselju in zunaj naselja ali dele naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če dolžina priključka ne presega 50 m na PE oziroma na prebivalca, odvajanje odpadnih vod pa je iz pritličja objekta možno brez naprav za prečrpavanje. Upoštevati je potrebno Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji v Občini Žirovnica z vsemi popravki in dopolnitvami.
(4) Na trasi obstoječe javne kanalizacije se ne sme graditi, postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale delovanje in vzdrževanje. V takih primerih je potrebno prestaviti objekt ali kanalizacijo, za kar investitor potrebuje posebno soglasje upravljavca javne kanalizacije oziroma lastnika infrastrukture v Občini Žirovnica. Stroški morebitne prestavitve javne kanalizacije (projektna dokumentacija, izvedba, PID, geodetski posnetek …) bremenijo investitorja.
(5) V primeru nastajanja tehnoloških vod se le-te lahko odvajajo v kanalizacijo pod pogojem, da niso presežene mejne vrednosti parametrov za iztok v kanalizacijo. V nasprotnem primeru je potrebno urediti ustrezno predčiščenje odpadnih vod.
(6) Strešne vode se ponikajo neposredno v tla oziroma v vodotok, če je to izvedljivo.
(7) Za meteorne vode z dvorišč, dovoznih poti ter drugih utrjenih površin se uredi odvajanje preko peskolova in lovilca maščob neposredno v tla oziroma v vodotok, če je to izvedljivo.
(8) Pri vzporednem poteku drugih komunalnih vodov z javno kanalizacijo, je potrebno zagotoviti ustrezne horizontalne in vertikalne odmike. Najmanjši horizontalni odmik (svetli) je 1,0 m, pri križanjih pa je minimalni vertikalni odmik (svetli) 0,6 m. V primeru križanja morajo biti cevi vgrajene v zaščitni cevi, ustji zaščitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije najmanj 2 m na vsako stran.
(9) Gradnja mora potekati tako, da ne pride do poškodb javne kanalizacije med gradnjo, kot tudi ne po izgradnji. Delovanje kanalizacije ne sme biti ovirano. Vsako morebitno poškodbo javne kanalizacije je treba takoj sanirati na stroške investitorja in o tem obvestiti upravljavca javne kanalizacije.
(10) Pred pričetkom gradnje je potrebna zakoličba obstoječe javne kanalizacije na terenu.
(11) Vsi pokrovi revizijskih jaškov morajo ostati na nivoju terena zaradi vzdrževanja kanalizacije.
17. člen
(električno omrežje)
(1) Na obravnavanem območju je trenutno locirana obstoječa transformatorska postaja 20/0.4 kV; TP Breznica, s pripadajočimi 20 kV kablovodi in so namenjene oskrbi obstoječih porabnikov električne energije.
(2) S pozidavo območja se predvideva tudi sprememba porabe električne energije in priključne moči. Z umeščanjem posameznih objektov v prostor bo predviden način napajanja, ki bo odvisen od priključnih moči posameznih odjemalcev in s tem tudi število novih TP odgovarjajočih moči s pripadajočimi SN kablovodi in NN omrežjem.
(3) Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti njihovo zakoličbo. Kjer se bodo gradbeni posegi izvajali v območju tras obstoječih vodov je potrebno predvideti njihovo prestavitev izven območja gradbenih posegov, oziroma predvideti njihovo zašpčito v skladu z veljavnimi predpisi. Pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani distribucijskega podjetja Elektro Gorenjska.
(4) Zaradi prestavitve ceste bo na obravnavanem območju potrebna prestavitev ali izgradnja nove nadomestne transformatorske postaje, kablovoda K0628 ter prestavitev oziroma izgradnja NN in SN kabelskega omrežja. Elektroenergetsko omrežje se mora graditi v kabelski kanalizaciji.
(5) Za potrebe napajanja novih porabnikov na obravnavanem območju je potrebno zgraditi nove NN kabelske izvode iz nove transformatorske postaje T032 Breznica do priključno merilnih omaric lociranih na parcelnih mejah posameznih objektov. Priključno merilne omarice morajo biti dostopne z javnih površin. Nova transformatorska postaja je predvidena izven območja OPPN.
(6) V sklopu pridobitve gradbenega dovoljenja za infrastrukturo, mora biti elektro energetska infrastruktura obdelana v posebni mapi. Pred pričetkom projektiranja je potrebno pridobiti projektne pogoje upravljalca vodov.
(7) V cesti se predvidi koridor za izgradnjo nove SN in NN kabelske kanaliazcije s povezavo do nove transformatorske postaje.
(8) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa.
(9) V primeru gradbenih del v območju obstoječih elektroenergetskih naprav je investitor dolžan pri upravljalcu distribucijskega omrežja naročiti načrt prestavitve oziroma zaščite obstoječih elektroenergetskih naprav.
(10) V projektni dokumentaciji za pridobitev soglasja k projektnim rešitvam oziroma soglasja za priključitev morajo biti upoštevane vse zahteve iz smernic k OPPN in iz pridobljenih projektnih pogojev. Trase predvidenih novih vodov se lahko spremenijo ali prilagodijo ob soglasju upravljalca.
(11) Cestna razsvetljava se uredi ob na novo predvidenih javnih površinah za promet. Cestna razsvetljava je nadaljevanje obstoječe v smislu uličnega niza svetilk, ki so nameščene enostransko v bankini cestišča ali ob pločniku oziroma parkirišču pod pokopališčem. Kablovodi naj potekajo v zelenici ali pločniku v cevi. Medsebojni odmik svetil naj bo od 30 do 35 m.
(12) Tip svetilk naj bo izbran tako, da bo po obliki in razporedu enak ali podoben tistim, ki so že izvedene ob regionalni cesti Žirovnica–Begunje. Pri svetilkah naj bo omogočena 50 % regulacija svetlobe, usmerjenost svetlobnega snopa pa naj bo taka, da bo povzročeno najmanjše možno svetlobno onesnaževanje okolja.
18. člen
(teleprenosno in KKS omrežje)
(1) Na obravnavanih zemljiščih se nahajajo obstoječe TK naprave Telemacha Slovenije d.d. katere bo potrebno ob posegih ustrezno zaščititi v skladu s predpisi in zahtevami nadzornega Telekoma. Zaščite v večji meri ali morebitne potrebne prestavitve je potrebno projektno obdelati. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK naprav pri posegih lahko izvede Telekom d.d. Do vseh novih in tudi obstoječih objektov, ki se nahajajo na območju urejanja je potrebno predvideti gradnjo TK kabelske kanalizacije. Ta naj se smiselno poveže na obstoječo TK kabelsko kanalizacijo.
(2) Investitorji predvidenih objektov morajo za vključitev objektov na javno TK omrežje omogočiti Telekomu Slovenije d.d. izvedbo TK omrežja po izdelani dokumentaciji, izdati soglasja za prekop prizadetih zemljišč in podpisati pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice na tangiranih parcelah.
(3) Telekomunikacijsko kabelsko omrežje je potrebno predvideti v skladu s predvideno dejavnostjo in potrebami območja. Priključki bodo izvedeni iz razdelilnih prostostoječih omaric, tako da se do roba vsake gradbene parcele položi fleksibilna cev 2 x Ø 50 mm. Do na novo predvidenih objektov se položi dvo cevna komunikacijska kanalizacija, v katero se v skladu s potrebami polagajo telefonski in morebitni drugi komunikacijski kabli (optični).
(4) V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja se izdela tudi načrt zaščite in po potrebi prestavitve omrežja Telekoma Slovenije, ki obsega medkrajevni optični kabel na relaciji Žirovnica–Begunje in krajevno kabelsko omrežje FL Žirovnica (bakreno). V načrtu je potrebno predvideti tudi povezavo s cevmi do predvidenih novih objektov. Zaščita obstoječih telekomunikacijskih naprav mora biti izvedena tako, da bo vpliv na njih minimalen, povezave s cevmi in jaški pa morajo po končanih delih omogočati upravljanje in vzdrževanje omrežja brez gradbenih posegov.
(5) Na območju načrtovane ureditve je obstoječe in predvideno tudi KKS omrežje Telemach. Priključki na kabelski razvod bo možen v kabelskih omaricah. Od te omarice je potrebno zgraditi izven kompleksa enocevno kabelsko kanalizacijo. V območju urejanja se položi enocevna kanalizacija z vmesnimi jaški vzporedno, vendar neodvisno od druge komunalne infrastrukture. Priključki bodo izvedeni iz razdelilne prosto stoječe omarice, tako da se do roba vsake gradbene parcele položi fleksibilna cev 1x Ø 50 mm.
(6) V postopku pridobitve gradbenega dovoljenja se izdela načrt zaščite in po potrebi prestavitve ali rekonstrukcije KKS omrežja Telemach. V načrtu je potrebno predvideti tudi povezavo s cevmi do predvidenih novih objektov. Zaščita obstoječih KKS naprav in izvedba novih mora biti izvedena tako, da bodo povezave s cevmi in jaški po končanih delih omogočale upravljanje in vzdrževanje omrežja brez gradbenih posegov.
(7) Možnost izvedbe cevne KK je ob drugih TK vodih, vendar z ločenimi vmesnimi jaški in ločenimi dovodi do posameznih stavb. Postavitve ojačevalnih in distribucijskih točk je potrebno obdelati v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(8) Pri križanju KKS vodov mora biti kot križanja 90 stopinj oziroma ne manjši kot 45 stopinj. Minimalni vertikalni odmik med vodi pri križanju znaša 0,3 m. Pri približevanju oziroma vzporednem poteku tras je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5 m. Morebitni drugačni odmiki so možni z uskladitvijo tehničnih rešitev in izdanim soglasjem upravljalca.
19. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Predvideno območje in s tem objekte, katerih izgradnja je predvidena v tem območju, bo možno oskrbovati z zemeljskim plinom iz plinovodnega omrežja (PE 32-160, p=2-4 bar).
(2) Pred pričetkom kakršnihkoli del v varovalnem pasu plinovoda (2 m od osi plinovoda), je obvezno naročiti zakoličbo in nadzor nad izvajanjem del. Stroški zakoličbe, nadzora, morebitnih zaščitnih ukrepov ali prestavitve plinovodnega omrežja bremenijo investitorja.
(3) Na območju že zgrajenega ali predvidenega distribucijskega omrežja zemeljskega plina, je uporaba oziroma priključitev na omrežje obvezna, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije.
(4) Pri načrtovanju komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati, vrisati in izvesti vse komunalne vode po predhodnem dogovoru za območje Breznica Center (BZ2). Pred pričetkom projektiranja je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam.
(5) Izdelati je potrebno načrt plinovoda z navezavo na obstoječe omrežje in možnimi priklopi posameznih uporabnikov.
20. člen
(ogrevanje)
Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja in izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije vključno z uporabo hišnih vetrnih turbin, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, vse ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere v območju.
21. člen
(energetska oskrba)
(1) Energetski sistem je sklop posameznih energetskih infrastrukturnih sistemov, ki omogočajo oskrbo države z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati, toploto, obnovljivimi in drugimi viri energije. Pri pridobivanju, pretvorbi, prenosu, distribuciji in uporabi energije, ki povzročajo praviloma nezaželene in dolgoročne vplive na okolje in prostor, se upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja in spoznanje o omejenosti virov ter možnosti izrabe vseh realnih potencialov na področju učinkovite rabe energije.
(2) Pravila za načrtovanje objektov glede smotrne rabe energije:
– z izborom lokacije, orientacijo objektov in ustreznimi odmiki med njimi omogočati ustrezno celoletno osončenje in zagotavljati zmanjševanje potreb po ogrevanju in umetnem hlajenju,
– z ustrezno zasnovo stavbnega volumna, z izborom gradiva in toplotno zaščito stavb zagotavljati čim manjše izgube toplotne energije,
– z načrtovanjem smotrne razporeditve objektov zmanjševati stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture,
– z energetsko sanacijo stavb pri prenovi zmanjševati porabo energije,
– z uporabo lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije zmanjševati izgube energije pri prenosu in distribuciji.
(3) Prenova obstoječih stavb se načrtuje tako, da je zagotovljena smotrna raba energije in materialov. Prenovo mora spremljati energetska sanacija stavb, kar pomeni:
– izvedba ustrezne toplotne zaščite,
– gradnja energetsko varčnih ogrevalnih sistemov in prednostna uporaba obnovljivih virov energije.
(4) Pri prenovi se spodbujata namestitev zbiralnikov sončne energije za pridobivanje električne energije ali ogrevanje sanitarne vode ter izraba padavinske vode v sanitarne namene. Spodbuja se tudi namestitev toplotnih črpalk za ogrevanje objektov.
(5) Poteki komunikacijskih vodov in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi.
(6) Nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov je dovoljeno načrtovati tako, da:
– tvorijo usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo;
– objekti in naprave energetskega sistema ne zasedajo površine, ki presega površino, zasedeno z objektom ali skupino objektov, ob katere se umeščajo.
(7) Poteki načrtovanih elektroenergetskih vodov za prenos in distribucijo se morajo poleg prilagajanja obstoječi naravni in ustvarjeni strukturi urejenosti prostora praviloma izogibati vidno izpostavljenim reliefnim oblikam.
VII. USMERITVE ZA VAROVANJE OKOLJA
22. člen
(varstvo okolja)
Predvideni gradbeni posegi morajo izkazati v skladu z veljavno zakonodajo ekološko neoporečnost investicije in v njej predvidene dejavnosti najmanj z naslednjih vidikov:
– varstva pred hrupom,
– varstva tal,
– varstva zraka,
– ekološko čistih surovin,
– ekološko čistih vmesnih produktov,
– količin morebitne industrijske in hladilne vode in njeni reciklaži ter
– sprejemljivost glede na energijske potrebe.
23. člen
(varovanje pred hrupom)
(1) Območje obravnave sodi v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je lahko prekomerno moteč zaradi povzročanja hrupa. Vsi prostori, v katerih bodo hrupnejši agregati in druge naprave, morajo biti protihrupno izolirane.
(2) Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak investitor dolžan upoštevati predpise iz področja varovanja pred hrupom, da katerih se opredeli v projektni dokumentaciji.
24. člen
(varstvo tal)
(1) Posegi v tla se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine naj se uporabljajo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na sosednja zemljišča ter v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila skladno s pravilnikom in uredbo iz 24. člena tega odloka. Potrebno je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo nevarne in škodljive snovi, zaradi možnih nezgod na tehnoloških površinah.
(2) Z zunanjo ureditvijo se uredijo travnate površine in zasaditve, kar velja za celotno področje, še zlasti pa za področja, kjer se pojavljajo zaledne vode. Zaradi plitve humusne plasti je potrebno pazljivo ravnanje z zemljo in humusom, tako da se z vseh površin, ki jih zavzema poseg zazidave, humus deponira in kasneje uporabi za izvedbo zunanjih ureditev okrog objektov. Enako je treba predvideti tudi deponije za material s tras infrastrukture, ki jih je treba prekriti s humusom in zatraviti.
25. člen
(varstvo zraka)
(1) Upoštevati je potrebno veljavne predpise s področja varstva okolja, ki se nanašajo na mejne, opozorilne in kritične emisijske vrednosti. Izpusti v zrak ne smejo presegati z zakonom določenih mejnih vrednosti. Objekti bodo kot energent uporabljali zemeljski plin, lesno biomaso ali toplotne črpalke, tako da se ne bo povzročalo onesnaževanje zraka.
(2) Prezračevanje objektov je potrebno speljati nad strehe objektov. Prezračevanje podzemnih garaž mora biti izvedeno z odvodnimi kanali za odvod dima in toplote z izpustom nad teren. Vsi izpusti snovi v zrak morajo biti opremljeni z ustreznimi filtrii v skladu z zakonskimi zahtevami.
26. člen
(varstvo voda)
(1) Odvajanje odpadnih voda in toplote v površinske vode je izvedeno na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja (64. člena Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02). Odvajanje in čiščenje odpadnih voda je urejeno v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02 in 50/04) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) saj se odpadne vode vodijo preko kolektorja v CČN Radovljica.
(2) Odvajanje padavinskih voda z območja obravnave je potrebno izvesti skladno z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02, 2/04, 41/04, 57/08) na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin oziroma je potrebno zagotoviti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom. Padavinske vode je potrebno prioritetno ponikati.
(3) Izvedba priključevanja odvoda fekalnih in meteornih voda na javno kanalizacijsko omrežje je mogoča le pod pogoji upravljavca.
(4) Padavinske vode s streh in utrjenih površin bodo odvajane v ponikovalnice, fekalne odplake pa v predvideni kanalizacijski vod do jaška na obstoječi kanalizaciji, ki pelje do CČN Radovljica.
27. člen
(odpadki, zbiranje in odvoz)
(1) Način opravljanja obvezne občinske javne službe ravnanja z odpadki opredeljuje Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Žirovnica.
(2) Za vse objekte na območju urejanja je potrebno predvideti in zagotoviti prevzemna mesta za postavitev zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov. Posamezno prevzemno mesto mora biti primerne velikosti, da se zagotovi ločeno zbiranje embalaže, kuhinjskih odpadkov in ostanka mešanih in komunalnih odpadkov. Prevzemno mesto mora biti utrjeno – asfaltirano ali tlakovano, ter dostopno vozilom za odvoz odpadkov. Širina dovozne poti do prevzemnega mesta mora biti najmanj 3m, najmanjša svetla širina dovozne poti pa 4 m. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti stopnic, robnikov ali drugih ovir. Največja oddaljenost prevzemnega mesta od mesta praznjenja je 5 m.
(3) Pri izvajanju gradbenih del so investitorji del dolžni zagotoviti predpisana ravnanja z gradbenimi odpadki v smislu predelave in odstranjevanja gradbenih odpadkov z oddajo pooblaščenim zbiralcem, oziroma neposredne oddaje gradbenih odpadkov pooblaščenim predelovalcem ali odstranjevalcem.
(4) Izkopana zemljina, jalovina ter gradbeni material se lahko odložijo tudi kam drugam v okolje, za kar mora biti pridobljeno dovoljenje za poseg v prostor.
28. člen
(varstvo narave)
(1) Na območju OPPN je:
– območje Natura – posebno ohranitveno območje (POO), ident. št. SI3000107 Breznica in
– ekološko pomembno območje Breznica, ident. št. 28300.
(2) Pri posegih na obravnavanem območju je treba zagotavljati varstvene cilje območja Nature:
– ohranitev ali doseganje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, za katere je Natura območje določeno;
– ohranjanje celovitosti Natura območij v smislu ohranjanja njihovih ekoloških struktur, funkcij in varstvenega potenciala;
– ohranjanje povezanosti Natura območij.
29. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Ob načrtovnaju posegov v prostor je potrebno pridobiti predhodne usmeritve pristojne območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (pred začetkom priprave idejne zasnove), nato pa še kulturnovarstvene projektne pogoje (v fazi izdelave idejne zasnove) in kulturovarstveno soglasje (v fazi izdelave PGD dokumentacije) zaradi preveritve vpliva predvidene gradnje na kulturno dediščino.
(2) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradviščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene komunalne ureditve (komunala, energetska in telekomunikacijska infrastruktura). Ravno tako se ne smejo izkoriščati za viške materiala.
(3) Na območju urejanja ter v območju presoje vplivov na okolje se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:
EŠD
IME
REŽIM
PODREŽIM
1667
Breznica – Cerkev Žalostne Matere božje
spomenik
5325
Breznica – spomenik padlim v prvi svetovni vojni
vplivno območje spomenika
5325
Breznica – spomenik padlim v prvi svetovni vojni
spomenik
10061
Breznica – Pokopališče
vplivno območje spomenika
10061
Breznica – Pokopališče
spomenik
23128
Studenčice – Kulturna krajina
dediščina
kulturna krajina
23128
Studenčice – Kulturna krajina
vplivno območje
(4) V prikazu stanja prostora so prikazani podatki iz področja varstva kulturne dediščine, pridobljeni v skladu s smernicami dne 5. 9. 2013.
(5) V vplivnih območjih dediščine velja pravni režim varstva, ki določa da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranjati je potrebno dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(6) Zaradi varstva arheoloških ostalin, je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. ZVKDS, OE Kranj je potrebno pred pričetkom kakršnihkoli zemeljskih del obvestiti 10 dni pred pričetkom del.
(7) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika ali varstveno območje dediščine je potrebno pridobiti kulturovarstveno soglasje.
(8) Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati sledeče usmeritve:
– Višinske razlike v terenu se proti južnem robu OPPN lahko premoščajo le z blagimi travnimi brežinami. Oporni zidovi na južnem robu območja OPPN niso dopustni.
– Ohraniti je potrebno čim več obstoječe avtohtone drevesne vegetacije.
– V območju vedut ni dovoljeno načrtovanje objektov, ki bi kakorkoli okrnili poglede na prostorske dominante. Cerkev na Breznici mora ostati prostorska dominanta.
– Parkirišča naj se načrtujejo na terenu in pod terenom. Na nivoju terena naj bodo ozelenjena z drevesno vegetacijo. Gradnja pokritih parkirišč ali garažne hiše nad terenom ni dopustna.
– Po gabaritih objekti ne smejo izstopati iz silhuete naselja.
(9) Predhodne arheološke raziskave oziroma pogodbo za opravljanje raziskav je potrebno izvesti pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za prvo fazo.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
30. člen
(požarna varnost)
(1) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventna vozila po obstoječem in predvidenem novem cestnem omrežju. Potrebna je izgradnja vodovodnega in hidrantnega omrežja, da preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena. Varen umik je možen na zunanje površine, dovozne in parkirne površine. Z ustrezno razmestitvijo objektov se zagotavljajo odmiki ali pa se s protipožarnomo ločitvami objektov zagotovljajo pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Vse povozne površine, ki so namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti ustrezno projektirane in utrjene.
(2) Viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje bodo zagotovljeni iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Pri načrtovanju hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati področno zakonodajo.
(3) Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine mora biti opredeljen v PGD projektih in to skladno z določili Zakona o varstvu pred požarom z vsemi njegovimi dopolnitvami in podzakonskimi akti.
(4) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu »zasnova požarne varnosti«, za pošarno zahtevne objekte pa v elaboratu »študija požarne varnosti«.
31. člen
(varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Upoštevati je potrebno naravne omejitve in temu prilagoditi predvidene rešitve.
(2) Novogradnje je potrebno načrtovati varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja v skladu z Eurocode standardi.
(3) Dejavnosti v objektih, ki so predvidene na obravnavanem območju ne predstavljajo dejavnosti pri katerih bi bila možnost razlitja nevarnih snovi.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
32. člen
(faznost izvajanja OPPN)
(1) Prvo fazo predstavlja izgradnja ceste, vključno s prestavitvami, rekonstrukcijami ali obnovami infrastrukturnih vodov.
(2) Izvedba posameznih objektov v ožjih območjih (A do E) je lahko tudi ločena. Zaključeno fazo pomeni gradnja objekta z vso pripadajočo zunanjo ureditvijo ter prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo, ki je potrebna za funkcioniranje tega objekta. Vse faze z izjemo prve faze se lahko izvajajo tudi istočasno ali v drugačnem vrstnem redu, kot je navedeno, tako da zagotavljajo funkcionalno zaključene celote.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se lahko izvajajo tudi gradnje v območjih A do E pred izvedbo ceste in prestavitvami infrastrukture, če takšna gradnja ne vpliva na komunalno infrastrukturo in na ureditve predvidene s tem OPPN.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
33. člen
(odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to ureditvijo, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geomehanskih in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) V primeru odstopanja od predvidenih rešitev je potrebno pridobiti soglasje Občinske službe k predvidenim posegom.
(3) Spremembe, dovoljene z odstopanji, ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja.
(4) Pri prometni ureditvi so možna odstopanja na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
(5) Pri komunalnem in energetskem urejanju prostora so možna odstopanja tras posameznih vodov na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN pod pogojem, da so spremembe ureditve v soglasju z njihovimi upravljalci.
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN LASTNIKOV NEPREMIČNIN PRI IZGRADNJI KOMUNALNE OPREME NA OBMOČJU OPPN
34. člen
(gradnja komunalne opreme)
(1) Gradnjo obvezne komunalne opreme zagotavlja občina.
(2) Stroški izgradnje obstoječe in nove opreme, ki odpadejo na posameznega investitorja, bodo določeni v skladu z veljavno zakonodajo.
35. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Pri izvedbi posameznih sklopov objektov imajo za zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjami morajo organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradenj ni poslabšana in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
– zagotoviti morajo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav. Infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani;
– v času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom;
– zagotoviti morajo sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav;
– investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, preden se začnejo izvajati gradbena dela.
XIII. PARCELACIJA
36. člen
(prikaz parcelacije)
Predlog parcelacije je izdelan v GK koordinatnem sistemu. Grafični prikaz je na listu 2.2 “Načrt gradbenih parcel z elementi za zakoličenje”. Mejne točke parcel so razvidne iz istega načrta.
XIV. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
37. člen
(urejanje po prenehanju veljavnosti OPPN)
(1) Do realizacije OPPN ostanejo vsa zemljišča v sedanji rabi.
(2) OPPN velja do razglasitve prenehanja veljavnosti akta.
XV. KONČNE DOLOČBE
38. člen
(uporaba veljavne zakonodaje)
V odloku navedeni pravilniki, zakoni, odloki in uredbe morajo v času priprave projektne dokumentacije upoštevati takrat veljavne pravilnike, zakone, odloke in uredbe. Upoštevati je potrebno tako dopolnitve omenjenih predpisov, kot tudi nove predpise iz posameznega navedenega področja.
39. člen
(hramba in vpogled)
Občinski podrobnejši prostorski načrt je na vpogled pri pristojnih službah Občine Žirovnica in na Upravni enoti Jesenice.
40. člen
(nadzor nad izvajanjem)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Kranj in pristojni občinski inšpektorat in redarstvo.
41. člen
(začetek veljavnosti)
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-0005/2013
Breznica, dne 24. septembra 2015
Župan
Občine Žirovnica
Leopold Pogačar l.r.