Uradni list

Številka 56
Uradni list RS, št. 56/2015 z dne 29. 7. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 56/2015 z dne 29. 7. 2015

Kazalo

2370. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofljica (OPN), stran 6611.

  
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A), 109/12, 35/13 (skl. US)) in na podlagi 7., 8. in 16. člena Statuta Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 1/10, 101/10) je Občinski svet Občine Škofljica na 6. redni seji dne 2. julija 2015 sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofljica (OPN)
1.0.0.0 Uvodne določbe
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom Občina Škofljica sprejema občinski prostorski načrt (v nadaljevanju OPN). Z njim načrtuje posege v prostor – na strateški ravni določa izhodišča, cilje in usmeritve prostorskega razvoja, na izvedbeni ravni pa rabo prostora ter merila in pogoje za posege v prostor občine.
(2) S tem aktom je podana temeljna pravna podlaga za izvajanje prostorske politike občine, v povezavi z zagotavljanjem skladnega regionalnega razvoja, omogočanjem razvoja gospodarstva, izboljšanjem pogojev bivanja, varovanjem okolja, varstvom narave, ohranjanjem kulturne dediščine in razvojem gospodarske javne infrastrukture ter uresničevanjem skupnih socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih in športnorekreacijskih potreb občanov.
2. člen
(veljavnost odloka OPN)
(1) Ta odlok velja za območje celotne občine. Izvedbeni del odloka je pravna podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor, razen na območjih, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti, regionalnimi prostorskimi načrti ali državnimi prostorskimi načrti. OPN se upošteva tudi pri pripravi občinskih podrobnih prostorskih načrtov in drugih predpisov občine, ki se nanašajo na rabo in urejanje prostora.
(2) Pri načrtovanju gradenj in vseh drugih posegov v prostor je potrebno poleg tega odloka upoštevati predpise o graditvi objektov ter druge predpise, ki določajo javnopravne režime v prostoru. Pogoji in omejitve iz veljavnih predpisov se upoštevajo tudi kadar to v odloku ni posebej navedeno.
3. člen
(vsebina in oblika odloka OPN)
(1) OPN sestavljajo strateški del, izvedbeni del in priloge v besedilu ter grafičnih prikazih. Strateški del določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, zasnovo prostorskega razvoja, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. Izvedbeni del akta določa namensko rabo zemljišč – namensko rabo prostora, enote urejanja prostora, prostorske izvedbene pogoje za posege na stavbnih zemljiščih, za posege na kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljiščih, za urejanje gospodarske javne infrastrukture ter daje usmeritve za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov.
(2) OPN je izdelan skladno s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07 – v nadaljevanju Pravilnik) in drugimi podzakonskimi predpisi.
(3) Strateški del OPN je sestavljen iz besedila, ki se nahaja v poglavju 2.0 tega odloka, in grafičnih prikazih na naslednjih kartah (v merilu 1:50000):
– prikazi zasnove prostorskega razvoja občine, karta 1 (_21_str_del_211_zas_pros_raz – 1 list),
– prikazi zasnove gospodarske javne infrastrukture, karta 2 (_21_str_del_212_zas_gji – 1 list),
– prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve, karta 3 (_21_str_del_213_zas_pos_rg_rp – 1 list),
– prikazi usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo, karta 4.1 (_21_str_del_2141_zas_pos_usm – 1 list),
– prikazi usmeritev za razvoj v krajini, karta 4.2 (_21_str_del_2142_zas_ost_kraj – 1 list),
– prikazi usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč, karta 4.3 (_21_str_del_2143_zas_ost_nrp – 1 list).
(4) Izvedbeni del OPN je sestavljen iz besedila, ki se nahaja v poglavju 3.0 tega odloka in v grafičnih prikazih na naslednjih kartah:
– pregledna karta Občine Škofljica z razdelitvijo na liste (_221_preg_kar_listi – 1 list, merilo 1:50000),
– pregledna karta Občine Škofljica s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (_222_preg_kar_onrp_gji – 1 list, merilo 1:50000),
– prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (_223_eup_pnrp_pip- 17_listov, merilo 1:5000),
– prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (_224_eup_gji – 17 – listov, merilo 1:5000).
(5) OPN ima tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično nadrejenega akta (_31_izvl),
– prikaz stanja prostora Občine Škofljica (_32_st_pros),
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve (_33_str_pod),
– urbanistični načrt Škofljice z Laniščem, Rebrijo pri Škofljici, Zalogom in Glinkom, urbanistični načrt Lavrice, urbanistični načrt Pijave Gorice in urbanistični načrt Gradišče-Smrjene (_331_un_konc_del in _332_un_podr_del),
– smernice nosilcev urejanja prostora (_34_sm_mn),
– obrazložitev OPN (_35_obr),
– povzetek za javnost (_36_pov_jav),
– okoljsko poročilo (_37_por_okolj).
(6) V grafičnem delu prikaza stanja prostora so prikazana varovana območja in objekti s področja varstva kmetijskih zemljišč, gozdov, voda, virov pitne vode in drugih naravnih virov, ohranjanja narave in varovanja okolja, varstva kulturne dediščine, zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami, upravljanja z gospodarsko javno infrastrukturo in drugih predpisov, ki se nanašajo na prostor. Podatki iz prikaza stanja prostora se v povezavi s smernicami NUP in predpisanimi režimi varovanja in zaščite upoštevajo pri načrtovanju posegov v prostor in pri upravnih odločitvah v zvezi z njimi.
(7) OPN je izdelan in se uporablja v tiskani in digitalni obliki. V primeru eventualnih različnosti velja tiskana oblika.
4. člen
(uporaba okrajšav in izrazov)
(1) V tem odloku uporabljeni izrazi in pojmi so razloženi v 2. členu Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C), 57/12, v 2. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 Odl. US: U-I-152/00-23, 41/04 – ZVO-1, 45/04, 47/04, 62/04 Odl. US: U-I-1/03-15, 102/04 – UPB1 (14/05 – popr.), 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 Odl. US: U-I-150-04-19, 120/06 Odl. US: U-I-286/04-46, 126/07, 57/09 Skl. US: U-I-165/09-8, 108/09, 61/10 – ZRud-1 (62/10 – popr.), 20/11 Odl. US: U-I-165/09-34, 57/12), v 14. do 21. členu Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07), v 5. členu Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), v 2. točki Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in v 3. členu Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08, 109/09, 62/10).
(2) V aktu se uporabljajo tudi naslednje okrajšave izrazov ter pojmov:
CPVO – celostna presoja vplivov na okolje,
CČN – centralna čistilna naprava,
ČN – čistilna naprava,
DPN – državni prostorski načrt,
E – etaža,
EMS – elektromagnetno sevanje,
EPO – ekološko pomembna območja,
EŠD – evidenčna številka dediščine,
EUP – enota urejanja prostora,
FNE – fotonapetostna elektrarna,
FZ – faktor zazidanosti parcele,
FZP – faktor zelenih površin,
GE – gradbena enota,
GJI – gospodarska javna infrastruktura,
GJS – gospodarska javna služba,
GL – gradbena linija,
GM – gradbena meja,
JPP – javni potniški promet,
KD – kulturna dediščina,
KGV – kmetijstvo, gozdarstvo, vode,
KK – kulturna krajina,
KP – krajinski park,
KP LB – krajinski park Ljubljansko barje,
LC – lokalna cesta,
LEK – lokalni energetski koncept,
M – mansarda,
MČN – mala čistilna naprava,
MRP – merilna regulacijska postaja,
NRP – namenska raba prostora,
NS – naravni spomenik,
NT – naselbinsko telo,
NUP – nosilci urejanja prostora,
NV – naravna vrednota,
OE – območna enota,
ON – (okvirno) območje naselja,
OPN – občinski prostorski načrt,
OPPN – občinski podrobnejši prostorski načrt,
ORG – območje razpršene gradnje,
PIN – prostorski izvedbeni načrt,
PIP – prostorski izvedbeni pogoji,
PM – parkirno mesto,
PNR – podrobna namenska raba,
P+R – sistem parkiraj in se pelji,
RPE – register prostorskih enot,
RTP – razdelilna transformatorska postaja,
SKD – standardna klasifikacija dejavnosti,
SERG – sanacija enot razpršene gradnje,
SORG – sanacija območja razpršene gradnje,
sp – smer pozidave,
SS – stanovanjska soseska,
SVPH – stopnja varstva pred hrupom,
TP – transformatorska postaja,
UN – urbanistični načrt,
VVO – vodovarstveno območje,
ZGO – Zakon o graditvi objektov,
ZGS – Zavod za gozdove Slovenije,
ZPNačrt – Zakon o prostorskem načrtovanju.
(3) Izrazi s področja urejanja prostora, ki v aktu niso posebej razloženi, imajo pomen kakor je opredeljen v predpisih s področja urejanja prostora in graditve objektov ter v drugih predpisih.
5. člen
(vsebina tekstualnega dela odloka OPN)
V tekstualnem delu odloka v nadaljevanju so naslednje vsebine:
1.0.0.0 
Uvodne določbe
2.0.0.0 
Strateški del OPN – besedilo
2.1.0.0 
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2.2.0.0 
Zasnova prostorskega razvoja občine
2.3.0.0 
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
2.4.0.0 
Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
2.5.0.0 
Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
2.6.0.0 
Usmeritve za prostorski razvoj občine
2.7.0.0 
Razvoj centralnih naselij na podlagi urbanističnega načrta
3.0.0.0
Izvedbeni del OPN
3.1.0.0
Splošne določbe
3.1.1.0
Pravni obseg akta
3.1.2.0
Namenska raba
3.1.3.0
Načini urejanja
3.1.3.1
Način urejanja na območjih enot urejanja prostora
3.1.3.2
Način urejanja na območjih z določenimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN)
3.1.4.0
Varovanja
3.2.0.0
Merila in pogoji javnega prostora in grajene gospodarske javne infrastrukture
3.3.0.0
Merila in pogoji urejanja zunaj območij stavbnih zemljišč – EUP z oznako KGV
3.4.0.0
Merila in pogoji v enotah urejanja (EUP) stavbnih zemljišč
3.4.1.0
Splošna merila urejanja EUP stavbnih zemljišč
 
Uporabljeni izrazi na območju stavbnih zemljišč (izven stavb)
3.4.1.1
Bivanje v intenzivnem vaškem oziroma podeželskem okolju
3.4.1.2 
Bivanje v mirnem okolju
3.4.1.3
Dejavnosti
3.4.1.4 
Dvorišče
3.4.1.5 
Gnojišče in zbiralnik gnojnice ali gnojevke ter hlevski izpust
3.4.1.6 
Gradbena linija (GL)
3.4.1.7 
Gradbena meja (GM)
3.4.1.8 
Nadomestna gradnja
3.4.1.9
Naselbinsko pomembne izvorne stavbe
3.4.1.10
Kiosk ali zabojnik
3.4.1.11
Območje javnega prostora in območje poljavnega prostora
3.4.1.12 
Ograje za pašo živine – plot
3.4.1.13 
Okoliška stavbna struktura
3.4.1.14 
Pomožni kmetijsko gozdarski objekti – betonsko korito ali ribnik
3.4.1.15 
Regulacijska linija (RL)
3.4.1.16 
Smer pozidave (sp)
3.4.1.17
Vzletišče za jadralne padalce in lahke naprave za letenje
3.4.1.18
Velikostni red GE
3.4.1.19
Urbana oprema
3.4.1.20
Obstoječa stavbna struktura
3.4.1.21
Objekti za oglaševanje
3.4.1.22
Začasni objekti
3.4.1.23
Faktor zazidanosti (FZ)
3.4.1.24
Faktor zelenih površin (FZP)
3.4.2.0 
Gradbena enota
3.4.2.1 
Splošna merila in pogoji urejanja gradbenih enot
3.4.3.0
GE – merila in pogoji urejanja tipov gradbenih enot (tipi GE) s predpisanimi tipi stavb:
(GE s prevladujočo PNRP S)
– hm – GE modernistične stanovanjske hiše
– hp – GE hiše na podeželju
– hv – GE hiše v vrsti
– sb – GE stanovanj v bloku,
– vo – GE domačija v odprtem vaškem okolju
– vs – GE domačija v strnjenem vaškem okolju
(GE s prevladujočo PNRP C)
– js – GE javna stavba, podtipi: jgd – GE gasilnega doma, jps – GE poslovilne stavbe
– pj – GE posebne javne stavbe, podtipi: pjc – GE cerkve, pjg – GE gradu, dvorca pjo – GE obeležij, spomenikov in kapelic
– tm – GE trško mestne hiše
(GE s prevladujočo PNRP I)
– odi – GE kmetije z industrijsko proizvodnjo
– gs – GE gospodarske stavbe
(GE s prevladujočo PNRP Z)
– zsr – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – površine za oddih, rekreacijo in šport
– zdz – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – druge urejene zelene površine
– zpk – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – pokopališča
(GE s prevladujočo PNRP P)
– jp – GE središčnega javnega prostora, podtipi: jpp – GE javnega parkirišča, jpa – GE avtobusnih postajališč
– p – GE prometne infrastrukture
– in – GE infrastrukturnega objekta, podtipi: ičn – GE čistilne naprave, ivč – GE vodnega črpališča in vodohranov, ike – GE objekta komunikacijske in energetske infrastrukture, ieo – GE ekološkega otoka
(GE s prevladujočo PNRP A)
– od – GE domačije v odprtem prostoru
– x – GE s posebnimi režimom urejanja
– pin – GE varovanje meril veljavnih prostorsko izvedbenih načrtov, dpa – GE
– ppn – GE varovanja pogojev izvedbe OPPN
3.4.4.0
Stavbe
3.4.4.1.0
Stavba – splošno
3.4.4.1.1
Glavna in pomožna stavba GE
3.4.4.1.2
Namembnost stavb
3.4.4.1.3
Etažnost stavbe (E)
3.4.4.1.4
Podzemna stavba
3.4.4.1.5
Orientacija stavbe
3.4.4.1.6
Oblikovanje fasad stavbe
3.4.4.1.7
Posebni arhitekturni elementi, t.j. posebni sekundarni kubusi
3.4.4.1.8
Oblikovanje strehe z naklonom
3.4.4.1.9
Ravna streha
3.4.4.2
Splošna merila organizacije in oblikovanja glavnih stavb
3.4.4.3
Tipi glavne stavbe
– hiša na podeželju
– javna stavba
– modernistična stanovanjska hiša
– paviljonska stavba/paviljon
– trško-mestna hiša
3.4.4.4
Merila organizacije in oblikovanja pomožne stavbe GE
3.5.0.0
Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP
3.6.0.0 
Prostorsko razvojni ukrepi
4.0.0.0
Prehodne in končne določbe
2.0.0.0 Strateški del OPN – besedilo
6. člen
(vizija prostorskega razvoja občine)
Občina Škofljica bo svoj prostorski razvoj usmerjala v izboljšanje kakovosti bivalnega okolja s posodobitvijo in dograditvijo prometnih povezav, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter objektov za uresničevanje kulturnih, izobraževalnih, vzgojno varstvenih, zdravstvenih, socialnih in športno rekreacijskih potreb občanov. Z razvojem storitvenih in oskrbnih dejavnosti ter vseh vrst javnega potniškega prometa bosta Škofljica in Lavrica postali dobro delujoče somestje z visokim standardom družbene in okoljske infrastrukture, oskrbnih in storitvenih dejavnosti. Ob tem bo občina z urejenostjo urbanega in ohranjenostjo naravnega prostora okrepila vlogo in pomen v južnem delu Ljubljanske regije ter prepoznavnost v širšem prostoru.
2.1.0.0 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
7. člen
(stanje, značilnosti in težnje dosedanjega razvoja občine)
(1) Občina Škofljica leži v osrednjem delu Slovenije, pripada Ljubljanski urbani regiji in meji na občine Ig, Velike Lašče, Grosuplje in na Mestno občino Ljubljana. Obsega 43,3 km2, ima 18 naselji in gostejšo poselitev (237,3 preb./km2) in šteje 10278 prebivalcev (maj 2015). Dobra polovica prebivalstva živi v središčnih naseljih Lavrici in Škofljici. Za občino so značilni hitra rast prebivalstva, priseljevanje mladih družin in dnevna migracija delovno aktivnega prebivalstva v smeri Ljubljane.
(2) Naravni prostor občine zaznamuje izjemno kakovost kulturne krajine s posebej zavarovanim Krajinskim parkom Ljubljansko barje in velika vodnatost. Na zahodni strani prevladuje krajina z ravninskimi barjanskimi travniki, na vzhodu ter jugu pa gričevnati svet v prepletu gozdov in kmetijskih zemljišč.
(3) Za poselitev občine je značilna intenzivna in prostorsko slabo načrtovana urbanizacija ob glavni prometnici od Lavrice do Pijave Gorice. Nekdanja majhna ruralna naselja Lavrica in Škofljica z bližnjo okolico ter deloma Pijava Gorica so prerasla v središčna naselja pretežno namenjena bivanju, kjer se razvijajo tudi servisne, storitvene in oskrbne dejavnosti ter v manjši meri proizvodna obrt in industrija.
(4) Na območju Vrha nad Želimljami, Smrjen in Gradišča se je v procesu stihijske urbanizacije med nekaterimi izvornimi poselitvenimi enotami (vasmi, osamelimi domačijami) vzpostavila specifična naselbinska struktura pretežno individualnih stanovanjskih hiš z nekonsistentnimi notranjimi urbanimi strukturami in razmerji do naravnega/nepozidanega prostora ter s slabo komunalno opremljenostjo in nekakovostnim javnim prostorom.
Potrebe in težnje v razvoju
(5) Poselitveni prostor Občine Škofljica izkazuje posebno privlačnost za priseljevanje prebivalstva v urbana središča in v bližino Ljubljane, zaradi bližine delovnih mest ter hkratne težnje prebivalstva iz gosto naseljenih mestnih sosesk po preselitvi na mestno obrobje, zaradi višje kakovosti bivanja in dostopnejših zemljišč za gradnjo. Na podlagi naravnega prirasta in priselitev v prihodnjih deset in več letih je pričakovana rast števila prebivalstva do leta 2020 z indeksom 140 glede na stanje leta 2008. Zaradi priseljevanja v zadnjih dvajsetih letih in posledično pričakovane visoke naravne rasti prebivalstva v prihodnjih desetletjih se izkazujejo specifične potrebe vseh starostnih skupin prebivalstva (otrok in mladine, delovno aktivnega prebivalstva, socialno ogroženih in starejših občanov). Zato je potrebno s planom zagotavljati prostorske možnosti za ureditev površin in izgradnjo objektov otroškega varstva, osnovnega izobraževanja, osnovne zdravstvene mreže, socialnega varstva in oskrbe, kulturnih dejavnosti, športa in rekreacije. Ob trendu padanja povprečnega števila članov gospodinjstev in rasti prebivalstva bo že do leta 2020 močno naraslo število gospodinjstev.
(6) Prostorske potrebe za razvoj proizvodnih dejavnosti so omejene na lokalni prostor. Zaradi prometne lege in dnevnih migracij na regionalni ravni se kažejo povečane potrebe za razvoj oskrbnih, storitvenih in servisnih dejavnosti na območju Lavrice in Škofljice ter deloma Pijave Gorice in Gradišča s Smrjenami. V teh naseljih so poleg površin za centralne dejavnosti potrebne tudi nove rekreacijske površine ter ureditev manjkajoče ali neustrezne komunalne opremljenosti stavbnih zemljišč, izboljšanje energetske, prometne in komunikacijske infrastrukture. Naraščanje prometa na glavni prometnici skozi občino v smeri proti Ljubljani zahteva povečano skrb za ohranjanje kakovosti življenja v naseljih s pomembnimi prometnicami, ureditev prometnih razmer z izgradnjo obvoznice Škofljice, hkrati pa posodobitev obstoječe prometnice in izboljšanje povezav javnega potniškega prometa po cestah in železnici. Za zaustavitev tranzitnega prometa dnevnih migracij iz smeri Ribnice in Kočevja je potrebno razvijati sodobne oblike javnega potniškega prometa.
Možnosti prostorskega razvoja
(7) Razvojne možnosti urbanih dejavnosti (predvsem stanovanj in dejavnosti sekundarnega sektorja) so v prostoru občine močno omejene zaradi naravnih značilnosti prostora, geografske lege in prometnih koridorjev. Ključne omejitve razvoja poselitve predstavljajo obsežna varovana območja narave, najboljših kmetijskih zemljišč, gozdov, kulturne dediščine, voda in vodnih virov. Za zadovoljitev bivanjskih in drugih potreb bo potrebno zagotoviti, popolno izkoriščenost notranjih prostorskih rezerv s prenovo, zgoščevanjem poselitve in kakovostnim prestrukturiranjem obstoječih stavbnih zemljiščih ter zagotoviti nova stavbna zemljišča za stanovanjsko gradnjo in razvoj družbene in gospodarske javne infrastrukture, pretežno v središčnih naseljih občine.
(8) Možnosti za poselitev je potrebno reševati prvenstveno z obstoječimi resursi – s celostno prenovo in zgostitvijo pozidave v središčnih delih naselij Lavrice, Škofljice, Pijave Gorice in Gradišča s Smrjenami, kjer se ob klasični prostorski rasti naselij in preobrazbi središčnih delov, razvijajo predvsem centralne dejavnosti z bivanjem. Pod pogoji radikalne preobrazbe obstoječe naselbinske strukture in popolne komunalne opremljenosti je za poselitev primerno tudi območje naselij Vrh nad Želimljami in Želimlje. Za nadaljnjo poselitev v ostalih naseljih občine se prvenstveno izrabijo obstoječe prostorske rezerve nezazidanih stavbnih zemljišč. Druga naselja imajo možnosti za manjše širitve z zaokrožanjem območja naselja v okviru lastnih potreb. Nove površine se lahko zagotavljajo še v sklopu sanacije območij razpršene gradnje.
(9) Obstoječi kompleksi namenjeni industrijski proizvodnji, servisnim in storitvenim dejavnostim imajo omejene možnosti za širitve, zato se lahko le notranje prenavljajo in dograjujejo z izrabo notranjih rezerv. Dolgoročno pomemben prostorski potencial za razvoj tovrstnih programov se nahaja v naselju Reber pri Škofljici.
Vplivi in povezave s sosednjimi območji
(10) Naselja občine Škofljica so tesno povezana s sosednjimi območji občine Grosuplje, Velike Lašče in Ig ter zlasti MO Ljubljana. Prostorsko, socialno in gospodarsko povezanost še posebej utrjujejo skupni interesi varstva okolja in naravnih dobrin ter razvoja gospodarske javne infrastrukture. Najmočnejše vezi s sosednjimi območji so vzpostavljene s prometnimi tokovi v cestnih smereh Ljubljane, Iga, Grosuplja, Ribnice in Kočevja ter z železnico Ljubljana–Grosuplje. Najpomembnejši prometni koridorji (cestne in železniške) potekajo skozi občino v smeri proti Ljubljani, Novemu mestu in Kočevju. Cestni promet v glavnih smereh proti Grosuplju in Kočevju je močno obremenjen z regionalnimi tranzitnimi tokovi. Občina je s sosednjimi območji občin MO Ljubljana, Grosuplje povezana z linijami avtobusnega in železniškega JPP, z območjem Velikih Lašč pa samo z linijami avtobusnega JPP. Pri tem so glede dostopnosti s postajališči dobro oskrbljeni naselji Škofljica in Lavrica.
Usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov
(11) V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije.
8. člen
(cilji in prioritete prostorskega razvoja)
(1) Ključni cilji prostorskega razvoja Občine Škofljica so zagotavljati dobre pogoje za bivanje, ohraniti kakovosti naravnega okolja in izboljšati pogoje za razvoj družbenih dejavnosti ter urejenost javne gospodarske infrastrukture. Občina želi s prostorskim načrtom doseči naslednje splošne cilje prostorskega razvoja:
– v prostoru omogočiti aktiviranje razvojnih potencialov občine in njenih posameznih delov, v prvi vrsti s prenovo in razvojem obstoječega urbaniziranega prostora,
– zagotoviti aktivno ohranjanje in razvoj prepoznanih kakovosti v prostoru,
– sanirati ugotovljene prostorske probleme v urbanem in ruralnem prostoru s poudarkom na sanaciji razpršene gradnje,
– zagotoviti kakovostne pogoje za bivanje ter komunalno opremljanje naselij,
– vzpostaviti oblike trajnostne mobilnosti prebivalstva z razvojem učinkovitega sistema javnega potniškega prometa in pogoje za razvoj sistema integralnega JPP s fizično integracijo prometnih podsistemov,
– okrepiti središčno vlogo Škofljice, ter ostalih lokalnih središč Lavrica, Pijava Gorica in Gradišča s Smrjenami,
– izboljšati kakovost energetske oskrbe z načrtovanjem izrabe obnovljivih virov energije, s spodbujanjem učinkovite rabe energije ter razvoja (centralizirane) daljinske oskrbe s toplotno energijo za ogrevanje in hlajenje na Lavrici in na Škofljici,
– izboljšati kakovost bivalnega in naravnega okolja z zmanjšanjem onesnaženja zraka in hrupa iz naslova osebnega prometa,
– zagotoviti kakovostno oskrbo prebivalstva s storitvami družbenih dejavnosti,
– omogočiti dobro dostopnost in prometno povezanost naselij s prometnimi omrežji sosednjih območij ter okrepiti vpetost v prostor osrednje Slovenije,
– ohraniti in varovati naravne vire, naravno okolje, kulturno in naselbinsko dediščino,
– vzpostaviti pogoje za humanejših oblik gibanja ljudi (kolesarski in peš promet, dostopnost funkcionalno oviranim osebam),
– zagotoviti varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Prioritetni projekti občinskega in regionalnega pomena v Občini Škofljica, za katere se z OPN zagotavljajo prostorski pogoji oziroma upoštevajo omejitve, so:
– vzpostavitev prostorskih pogojev za posodobitev obstoječe družbene infrastrukture na področju zdravstva, socialnega varstva, šolstva, kulture in športa – prednostno se na območju Škofljice ureja problematika doma starejših občanov ter vrtca, Na Lavrici osnovnošolski prostor in na Gradišču nad Pijavo Gorico izgradnja varovanih stanovanj ter vrtca,
– povečanje učinkovitega javnega prevoza in intermodalnosti, z izgradnjo parkirišč – vozlišč javnega potniškega prometa medkrajevnega in primestnega značaja, izgradnjo železniškega postajališča na Lavrici ter intermodalnega vozlišča s P+R na Škofljici,
– upoštevanje načrtovanja gradnje obvoznice Škofljica – odsek 3.a razvojne osi,
– posodobitev cestnega omrežja za izboljšanje prometne varnosti in zmanjšanje prometnih obremenitev, zlasti skozi Škofljico in Lavrico,
– izboljšanje kakovosti bivanja z urejenimi javnimi površinami in površinami za šport in rekreacijo v naseljih Škofljica, Lavrica, Gradišče s Smrjenami ter Želimlje,
– izgradnja manjkajočih ter rekonstrukcija obstoječih kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav v občini,
– izgradnja komunalnega centra na Rebri pri Škofljici,
– ureditev mreže kolesarskih poti.
2.2.0.0 Zasnova prostorskega razvoja občine
(grafični prikazi strateškega dela OPN – karta 1: prikazi zasnove prostorskega razvoja občine)
9. člen
(izhodišča za zasnovo prostorskega razvoja občine)
(1) Poselitev naj se ohranja v okviru obstoječih naselij, razvojne možnosti pa naj se odprejo v večjih naseljih z višjimi stopnjami središčnosti. Tako naj se razvoj poselitve v pretežni meri usmerja v osrednje poselitveno območje, ki ga sestavljajo naselja – Škofljica z bližnjimi naselji Glinek, Lanišče, Reber in Zalog ter Lavrica. Dolgoročno naj se skozi sanacijo reurbanizira in dopolni tudi poselitev v Pijavi Gorici, Želimljah, Smrjenah, ter Gradišču ob predhodnem oziroma sočasnem razvoju oskrbnih in storitvenih funkcij na ravni lokalnih središč, s katerimi se zagotavlja vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje ter udejstvovanje občanov na kulturnem, športnem, rekreativnem področju in pri drugih prostočasnih dejavnostih. V drugih oziroma ostalih naseljih naj se širitve naselij za potrebe lastnega prebivalstva omogočajo, kadar jih ni mogoče pokriti z aktiviranjem notranjih rezerv – slabo izkoriščenih površin ali s prenovo oziroma rastjo obstoječe stavbne strukture. Izjemoma se poselitveno območje širi tudi za gospodarske dejavnosti prebivalstva na področjih kmetijstva, proizvodne obrti, oskrbe in storitev ter družbenih dejavnosti, vendar le v merilu potreb posameznega podeželskega naselja.
(2) Občina Škofljica je tesno navezana na mesto Ljubljana, ki je nacionalno središče mednarodnega pomena. Zato vse svoje potrebe, ki presegajo lokalni značaj in se zagotavljajo v okvirih policentričnega urbanega sistema na državni ravni, uresničuje v sodelovanju z Ljubljano in v okviru Ljubljanske urbane regije.
(3) Razvoj občine je osredotočen na krepitev vloge in funkcij središčnih naselij – predvsem Škofljice, ki je lokalno središče in je hkrati občinsko središče. Z naglo rastjo števila prebivalstva ter razvojem storitvenih in oskrbnih dejavnosti je v zadnjem obdobju v občini pomembno okrepljena vloga Lavrice. Škofljica in Lavrica se zaradi medsebojne bližine s funkcijami dopolnjujeta. V naseljih Pijava Gorica, Gradišče s Smrjenami in Želimlje so se iz potreb lastnega prebivalstva ter zaledne poselitve razvile posamezne funkcije na katerih se bosta v prihodnje lahko razvijali v lokalno središče.
(4) V južnem delu občine se je poleg izvornih oblik na območju Smrjen in Gradišča, ob razmeroma ugodni prometni dostopnosti, stihijsko razrasla poselitvena struktura izključno stanovanjske rabe brez ustrezno načrtovane in predhodno zgrajene infrastrukture. Območje nima razvitih storitev, oskrbe ter družbenih in prostočasnih dejavnostih za zadovoljevanje potreb občanov. Iz obstoječega stanja v teh naseljih izhajajo potrebe po sanaciji razmer in izboljšanju komunalne opremljenosti, ureditvi športnih in rekreacijskih površin ter razvoju centralnih dejavnosti. Hkrati so ta naselja slabše dostopna in notranje nepovezana, zato je potrebno zagotoviti večjo medsebojno povezanost v tem poselitvenem prostoru ter dostopnost do mreže javnega potniškega prometa.
(5) Razvoj naselij je potrebno načrtovati na način, da bodo prebivalci manj odvisni od osebnih avtomobilov in se bodo spreminjale prometne navade ljudi. Pri tem pa bo z ustrezno ureditvijo komunalne opreme in razvojem trajnostne mobilnosti prebivalstva dosežena tudi višja kakovost bivanja in večja prometna varnost.
(6) V ostalem prostoru, kjer se nahajajo strnjeni kompleksi kmetijskih zemljišč in sklenjeni gozdovi, naj se ti ohranjajo. Vzdržuje se obstoječe razmerje med urbanim in naravnim prostorom ter posameznimi tipi kulturne krajine. Ohranja in varuje se naravne značilnosti kulturne krajine Ljubljanskega barja kot nacionalno pomembno krajinsko območje s prisotno kulturno dediščino, in prostorsko identiteto z vso doživljajsko vrednostjo ter simbolnim in reprezentativnim pomenom. Degradirane površine naravnega prostora je potrebno sanirati.
10. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
Območja za bivanje
(1) Razvoj poselitve za potrebe bivanja se usmerja v obstoječa naselja, med njimi prvenstveno v centralna naselja, ki se urejajo z urbanističnim načrtom (Škofljica z naselji Lanišče, Zalog, Reber in Glinek, Lavrica, Pijava Gorica ter Gradišče s Smrjenami). Bivanje v vseh ostalih naseljih se ohranja in razvija v okviru lastnih potreb tam živečega prebivalstva.
(2) Škofljica se razteza v zaledje in tesno povezuje z naselji Lanišče, Reber, Zalog pri Škofljici in Glinek. Razvojne možnosti poselitve se zagotavlja prvenstveno na Lavrici in Škofljici, naselja Pijava Gorica, Gradišče, Smrjene in Želimlje pa je ob pogoju okrepitve središčne vloge primerno za razvoj ekstenzivnih oblik poselitve ter komunalne opremljenosti. Pri tem se upoštevajo razmerja pozidanih in nepozidanih – zelenih površin, razvojne zakonitosti obstoječe naselbinske strukture in odpirajo možnosti za vzpostavitev kakovostnega razmerja urbanega in naravnega prostora. Poselitev se zgoščuje tudi na območjih z nizko stopnjo izkoriščenosti stavbnih zemljišč in v pogojih potrebne sanacije razpršene gradnje kjer se zato z zapolnitvami zagotavljajo nove površine.
Območja centralnih dejavnosti
(3) Centralne dejavnosti se umeščajo v središčne prostore urbanih naselij in zajemajo večje površine na obstoječih in na novo definiranih vozliščnih območjih vzdolž osrednje prometnice – glavne ceste na osi Lavrica–Škofljica–Pijava Gorica. Centralne dejavnosti so deloma izključna namenska raba, v pretežni meri pa mešana z bivanjem – s stanovanjskimi objekti, objekti za oskrbne, storitvene, poslovne in družbene dejavnosti. V središču Škofljice in Lavrice se zagotavlja pretežni del upravnih storitev in družbenih dejavnosti. Območje centralnih dejavnosti se zagotavlja še v naseljih Pijava Gorica, Smrjene, Gradišče in Želimlje z namenom, da se v njih razvijejo oskrba, storitve ter programi vzgoje in izobraževanja, primarnega zdravstva, socialnih in kulturnih dejavnosti ter športa. Med družbenimi dejavnostmi je največ prostora namenjenega športu in rekreaciji ter vzgoji in izobraževanju. Površine zanje se, v prostorsko in družbeno utemeljenih primerih, zagotavljajo tudi zunaj središčnega prostora naselij.
Območja za gospodarski razvoj
(4) Razvoj proizvodnih dejavnosti se ohranja v okvirih obstoječih površin poslovno-obrtne cone Škofljica, ki še ni v celoti izrabljena. Nezazidane površine bodo predvidoma v prihodnjem srednjeročnem obdobju v celoti izkoriščene. Za namen razvoja manjših industrijskih obratov, obrti in servisnih dejavnosti se redefinira območje gospodarske cone Reber. Zato se površine južno od železniške proge pri naselju Reber pri Škofljici ohranjajo v zmanjšanem obsegu.
Območja za razvoj turizma
(5) Območje primerno za razvoj turizma v povezavi z dejavnostmi zdravstva, socialnega varstva in rekreacije je kompleks gradu Lisičje. Na območju naselij z zaledjem kmetijskih površin in območju barja je poselitev podrejena primarni rabi prostora – to je sonaravnemu kmetijstvu in gozdarstvu z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah in turizmu na podeželju, v povezavi z rekreacijo in predstavitvijo naravnih vrednot in kulturne dediščine v prostoru.
Območja prometnih površin
(6) Pretežni del območja gospodarske javne infrastrukture predstavljajo prometne površine državnih in lokalnih cest ter železnice. Pomembne prometne površine so tudi javna parkirišča v centralnih naseljih. Pri razvoju naselij s širitvijo stavbnih zemljišč za poselitev in dejavnosti, ki generirajo promet je potrebno upoštevati, da je poleg cest potrebno zagotoviti ustrezne površine za pešce, kolesarje, postajališča JPP in javna parkirišča za skupne javne potrebe. Pri tem je potrebno upoštevati tudi merilo, da razdalja do postajališč JPP omogoča dostopnost potencialnih uporabnikov.
Območja za šport in rekreacijo
(7) Površine za šport in rekreacijo se zagotavljajo v naseljih z večjim številom prebivalstva – v Lavrici, Škofljici, Pijavi Gorici, Želimljah, Vrhu nad Želimljami, Smrjenah in Gradišču.
11. člen
(omrežja naselij z vlogo in funkcijo)
(1) Omrežje naselij v Občini Škofljica sestavlja 18 naselij (po RPE). Večji naselji z več kakor polovico prebivalstva občine sta Škofljica in Lavrica. Obe naselji imata v celoti razvito dnevno oskrbo in vrsto storitev za občane ter ustrezne kulturne, športno rekreacijske, zdravstvene in socialne dejavnosti za lastne potrebe in zaledna naselja. Obe naselji imata dobro dostopnost z razvitim avtobusnim in železniškim javnim potniškim prometom ter ustrezno opremljenost s prometno, komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo. V severnem delu občine imata tako Škofljica in Lavrica v celoti razvite funkcije lokalnega središča. Pri tem le s težavo in z zaostankom sledita potrebam lastnega prebivalstva z zagotavljanjem ustreznih kapacitet oskrbe in družbenih dejavnosti.
(2) S hitrim razvojem individualne stanovanjske gradnje se je močno povečalo prebivalstvo posameznih naselij v južnem delu občine – v Pijavi Gorici, Smrjenah in Gradišču. Vendar se je poselitev razvijala z nepopolno komunalno infrastrukturo ter hkrati brez potrebnih funkcij oskrbe in storitev za občane. V tem delu občine, kjer živi več kot tretjina prebivalstva občine, je izrazito pomanjkanje družbene infrastrukture, saj je deloma opremljeno le naselje Pijava Gorica. Slabša kot v severnem delu občine pa je tudi dostopnost do sredstev javnega potniškega prometa.
(3) Zaradi zagotavljanja možnosti za razvoj oskrbnih, storitvenih, izobraževalnih, zdravstvenih, socialnih, kulturnih in športno rekreativnih dejavnosti za zadovoljevanje potreb lastnega in zalednega prebivalstva naj se naselja Pijava Gorica in Gradišče s Smrjenami v prihodnje razvijajo v lokalno središče.
(4) V ostalih vaseh se poselitev lahko razvija v okvirih lastnih potreb.
12. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij)
Škofljica je primestna občina z močno navezavo na Ljubljano na več ravneh gospodarskega kulturnega in družbenega življenja. Prometni tokovi dnevnih migracij iz smeri Ribnice in Kočevja po glavni cesti, zagotavljajo pomembno povezanost z zaledjem dolenjskih občin južno od Škofljice. Lokalne povezave sežejo še na zahodni strani do Iga in na vzhodu do Grosupljega. Na avtocestno omrežje se občina navezuje na priključku Ljubljana – jug na Rudniku. Železniška proga Ljubljana–Novo mesto z lokalno postajo Škofljica utrjuje prometno povezanost občine z Ljubljano in zaledjem v smeri Dolenjske, ki jo bo izboljšala načrtovana nova železniška postaja na Lavrici. Na regionalno cesto se navezuje predvidena obvozna cesta, odsek 3.a razvojne osi (varianta 2A).
13. člen
(druga za občino pomembna območja)
Območja voda
(1) Skozi južni del občine proti severu tečeta potoka Želimeljščica in Dremavščica, v sredini pa občino od vzhoda proti zahodu preči regulirana struga Škofeljščice. Površinske in podtalne vode ter vode iz osuševalnih jarkov se stekajo v Ljubljanico ali Iščico. Za vode v občini je značilna neenakomerna razporeditev količin vode z ozirom na vremenske pogoje ter visoka stopnja okoljske občutljivosti – tveganja pred onesnaženjem.
Območja mineralnih surovin
(2) Na meji z Občino Grosuplje je aktivni kamnolom tehničnega kamna – dolomita Pleše, za katerega je država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin do konca leta 2021.
Območja naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora
(3) V zahodnem delu občine se nahaja zavarovano območje Krajinski park Ljubljansko barje z izvedenim kartiranjem habitatnih tipov. Znotraj Krajinskega parka Ljubljansko barje je zavarovano ožje območje naravni rezervat Strajanov breg. Območje Jelšje, Babna Gorica, Grmez in potok Želimeljščica so naravne vrednote znotraj zavarovanega območja krajinskega parka Ljubljansko barje. Območji Rogoze in Želimeljska dolina sta območji varovane kulturne krajine.
Druga še pomembna območja za občino
(4) Za občino je pomembno ohranjanje enot kulturne dediščine – grad Lisičje in grad Namršelj v Želimljah.
14. člen
(urbana središča za katera se izdela urbanistični načrt)
Urbanistični načrt se izdela za urbano naselje Škofljica z naselji Lanišče, Zalog pri Škofljici, Reber pri Škofljici in Glinek, ter za naselja Lavrica, Pijava Gorica in Gradišče s Smrjenami.
2.3.0.0 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
(grafični prikazi strateškega dela OPN – karta 2: prikazi zasnove GJI)
15. člen
(zasnova gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra)
Omrežja prometne infrastrukture
(1) Osnovo cestnega omrežja zagotavljajo državne ceste daljinskega značaja G2106 Ljubljana–Rudnik–Škofljica–Kočevje z navezavo na avtocestno omrežje pri Rudniku, ter državne ceste G-2 na odseku Škofljica–Šmarje - Sap regionalna cesta Škofljica–Ig ter Škofljica–Šmarje - Sap. Pomembnejše lokalne povezave, ki povezujejo naselja in se navezujejo na državno prometnico so Rudnik–Orle, Lavrica–Orle, Pijava Gorica–Turjak ter Vrh nad Želimljami–Rašica.
(2) Za preusmeritev prometnih tokov v smeri proti Ribnici in Kočevju, se v sklopu državne ceste 3.a razvojne osi v prostoru občine, načrtuje umestitev obvozne ceste mimo Škofljice. Navedena cesta se v prostor umešča z državnim prostorskim načrtom. Obstoječo glavno cesto skozi Lavrico in Škofljico se preuredi za izboljšanje varnosti pešcev in kolesarjev ter lokalnega prometa. V občini je predvidena rekonstrukcija ceste G2-106/0261.
(3) Na območju občine potekajo odseki avtoceste: obstoječa južna avtocestna obvoznica Ljubljana, odsek Kozarje–Malence in obstoječa avtocesta A2, odsek Malence–Šmarje - Sap.
(4) Železniška proga I. reda Ljubljana–Trebnje–Dobova (Novo mesto) je namenjena notranjemu transportu in potniškemu prometu. Med Ljubljano in Grosupljem je dolgoročno načrtovana gradnja drugega železniškega tira. Dolgoročno je predvidena posodobitev železniške proge za večje osne obremenitve ter večje hitrosti in gostejši promet primestne železnice s pomembno vlogo postaje na Škofljici. Posodobitev javnega potniškega prometa po železnici iz smeri dolenjske je potrebna za razbremenitev državnih cest v območju Občine Škofljica. Ob železniških postajališčih se načrtuje ureditev parkirišč s ciljem, da se del cestnega prometa preusmeri na železniški promet. Za izboljšanje prometne povezanosti občine se na Lavrici načrtuje nova železniška postaja.
Omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter drugih prometnih površin
(5) Razvoj kolesarskega omrežja temelji na zasnovi državne kolesarske mreže s pomembnim vozliščem daljinske in glavne državne kolesarske poti. V smeri proti severu je predvidena glavna kolesarska povezava Škofljica–Šentjakob, proti jugu Škofljica–Velike Lašče. V smeri vzhod-zahod pa je načrtovana daljinska povezava Škofljica–Ig–Brezovica ter Škofljica–Grosuplje. Prioritetno se ureja kolesarska povezava Ig–Škofljica. Državna mreža kolesarskih poti se dopolnjuje z načrtovanjem lokalnih povezav. Na območju občine se ob vseh rekonstrukcijah pomembnejših cest in ulic načrtuje ustrezne površine za kolesarje in pešce, površine za javna parkirna mesta ter postajališča JPP.
Javni potniški promet
(6) Občina Škofljica bo skupaj z občinami Ljubljanske urbane regije ter z glavnim mestom Ljubljano nadalje razvijala javni mestni in primestni potniški promet s širitvijo do Pijave Gorice, Smrjen, Gradišča in Vrha nad Želimljami ter pokrivanjem širšega območja občine. V sistem javnega potniškega prometa se vključujejo linije železniškega potniškega prometa s postajama na Škofljici in Lavrici ter P+R na Škofljici. JPP naj se izboljšuje tudi s smiselnim skupnim načrtovanjem razvoja JPP in povezovanjem na regionalni ravni, še posebej s sosednimi občinami, zlasti z MO Ljubljana in občinama Grosuplje ter Velike Lašče. Pri načrtovanju prometnih površin – postajališč JPP in javnih parkirnih površin je potrebno te umeščati tako, da bo s fizično integracijo možno zagotoviti učinkovito prestopanje potnikov. Šolski prevozi v občini, ki se izvajajo kot posebni linijski prevoz, naj se s ciljem racionalnega in učinkovitega izvajanja JPP pod posebej določenimi pogoji praviloma izvajajo tudi kot javni linijski prevoz.
Omrežja elektronskih komunikacij
(7) Obstoječe omrežje klasične telefonije se dopolnjuje z omrežji širokopasovnih povezav, temelječih na novih tehnoloških spoznanjih. V vseh naseljih se uvaja TK storitve novejših tehnologij dostopnejših telefonskih omrežij na digitalni osnovi. Območje občine se naveže na ogrodno medkrajevno optično kabelsko omrežje, ki se zagotavlja med Rudnikom in Škofljico. Pri razvoju TK omrežij bo občina zasledovala cilj, da bo zagotovljen dostop do širokopasovnih omrežij vsem poslovnim subjektom, javnim ustanovam in prebivalstvu z možnostjo priključitve na širokopasovno omrežje, pretežno s hitrostjo najmanj 2 Mbit/s. S postavitvijo baznih postaj mobilne telefonije v predelih s slabšo pokritostjo, bo dopolnjeno omrežje baznih postaj in izboljšan doseg signalov.
Omrežja in objekti oskrbe z energijo
Elektroenergetsko omrežje
(8) Preko območja občine v severnem delu poteka DV 400 kV Beričevo–Divača. Trasa prečka območje občine v prostoru med naseljem Sela pri Rudniku in zaselkom Babna Gorica.
(9) Predvidena je izgradnja DV 2x400 kV Beričevo–Divača, ob tem je predvideno zankanje 2 x 400/110 kV RTP Lavrica v 110 kV mestno mrežo med RTP 110/20 kV Vrtača in RTP 110/20 kV PCL. Preko Občine Škofljica je predvidena tudi trasa daljnovoda DV 2 x 110 kV RTP Polje–RTP Vič.
(10) Distribucijsko omrežje je z električno energijo oskrbljeno preko dveh 20 kV daljnovodov DV 20 kV Vrhnika in DV 20 kV Podtabor, ki povezujeta naselja občine. V urbanih naseljih se 20 kV in 0,4 kV omrežje gradi izključno v kabelski izvedbi, v ostalih delih pa pretežno v kabelski izvedbi, lahko pa tudi z nadzemnimi vodi. Za izboljšanje oskrbe z električno energijo se načrtuje izgradnja razdelilne postaje RP 20 kV Škofljica na južnem robu industrijske cone s pripadajočima srednje napetostnima (20 kV) napajalnima kabelskima povezavama iz RTP 110/20 Grosuplje. Posledično se preoblikuje tudi dele srednje-napetostnega omrežja. Predvidena je izgradnja šestih novih TP in dveh nadomestnih TP za širitev distribucijskega omrežja. Izgradnje TP se načrtujejo na območju naselij: Škofljica, Lavrica, Gorenje Blato, Gradišče nad Pijavo Gorico, Smrjene in Želimlje. Izgradnja novih TP se načrtuje na podlagi predvidenih povečanih obremenitev. Pri pripravi podrobnejših prostorskih načrtov se na podlagi ocenjenih potreb predvidi gradnjo novih transformatorskih postaj.
Plinovod
(11) Glavni energetski vir za potrebe ogrevanja v občini je zemeljski plin. Oskrba s plinom se v široki potrošnji zagotavlja preko javnega distribucijskega plinovoda v naseljih Lavrica in Škofljica.
(12) Raba električne energije in kurilnega olja v občini se prednostno nadomešča z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije. To usmeritev je potrebno upoštevati pri načrtovanju novih gradenj ter prenovi obstoječih objektov. Obstoječe plinovodno omrežje se v prihodnje nadgrajuje z manjšimi širitvami v nepokrita območja, predvsem na Lavrici na območju Srednje vasi, Dolenjske ceste ter Erbežnikovega hriba ter na območju Škofljice in ožjega območja Lanišča. V primeru večjih širitev poselitve na območju Babne Gorice, Sel, Zaloga pri Škofljici, Gumnišča, Pijave Gorice, Lanišča in Gorenjega Blata, se tudi tam načrtuje širitev distribucijskega plinovoda.
(13) Na območju občine bo predvidoma potekal del trase prenosnega plinovoda Kozarje–Vevče.
Lokalni energetski koncept (LEK) – obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije
(14) Občina Škofljica ima sprejet lokalni energetski koncept, zato se usmeritve iz LEK upošteva pri načrtovanju rabe energije in ogrevanja v občini. Razvoj daljinskih sistemov ogrevanja z biomaso se ob ugotovljeni ekonomski opravičljivosti gradi prvenstveno v območjih, kjer ni distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Primerni pa so tudi manjši sistemi za manjše skupine stanovanjskih objektov ali posamezen objekt. Kot dopolnilni vir za oskrbo posameznih objektov za potrebe ogrevanja se razvijajo individualni sistemi za izrabo sončne in termalne energije.
Omrežja in objekti komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja
Oskrba s pitno vodo
(15) Vodovodno omrežje občine, ki ga sestavlja sedem sistemov se obnavlja in dograjuje tako, da bo oskrba z vodo iz javnega vodovoda racionalna, varna pred onesnaženjem in stabilna pri obratovanju omrežja ter zadovoljiva z vidika zadostnih količin, potrebnih za načrtovane širitve naselij. Pri oskrbi z vodo se Občina Škofljica povezuje s sosednjimi občinami saj so posamezni vodovodi del širšega vodovodnega sistema. Zaradi dotrajanosti vodovodnega sistema in vodnih izgub pri distribuciji se prvenstveno obnavljajo sistemi z največjimi izgubami.
(16) Oskrba z vodo je zasnovana na naslednjih vodovodnih sistemih:
– centralni vodovodni sistem Ljubljane (vodarna Brest in vodarna Hrastje) za naselja Lavrica, Škofljica, Lanišče, Zalog pri Škofljici, Glinek, Gumnišče, Gorenje Blato,
– vodovodni sitem Brezova noga–Pijava Gorica–Smrjene–Gradišče–Vrh nad Želimljami za naselja Pijava Gorica, Smrjene, Gradišče nad Pijavo, Gorico, Vrh nad Želimljami,
– vodovodni sistem Zapotok–Golo–Škrilje–Dobravica–Klada–Sarsko za naselje Klada,
– vodovodni sistem Mali Lipoglav–Pleše za naselje Pleše,
– vodovod Dole,
– vodovod Orle,
– vodovod Želimlje,
– vodovodni sistem Grosuplje za naselje Reber pri Škofljici.
Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod
(17) Rešitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode v občini je zasnovana glede na obstoječo stanje komunalne infrastrukture ter v skladu z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode. Delno zgrajen sistem kanalizacije s čistilno napravo ima naselje Škofljica, delno je kanalizacijsko omrežje zgrajeno tudi na območju Daljne vasi. Predvidena je izgradnja povezovalnega kanala Škofljica–Lavrica, ki se bo navezoval na centralni kanalizacijski sistem Ljubljane. Po izgradnji se ČN Škofljica ukine. Komunalna odpadna voda iz naselij Lavrica, Škofljica, Lanišče in Zalog pri Škofljici se bo odvajala preko centralnega kanalizacijskega omrežja sistema CČN Ljubljana. Na območju naselja Pijava Gorica se bodo komunalne odpadne vode odvajale v predvideno čistilno napravo Pijava Gorica, v Želimljah pa na obstoječo čistilno napravo Želimlje in predvideno črpališče Podreber. Na JZ delu naselja Smrjene je predvideno odvajanje komunalnih odpadnih vod na predvideno čistilno napravo Smrjene. Načrtovana je še začasna ČN Gradišče.
(18) Na območjih, kjer kanalizacija še ni zgrajena, se odpadna komunalna voda zbira v nepretočni greznici ali čisti v mali ČN, do poteka roka za prilagoditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, določene v predpisih, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
Ravnanje z odpadki
(19) Odlaganje odpadkov iz naselij Občine Škofljica se zagotavlja na regijskem odlagališču Barje. Občina Škofljica z drugimi občinami Ljubljanske urbane regije sodeluje pri načrtovanju in izgradnji novega odlagališča. V občini se zagotavlja sodoben sistem ločenega zbiranja in obdelave odpadkov pred odlaganjem. Sistem obstoječih ekoloških otokov se nadgradi tako, da bodo zagotovljena racionalna in občanom dostopna zbirna mesta. Obstoječi zbirni center za ravnanje z odpadki se nadalje razvija v celovit komunalni center občine.
Druge površine grajenega javnega dobra in omrežja, objekti ter naprave komunalne opreme naselij
(20) Na območju naselij Škofljica, Lavrica, Pijava Gorica in Gradišča s Smrjenami ter Želimlje se v okviru ureditev javne gospodarske infrastrukture in prenove posameznih delov naselij zagotavljajo javne površine pešca in tlakovane površine trgov, parkovne zelene površine, otroška igrišča, avtobusna postajališča javnega potniškega prometa, javna razsvetljava in urbana oprema kot sestavina celovite prostorske ureditve za širše potrebe prebivalstva občine. V ostalih naseljih je urejanje grajenega javnega dobra podrejeno potrebam prebivalcev teh naselij. Posamezna tovrstna infrastruktura se po potrebi vzpostavi tudi v drugih naseljih.
2.4.0.0 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
(grafični prikazi strateškega dela OPN – karta 3: prikazi okvirnih območij naselij, vključno z ob-močji razpršene gradnje ter prikazi območij razpršene poselitve)
16. člen
(okvirna območja naselij)
(1) Na območju Občine Škofljica je 18 naselij po registru prostorskih enot (po RPE): 1. Dole pri Škofljici, 2. Drenik, 3. Glinek, 4. Gorenje Blato, 5. Gradišče nad Pijavo Gorico, 6. Gumnišče, 7. Klada, 8. Lanišče, 9. Lavrica, 10. Orle, 11. Pijava gorica, 12. Pleše, 13. Reber pri Škofljici, 14. Smrjene, 15. Škofljica, 16. Vrh nad Želimljami, 17. Zalog pri Škofljici, 18. Želimlje.
(2) V občini se določijo naslednja okvirna območja naselij (ON): Dole pri Škofljici1 ON, Drenik – 2 ON, Glinek – 2 ON, Gorenje Blato – 4 ON, Gradišče – 4 ON, Gumnišče – 2 ON, Klada – 1 ON, Lanišče – 2 ON, Lavrica – 8 ON, Orle – 2 ON,Pijava Gorica – 3 ON, Pleše 1 ON, Reber pri Škofljici – 1 ON, Smrjene – 3 ON, Škofljica – 2 ON, Vrh nad Želimljami – 2 ON, Zalog pri Škofljici – 1 ON, Želimlje – 9 ON.
17. člen
(naselja, vključno z območji razpršene gradnje, ki se sanirajo)
(1) Območja naselij, ki vključujejo razpršeno gradnjo, katero se sanira, so Lavrica, Škofljica, Lanišče, Dole pri Škofljici, Smrjene (Ceroje, Gradišnica, Smrjene-Gradišče), Gradišče (Brzek, Štibrnica), Vrh nad Želimljami, V navedenih naseljih so opredeljena območja sanacije razpršene gradnje, ki se sanirajo na podlagi OPPN oziroma s priključitvijo k obstoječim naseljem. Razpršena gradnja v manjšem obsegu in s posamičnimi enotami v odprtem prostoru se pojavlja še ob drugih naseljih. Posamezni objekti in manjše skupine objektov razpršene gradnje, ki jih je možno komunalno opremiti se lahko vključijo v območje naselja in sanirajo na podlagi podrobnih PIP.
(2) Območja razpršene gradnje je potrebno sanirati tako, da objekti na identiteto naravnega prostora, okolje in kulturno krajino ne bodo imeli kvarnega vpliva. Za vsa območja razpršene gradnje se določijo pogoji sanacije glede oblikovanja in komunalne ureditve.
2.5.0.0 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
(grafični prikazi strateškega dela OPN – karta 3: prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi območij razpršene poselitve)
18. člen
(okvirna območja razpršene poselitve)
(1) V prostoru so evidentirani pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij z objekti, pretežno zgrajenimi pred letom 1967, se v občini določijo območja razpršene poselitve. Razpršena poselitev je ugotovljena tudi na podlagi nizke gostote poselitve in ugotovljenega vzorca avtohtone poselitve. Manjša območja razpršene poselitve so evidentirana v Želimeljski dolini severno in južno od Želimelj.
(2) Po Uredbi o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 19/99) spadajo mednje naslednja naselja v občini: 3. Glinek. 12. Pleše in 7. Klada, ki spada med gorsko višinska območja. Vendar so glede na tip poselitve ta naselja strnjena in nimajo značilnosti razpršene poselitve.
2.6.0.0 Usmeritve za prostorski razvoj občine
(grafični prikazi strateškega dela OPN – karta 4.1: prikazi usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo – od 19. do 24. člena; karta 4.2: prikazi usmeritev za razvoj v krajini – 25. člen; karta 4.3: prikazi usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč – 26. člen)
19. člen
(splošne usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo)
(1) Z OPN se zagotavljajo pogoji za celovit razvoj v prostoru občine. Pogoji izhajajo iz razvojnih potreb v prostoru – zlasti za kakovostno bivalno okolje ter usklajen gospodarski in družbeni razvoj ob upoštevanju trajnostne uporabe naravnih virov, varstvenih vidikov in vzdržnega prostorskega razvoja na varovanih območjih narave ter območjih s kulturno dediščino. Območja naselij v katerih je prepoznan prostor razpršene gradnje in razpršene poselitve se posebej opredeli njegovo sanacijo tako, da ta, ne le odpravlja stanje degradiranosti prostora, temveč vzpostavlja nove kakovostne bivalne pogoje ter izboljšuje prepoznavnost in privlačnost naselij. Z obravnavo posameznega naselja kot celote v razmerju do širšega naravnega prostora in v povezavi s sosednjimi območji na eni strani in na drugi z upoštevanjem vseh posameznih konstitutivnih elementov naselja, se zagotavlja celovitost v pristopu k načrtovanju prenove delov ali celote naselij.
(2) Poselitveno območje naselja ali njegov del se lahko celovito prenavlja na podlagi OPPN. Območje OPPN se določi tako, da je zajeto območje, ki zagotavlja uresničitev ciljev prenove. Nadalje je mogoče zagotavljati usmerjeno prenovo skozi podrobnejša določila prostorsko izvedbenih pogojev. Proces prenove je mogoče spodbuditi tudi s povečanjem privlačnosti prostora za poselitev z novogradnjami stanovanj v okviru novih poselitvenih zmogljivosti, ki omogočijo prenovo ali izgradnjo javne gospodarske infrastrukture in posredno spodbudijo proces prenove starega stavbnega fonda.
(3) Razvoj naselij usmerjamo tako, da ohranjamo in razvijamo identiteto poselitve z:
– razvojem stavb, arhitekture iz elementov avtohtonega stavbarstva,
– ohranjanjem in razvojem posamičnih značilnih javnih prostorov in mreže le teh v posameznih naseljih,
– ohranjanjem morfologije naselbinskih teles in njihovih sklopov v razmerju do kulturne krajine- z ohranjanjem njihove morfološke homogenosti,
– ohranjanjem enovitosti krajin streh, orientacije slemen, usklajenosti naklonov streh in vrste ter barve kritin,
– razvojem meja naselij v skladu z ugotovljenimi zakonitostmi izvorne poselitve (princip »iztekanja« stavbne strukture v naravni prostor oziroma »zapiranja« proti naravnemu prostoru, zmanjševanje merila robne stavbne strukture oziroma mehčanje prehoda, spodbujanje zasaditev visokodebelnih sadovnjakov v zaključenem delu naselja oziroma proti njegovemu robu …),
– oživitvijo – spodbujanjem kulture prenavljanja in presnavljanja stavbne strukture,
– izrabo notranjih rezerv v naseljih skozi zgoščevanje, prenovo in razvojno rast objektov, ohranjanjem biotske raznovrstnosti (npr. ohranjanje obstoječe vegetacije v čim večji možni meri, vodnega in obvodnega prostora in drugih mokriščnih površin) in naravnih vrednot.
20. člen
(usmeritve za notranji razvoj, prenovo in širitev naselij)
(1) Za usmerjanje notranjega razvoja in prenove naselij se zagotovi posnetek stanja za določitev natančnejših pogojev sanacije degradiranih delov naselij in prostora za prenovo. Notranji razvoj se zagotavlja prednostno z izrabo razpoložljivih notranjih prostorskih rezerv stavbnih zemljišč. Pri tem se upošteva ekonomičnost izrabe zgrajene in načrtovane komunalne opreme naselja.
(2) Naselja z možnostmi in potrebo po notranjem razvoju, so zlasti naselja Škofljica Lavrica, Dole pri Škofljici, Lanišče, Gumnišče, Pijava Gorica, Gorenje Blato, Smrjene, Gradišče, Vrh nad Želimljami, Želimlje.
Celovita prenova
(3) Celovita prenova je potrebna posebej v območjih, kjer se poleg razpršene gradnje pojavlja še vrsto drugih spremljajočih razvojnih problemov kot so: dotrajana ali oblikovno degradirana stavbna struktura naselbinskih jeder, neustrezen, razvrednoten ali celo odsoten javni prostor, dotrajana in pomanjkljiva gospodarska javna infrastruktura, prometni problemi in drugo. Prenova stavbnega fonda se izvaja s prilagajanjem stavb po namenu in notranjem ustroju novim potrebam in sodobnim pogojem bivanja ali izvajanja dejavnosti. Celovita prenova se načrtuje za naselja v središčnih delih Lavrice, Škofljice in Pijave Gorice. Prenova se načrtuje še v območju starih vaških jeder vasi Smrjene, Gradišče, Orle in Vrha nad Želimljami.
Širitev naselij
(4) Pri usmerjanju razvoja naselij se, na podlagi potreb po širitvah, kadar teh ni možno zadostiti z izrabo notranjih rezerv, le te praviloma usmerjajo v območja znotraj ugotovljenih optimalnih in maksimalnih meja iz strokovnih podlag – na manj vredna in za kmetijsko pridelavo manj primerna zemljišča. Manjše širitve naselij se omogočijo z zaokrožitvami in zapolnitvami vrzeli ter zajed kmetijskih zemljišč v poselitveno strukturo. Širitev naselja je utemeljena, če razvojnih potreb ni mogoče zadostiti z izrabo prostorskih rezerv, prenovo in zgostitvijo gradnje v območju degradiranih ali slabo izkoriščenih delov naselij v okviru obstoječih meja poselitve. Širitve se izvajajo tudi v okviru sanacije območij razpršene gradnje. Večje širitve naselij se načrtuje na podlagi OPPN. Naselja z možnostmi in potrebami po širitvi so zlasti Škofljica, Lavrica in Lanišče. S širitvami območja naselja v Pijavi Gorici, Smrjenah in Gradišču se zagotavlja predvsem prostor za razvoj središčnih funkcij v njih ter zapolnitve poselitve.
21. člen
(usmeritve za sanacijo razpršene gradnje)
(1) Sanacija razpršene gradnje se načrtuje tako, da se določi območje sanacije in način urejanja degradiranega prostora. Pri tem se, z vključevanjem in upoštevanjem širšega vplivnega območja degradiranega prostora, smiselno zaokroži območje sanacije. Območje sanacije tako upošteva celovitost notranjega razvoja in zunanje rasti naselja. V območjih, kjer se glede na značilnosti mešajo območja razpršene gradnje in razpršene poselitve, se ta določijo kot zaokrožena območja po načelu pretežnosti.
(2) Območja sanacije razpršene gradnje, katera se sanirajo z vključitvijo v naselje so na območju Škofljice, Lavrice, Lanišča, Dol pri Škofljici, Pijave Gorice, Gradišča, Smrjen in Vrha nad Želimljami.
22. člen
(usmeritve za ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)
V demografsko ogroženem poselitvenem prostoru in območju naselij z nizko gostoto poselitve se ohranja razvoj izvornega poselitvenega vzorca razpršene poselitve. Takšen razvoj je dopusten le tam, kjer to omogoča geomorfologija tal, razmerja v kulturni krajini ter prometna dostopnost.
23. člen
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) Obrtne in servisne dejavnosti se prvenstveno izvajajo na Škofljici, ter na območju naselja Reber pri Škofljici. Centralne dejavnosti se spodbuja v središčnih območjih naselij Škofljica, Lavrica, Pijava Gorica, Glinek in Želimlje, ter kot razvoj drugega območja centralnih dejavnosti na Selah, na južnem delu Želimelj in na Gradišču s Smrjenami. Za potrebe športa in rekreacije se namenijo površine na Škofljici, Lavrici, Rebri pri Škofljici, Orlah, Pijavi Gorici, Želimljah, Vrhu nad Želimljami in Gradišču s Smrjenami. Možnosti razvoja turizma so na območju gradu Lisičje v Lanišču, v sklopu športne in turistične infrastrukture se razvija tudi športni center na Vrhu nad Želimljami.
(2) V središčnih prostorih naselij in v javnem prostoru ob pomembnejših cestah se spodbuja umeščanje in razvoj javnih funkcij, programov storitev in oskrbe prebivalstva. Pomembnejše javne funkcije oziroma storitve naj bodo umeščene vzdolž glavne strukturne osi naselja. V območjih, določenih za centralne dejavnosti, kjer se prepletajo trgovske, oskrbne, storitvene, družbene in upravne z bivanjem, se razvoj dejavnosti uskladi s potrebnimi pogoji za bivanje. Posebej se opredelijo tudi območja centralnih dejavnosti brez bivanja, kjer takšna uskladitev obstoja in razvoja dejavnosti s pogoji bivanja ni smiselna ali družbeno opravičljiva.
(3) Dejavnosti naj se v naseljih umeščajo tako, da v stanovanjskih soseskah in v bližini šolskih, športnih, kulturnih in drugih družbenih objektov ter nakupovalnih središč ne bodo generirale povečanega prometa. Ob gradnji objektov javnega značaja pa je potrebno zagotavljati dostopnost do postajališč JPP oziroma za dostopnost lokacij zagotoviti linijo JPP.
(4) Dejavnosti je v prostoru potrebno razmeščati tako, da z njihovim izvajanjem in s posegi v okolje ne bo prihajalo do negativnih vplivov s povzročanjem hrupa na območja stanovanj, centralnih dejavnosti v okolici zdravstvenih (bolnišnice, zdravilišča, okrevališča) in vzgojno izobraževalnih ustanov (šole, vrtci) ter posebnih območij za turizem, ki se jim zagotavlja II. stopnja varstva pred hrupom. Na obstoječih konfliktnih območjih med II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom se navedenih dejavnosti oziroma objektov ne umešča.
(5) Za varstvo voda v vodovarstvenem pasu je potrebno urediti kanalizacijski sistem, dopusti naj se le opravljanje dejavnosti, ki ne zahtevajo uporabe tekočih snovi, ki bi v primeru razlitja lahko ogrozila podtalnico, ogrevanje stanovanjskih objektov naj bo urejeno z okolju prijaznimi gorivi, v kmetijstvu naj se živinoreja razvija v manjšem obsegu, prednost naj imajo druge kmetijske panoge. Za varovanje kakovosti zraka naj se uporabljajo okolju prijazna goriva (plin, elektrika). Emisije obstoječih dejavnosti oziroma iz gospodarski objektov naj bodo čim manjše in morajo ustrezati okoljskim predpisom.
24. člen
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Ključni gradniki stavbne strukture, ki oblikujejo urbanistično podobo naselij, so lega, arhitektura in morfologija stavb ter hierarhija in principi povezovanja javnega prostora (trški prostor lokalnega središča, vaški prostor – linearni, središčni, mreža javnih prostorov…) s stavbno strukturo ter njihovi medsebojni funkcionalni, pomenski in morfološko oblikovni odnosi. Stavbe v teh okoljih naj bodo oblikovane, umeščene in organizirane tako, da vzpostavljajo dialog z javnim prostorom ter kontinuiteto v identiteti posameznega naselja. Pri gradnji stavb naj se upoštevajo posebnosti lokalne arhitekture – predvsem morfologija stavbnih kubusov, oblike streh, oblikovanje fasad ipd.
(2) Zaradi procesa zlivanja naselij z razpršeno gradnjo, je potrebno vzpostaviti ustrezna središča na eni strani in na drugi ustrezne prostorske cezure. Pri tem je pomembno, da vse izpostavljene še nepozidane lege ostanejo zelene cezure v prostoru, kot ločnica prostorskih celot, ki ohranjajo posebno identiteto.
(3) Na območju središčnih naselij občine, ki se urejajo z UN naj se načrtuje sklenjeno omrežje kolesarskih poti in stez ter pločnikov za pešce. Povsod kjer je to možno, je traso za kolesarje in pešce potrebno voditi ločeno od cest za motorni promet.
(4) Posamični sklopi javnega prostora naj se opremljajo z enotno ulično opremo. Kvalitetni elementi zelenih sistemov (drevoredi, posamezne zelene ureditve, označevalna samostojna drevesa v javnem vaškem prostoru ipd.), naj se ohranjajo. Med stanovanjskimi območji in gospodarskimi conami naj se urejajo zeleni pasovi. Stanovanjski objekti naj bodo ustrezno oddaljeni od tras pomembnih cest oziroma naj se med cesto in območjem stanovanjskih objektov zagotovi ureditev zelenih pasov.
(5) Naselbinska struktura naselij Orle, Pleše, Vrh nad Želimljami in Lanišče temelji na kakovostnih izvornih naselbinskih jedrih v geomorfološki dinamični krajini, zato naj se ohranjajo.
25. člen
(usmeritve za razvoj v krajini)
(1) Prihodnji razvoj krajine je potrebno načrtovati na podlagi naslednjih usmeritev:
– preprečuje naj se zaraščanje travniško njivskih površin in s tem propadanje kvalitetne kulturne krajine, zlasti v območjih z omejenimi možnostmi obdelave, ter v varstvenih območjih;
– ohranjajo naj se sklenjene gozdne površine, varovalni gozdovi ter gozdovi s poudarjeno ekološko, socialno in /ali proizvodno funkcijo,
– ohranjajo, vzpostavljajo in oblikujejo naj se gozdni robovi ter skupine drevja, posamezna drevesa, obvodno gozdno rastje, protivetrne pasove in omejke zunaj gozda,
– pri širitvah poselitve v gozdna območja oziroma na gozdni rob se upošteva odmik od gozda najmanj ene sestojne višine (20 do 30 m) in zagotavlja neoviran, prost dostop in prehode do gozda,
– pri načrtovanju ali gradnji gospodarske javne infrastrukture naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti in habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter upošteva mesta najpogostejših prehodov živali z ustreznimi tehničnimi rešitvami za prehodnost,
– objekti in daljinski vodi naj ne bodo umeščeni na vidno izpostavljena območja vrhov, grebenov in izjemnih krajin,
– kolesarske poti, pešpoti ter druge rekreacijske poti se v največji možni meri načrtuje po že obstoječih poteh,
– ohranjajo naj se kvalitetne zelene cezure med naselbinskimi sklopi,
– travniške otoke je potrebno ohranjati, vendar pa jih je tako kot gozdni rob potrebno negovati in oblikovati,
– doline vodotokov naj se ohranjajo v obstoječem stanju; varovanje je usmerjeno k ohranjanju razlivnih območij v obdobjih visokih voda in kvalitete vode, voda pa se lahko uporablja na sonaraven način in skladno z zgodovinsko tradicionalno rabo,
– sanirati je potrebno degradirana območja površinskih kopov in nasutij,
– ohranja naj se tipična mozaična pokrajina, predvsem v nižinskem delu občine na območju Barja.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedenih v strokovnih gradivih ZRSVN. Vplivi posegov v prostor na naravne vrednote in območja varovane narave, kjer so ti predvideni, se presojajo z okoljskim poročilom.
(3) Za območja stavbnih zemljišč, katerih neustrezna izraba v stiku z odprto krajino lahko podobo kulturne krajine razvrednoti, se s prostorskimi izvedbenih pogoji zagotovi ukrepe za omilitev in sanacijo negativnih vplivov. Za stavbna zemljišča na robovih naselja, katerih izraba za gradnjo je povsem neprimerna, se predvidi začasna blokada posegov nanje do izločitve iz fonda prostorskih rezerv stavbnih zemljišč ali določitve nove namembnosti.
Razvojna območja posameznih dejavnosti, temelječih na naravnih virih
(4) Razvojna območja, ki temeljijo na naravnih virih se določijo na podlagi ugotovitev strokovnih podlag z upoštevanjem smernic nosilcev urejanja prostora za: kmetijstvo in gozdarstvo, vode, turizem in rekreacijo ter mineralne surovine.
Območja kmetijskih zemljišč
(5) Razvoj kmetijskih dejavnosti se v območjih z omejenimi dejavniki (hribovita območja, ozke doline, strma pobočja) ohranja v mejah zmogljivosti prostora. Skladno z rodovitnostjo zemljišč in drugimi geografskimi pogoji se v prostoru ohranja preplet območij travniške, pašniške rabe, ekstenzivnih sadovnjakov in manjša razpršena območja njiv. Pred posegi naj se varujejo površine z najboljšimi pogoji za razvoj kmetijstva, prvenstveno v nižinskem delu občine.
(6) Kmetijska zemljišča naj se varujejo pred zaraščanjem. Razvijati je potrebno travništvo in pašništvo, gojenje kultur za živinorejo ter sadjarstvo, kar v največji meri zagotavlja ohranitev obstoječe kulturne krajine. Obstoječim vitalnim kmetijam se zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj znotraj obstoječih gradbenih enot.
Območja gozdnih zemljišč
(7) Ohranjajo naj se sklenjeni kompleksi gozdov, na območju varovanih gozdov in gozdov s posebnim namenom. Njihova lesno proizvodna funkcija je omejena, posebej poudarjene so njihove ekološke funkcije, zlasti pri izboljšanju kakovosti zraka.
(8) Pred posegi naj se varujejo posamezni kompleksi in gozdne zaplate na območju barja, ki imajo poudarjeno hidrološko in biotopsko funkcijo. Večji in pomembnejši strnjeni sestoji gozda so na želimeljskem prelomu (Kopijski gozd), ob avtocesti in na vzpetinah od SV do JV dela občine. V občini se varuje eno izločeno območje varovalnega gozda.
Območja voda
(9) Za vode v občini je značilna neenakomerna razporeditev količin vode z ozirom na vremenske pogoje ter visoka stopnja okoljske občutljivosti – tveganja pred onesnaženjem. Na vodotokih, melioracijskih jarkih in obvodnem svetu se poleg ukrepov zaščite pred onesnaženjem zagotavlja omejeno čiščenje rastlinja in vzdrževanje obrežij s čemer se ohranja samočistilne sposobnosti voda ter zagotavlja stabilno pretočnost voda.
(10) Občina leži na stičišču treh vodonosnih sistemov: Ljubljansko barje, Šmarje - Sap, Krim - Rakitna. Vpliv podtalnih voda se na vodovodno omrežje občine in njenega zaledja prenaša preko 21 izvirov in zajetij. Del območja občine se nahaja v II. in III. vodovarstvenem območju, ki varuje vodni vir, pomemben za širšo regijo. Zato je potrebno zagotavljati izvajanje ukrepov določenih na varstvenih območjih pri rabi kmetijski zemljišč, nadzorovanju prometa, ravnanju z odpadki, odvajanju in čiščenju odpadnih voda in načrtovanju ter nadzorovanju posegov v prostor.
Območja mineralnih surovin
(11) Območje kamnoloma Pleše je potrebno po zaključenem izkoriščanju sanirati v skladu s predpisi. Območja nelegalnih kopov je potrebno zavarovati pred onesnaževanjem z odlaganjem gradbenih in drugih odpadkov ter nelegalnim izkoriščanjem (izkoriščanje mineralnih surovin brez podeljene rudarske pravice). Nelegalne kope, kjer samosanacija z zaraščanjem ni mogoča, je potrebno postopno sanirati brez nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin.
Območja posebnih krajinskih in urbanističnih značilnosti
(12) Območje posebnih krajinskih kakovosti s prepoznavnimi značilnostmi, ki se ohranja in varuje, je kulturna krajina Ljubljanskega barja z vključenim območjem varovane narave v vzhodnem delu Krajinskega parka Ljubljansko barje. To je z vidika prepoznavnosti kulturnega in simbolnega pomena krajine območje nacionalnega pomena. Barje zavzema večji del ravninskega sveta občine, ki se nadaljuje v dolino Želimeljščice. Posebno vrednost znotraj območja krajinskega parka imajo dolina Želimeljščice, Jelšje med Škofljico in Gumniščem, Babna Gorica in Grmez. Območje zaznamuje pogostost poplav, proces opuščanja obdelovanja zaradi naravnih posebnosti tal ter pestrost rastlinskih, živalski vrst in biotopov. Identiteto v prostoru pomembno poudarjajo območja naselja Orle, Pleše, Lanišče in Vrha nad Želimljami, ter gradu Lisičje ter sakralni objekti kulturne dediščine.
Območja kulturne dediščine
(13) V občini je potrebno z načrtovanjem prostorskega razvoja zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in kot razvojni dejavnik in prostorski potencial.
(14) V občini je v registru kulturne dediščine vključenih 98 enot kulturne dediščine, ki predstavljajo objekte in območja kulturne krajine, arheološke, naselbinske, sakralne, profane, etnološke, tehnične in memorialne dediščine.
(15) Na območju Občine Škofljica so evidentirane naslednje enote dediščinske kulturne krajine:
– EŠD 18462: Želimlje – Kulturna krajina Želimeljska dolina,
– EŠD 11819: Ljubljana – Kulturna krajina Ljubljansko barje,
– EŠD 24390: Gumnišče – Kulturna krajina Rogoče.
(16) Na območju občine so razglašeni naslednji kulturni spomeniki:
– arheološki teren in župnijska cerkev sv. Marjete na Golem,
– Cerkev sv. Petra na Vrhu nad Želimljami,
– grad Lisičje,
– podružnična cerkev sv. Simona in Jude na Pijavi Gorici in cerkev sv. Urha v Zaklancu,
– hiša Želimlje 9 v Želimljah.
(17) Na območjih dediščinske kulturne krajine se varuje:
– krajinsko zgradbo – naravne (doline, robovi, strmine, morfologija) in kulturne prvine (središčna lega naselja in poti, dominante, znamenja),
– ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini (prost pretok vode, poplavnost – razpoložljiva območja za razliv),
– tipologijo krajinskih prvin (krajinski vzorec, ki ga tvorijo trakasta parcelna struktura, izmenjava kmetijskih kultur, obmejki, ostrvi),
– način povezave enot naselbinske dediščine z odprtim prostorom – robovi naselij s sadovnjaki in seniki,
– kakovostna stara naselbinska jedra naselij Orle, Lanišče, Pleše in Vrh nad Želimljami in
– kvalitetne poglede na prostorske dominante.
(18) Pri načrtovanju posegov v prostor na objektih ali območjih varovane kulturne dediščine je potrebno upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje za njihovo varstvo na podlagi smernic organov pristojnih za področje kulturne dediščine (ZVKD, OE Ljubljana). Vsa zavarovana območja in objekti kulturne dediščine v občini so prikazana v prikazu stanja, ki je priloga k temu aktu.
Ohranjanje narave
(19) V zahodnem delu občine se nahaja zavarovano območje Krajinski park Ljubljansko barje z izvedenim kartiranjem habitatnih tipov. Znotraj Krajinskega parka Ljubljansko barje je zavarovano ožje območje naravni rezervat Strajanov breg.
(20) Skrajni zahodni del občine in nižinski osrednji del pri Pijavi Gorici z dolino Želimeljščice je vključen v območje Natura 2000. Območje Ljubljanskega barja, ki sega do območja poselitve Lavrice in Škofljice ter južni del občine je ekološko pomembno območje. Območje Jelšje, Babna Gorica, Grmez, Strajanov breg in potok Želimeljščica so naravne vrednote znotraj zavarovanega območja krajinskega parka Ljubljansko barje.
(21) Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati usmeritve, izhodišča in pogoje za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti na podlagi smernic organov pristojnih za področje varovanja narave (ZRSVN, OE Ljubljana). Vsa zavarovana območja in objekti naravnih vrednot v občini so prikazana v prikazu stanja, ki je priloga k temu aktu.
(22) Ohranjanje naravnih kakovosti se na celotnem območju občine zagotavlja z načrtovanjem ukrepov pri posegih v prostor za preprečitev oziroma omilitev vplivov na naravo. Pri posegih na zavarovanih območjih in posebnih varstvenih območjih je potrebno pridobiti in upoštevati naravovarstvene pogoje in soglasje. Za posege na ekološko pomembnih območjih pa je potrebno upoštevati usmeritve iz tega odloka, ki se nanašajo na varstvo ekološko pomembnih območij.
Vodovarstvena območja
(23) V občini se nahajajo naslednja vodna zajetja z vodovarstvenimi pasovi: Dole pri Škofljici 2, Orle 1, Orle 2 in črpalne vrtine VP-1/04 Poljane, VD Brezova noga-2 in Brezova noga-3.
Na območje občine segajo še varstveni pasovi treh zajetij občine Grosuplje in varstveni pas zajetja v občini Ig. Vodovarstvena območja v občini so določena s predpisom o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane.
Območja za obrambne potrebe
(24) V občini je za obrambne potrebe kot območje izključne rabe pomembna lokacija Grmez. Območje izključne rabe je namenjeno izključno za obrambne potrebe, na katerem potekajo stalne aktivnosti zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.
Območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
(25) Na območju barja velja velika poplavna ogroženost. Poplavni svet sega do zahodnega roba Lavrice in Babne Gorice in se ob vodnem kanalu Izar razširi v smeri proti Škofljici ter nadalje mimo osamelcev (Dednik, Gumniški vrh, Pijavski hrib) proti jugovzhodu in jugu v Želimeljsko dolino. S posegi se ne sme povečevati poplavne ogroženosti naselij in poslabševati hidrološkega režima v okolju.
Območje obrambe
(26) Območje za potrebe obrambe Grmez, ki se nahaja zunaj naselja, naj ohranja površine z visokoraslim drevjem in na zunanjih robovih in povezanost s sosednjim gozdom.
26. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Na izhodiščih obstoječega veljavnega prostorskega plana se določa namenska raba zemljišč in sicer kot stavbna, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča. Osnovno namensko rabo zemljišč se določa na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora, podrobno pa z upoštevanjem izdelanih strokovnih podlag ter razvojnih pobud v prostoru. Pri določanju novih stavbnih zemljišč je potrebno upoštevati merila s katerimi bodo v največji možni meri ohranjene značilnosti naravnega in grajenega prostora. Vzdržuje se obstoječe razmerje med urbanim in naravnim prostorom ter posameznimi tipi kulturne krajine.
(2) Odpraviti je potrebno konfliktna območja rabe prostora z vidika varstva pred hrupom. Ne sme se dopustiti novih stikov med območji II. in IV. SVPH.
(3) Območja namenjena bivanju (stanovanjske površine, stanovanjske površine za posebne namene in površine počitniških hiš), območja centralnih dejavnostih s površinami za vzgojno izobraževalne ustanove, zdravstvo v okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč ter posebna območja s površinami za turizem se načrtujejo tako, da bo zagotovljena II: stopnja varstva pred hrupom. Na teh površinah ne smejo biti dopustni posegi v okolje in dejavnosti, ki bi bili moteči zaradi povzročanja hrupa. V območjih kjer zaradi obstoječih dejavnosti oziroma obstoječe namenske rabe prostora ni mogoče zagotavljati II. stopnje varstva pred hrupom, naj se ne umešča vzgojno izobraževalnih ustanov, bolnišnic, zdravilišč, okrevališč, hotelov, stanovanjskih sosesk oziroma večstanovanjskih objektov ter stanovanj za posebne namene (domovi za ostarele, dijake, študente ter posebne socialne skupine).
27. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
Enote urejanja prostora (EUP)
(1) Območja poselitve so na podlagi strokovnih podlag in razvojnih potreb razdeljena in določena kot enote urejanja prostora (EUP). EUP se določijo kot območja enake namenske rabe, s primerljivimi geomorfološkimi in urbanistično oblikovnimi značilnostmi za katere veljajo ista merila in pogoji urejanja prostora. Pri tem se upošteva funkcionalne povezanosti med posameznimi deli poselitve. Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) se določajo posebej za poselitev in posebej za ostali prostor in se opredeljujejo glede na namensko rabo.
Gradbene enote
(2) Merila in pogoji stavbnih zemljišč in poselitvenega območja so določena na ravni osnovne urbanistične enote – gradbene enote (GE). GE z istim režimom se urejajo v iste enote urejanja prostora.
Prostorski izvedbeni pogoji
(3) PIP se po konceptu in formi izdelajo kot pravna norma za izdajo gradbenih dovoljenj in hkrati usmeritev za načrtovanje konkretnih posegov. Pri tem je posebej pomembno razvojno upoštevanje posebnosti vsakega prostorskega konteksta posebej. V takšni obliki naj bodo vsebinsko vgrajeni cilji, usmeritve in merila načrtovanja v prostoru, ki jih opredeljujejo strateški del tega akta in UN. Posebno pomembni so tudi naslednji kakovostni kriteriji: jasnost usmeritev, možnost trdne opore načrtovalcem pri utemeljevanju posegov, transparentnost prostorskih možnosti na vsakem zemljišču posebej in ohranitev odprtih možnosti za vse rešitve, ki niso pogojene s katerim od pomembnih faktorjev prostorskega konteksta.
(4) Koncept PIP naj bo zgrajen na osnovni urbanistični celici prostora, to je GE in njihovi povezanosti v EUP ter na naboru tipiziranih urbanistično pravnih elementih, da bo izvedbeni del odloka pregleden, natančen za različne načrtovane posege v prostoru. Zato naj ti pravni modeli obravnavajo GE kot funkcionalen prostor oziroma upravljavsko zaokroženo prostorsko celoto (npr. domačija), te praviloma vključujejo več stavb in več zemljiških parcel na katerih so zgrajeni objekti oziroma so s tem aktom namenjene graditvi objektov.
(5) Pri stavbah kjer je identiteta prostora manj pomemben element, naj ti prostorski modeli določajo predvsem robne pogoje umeščanja in oblikovanja, ki izhajajo iz vlog GE, stavb, zunanjih ureditev ipd., v širšem prostoru. Pravno prostorski modeli GE naj vključujejo vse aspekte osnovne urbanistične celice v prostoru in tudi vseh stavb v njej. Koncept PIP združuje parcele, stavbe, dele naselij ipd., za katere je mogoče predpisati en, določen tip pravno prostorskega modela GE v eni EUP.
(6) Pravno prostorski modeli tipov GE se izdelajo tako, da hkrati, na kar najbolj fleksibilen način, zagotavljajo robne pogoje za:
– urbanistično oblikovanje gradbenih enot in njihovo korelacijo z: ostalimi, že obstoječimi stavbami GE, najpomembnejšim javnim prostorom oziroma mejo naselja oziroma sosednjimi GE,
– urbanistično arhitekturno oblikovanje stavb (do ravni organizacije vhodov, fasadnega oblikovanja, oblikovanja streh …),
– višino stavb,
– gostoto pozidave oziroma stopnjo izkoriščenosti ter
– druge, v posameznem okolju specifične prostorske parametre, ki so pomembni za vključevanje stavbne strukture v okolje, v katerega se umeščajo.
(7) Predpisovanje dopustne izrabe prostora, za območje redke poselitve in hkrati demografske ogroženosti, je v PIP primerno opredeljevati le izjemoma, saj je v tesni soodvisnosti od kakovosti prostora za poselitev, propadanja stavbne dediščine, prebivalstvenih gibanj. Pogoje za preprečevanje ekscesnih pojavov se opredeli skozi druge regulatorje urejanja naselij.
(8) Parkirni standardi za objekte in dejavnosti v njih naj bodo določeni s potrebnim oziroma dopustnim številom parkirišč tako, da bo v centralnih in drugih naseljih zagotovljeno obvladovanje prometa.
(9) Pri načrtovanju novih gospodarskih con naj se do stanovanjskih območij predvidi zeleni pas z ustreznimi zasaditvami. Stanovanjski objekti naj bodo oddaljeni od pomembnih prometnih cest, po možnosti pa naj se uredijo zeleni pasovi med cesto in stanovanjsko cono. Ob prometnicah se v varovalnih pasovih cest lahko načrtujejo dejavnosti, ki so potencialno hrupne ter tudi objekti zanje, ki lahko delujejo kot protihrupna zaščita.
(10) V PIP se določijo tudi merila za parcelacijo ter pogoji priključevanja objektov na omrežje prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter grajeno javno dobro. Pri določanju prostorsko izvedbenih pogojev se upošteva merila in pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in varovanja zdravja ljudi. Za posamezne posege v prostoru GE in EUP je potrebno predvideti tudi omilitvene ukrepe za varovanje pred onesnaževanjem, kot izhajajo iz okoljskega poročila za celovito presojo vplivov izvedbe prostorskega načrta na okolje.
28. člen
(usmeritve za določitev območij OPPN)
OPPN so opredeljeni kot načini celovitega urejanja prostora povsod tam, kjer niso izpolnjeni osnovni pogoji za urejanje s PIP in kjer ni mogoče doseči prostorskih ciljev razvoja brez načrtovanja celovitega razvoja posameznih zaključenih območij. Pri opredeljevanju OPPN so posebej pomembni uveljavljanje javnega interesa oziroma prostora, usklajevanje različnih funkcij in rabe prostora ter realizacija smiselnih parcelacij. Za posamezno območje, ki se ureja z OPPN se opredelijo ključne usmeritve kot okvir za uresničevanje ciljev prostorskega razvoja na ravni poselitvene enote in občine.
2.7.0.0 Razvoj centralnih naselij na podlagi urbanističnega načrta
29. člen
(koncept razvoja centralnih naselij)
(1) Za osrednje poselitveno območje v občini so izdelani urbanistični načrti in sicer za naselje Škofljica in z njo povezanimi naselji Glinek, Lanišče, Reber pri Škofljici in Zalog pri Škofljici ter za naselja Lavrica, Pijava Gorica in Gradišče s Smrjenami. Urbanistični načrti so temeljni dokumenti prostorskega razvoja za navedena naselja, ki se upoštevajo pri načrtovanju novih posegov v prostor in njegove rabe.
Škofljica
(2) Uskladitev tranzitnega prometa in naselbinske strukture skozi območje UN je že dolgoletni problem celotne občine, ki se ne rešuje le na ravni občine, temveč na državni ravni. Predvidena je vzpostavitev nove štiripasovne ceste, osrednje magistralne ceste Ljubljana–Kočevje, ki služi kot napajalna cesta številnim občinam južnega dela Slovenije in je na območju občine Škofljica ob dnevnih konicah preobremenjena. Nova štiripasovna cesta prevzame osrednjo vlogo tranzitne osi in bo kot taka ustrezno prilagojena tudi kolesarskemu in peš prometu. Ostalo prometno omrežje se razvije v omrežje javnega prostora za potrebe današnjega časa.
(3) Stavbna struktura v območjih s pomembnimi bivalnimi kakovostmi (npr. večje zaključene stanovanjske soseske v severnem delu Škofljice ali novo stanovanjsko sosesko blokov za šolo) se ohranja z namenom ohranitve vzpostavljenih kakovosti v teh sredinah.
(4) Naselje Škofljica se razvija v urbano strukturo občinskega središča v območju opredeljenega UN. Pri tem se pomembne javne funkcije delijo z naseljem Lavrica. Razvoj poselitvene strukture v UN zagotavlja krepitev te geografsko gospodarske, prostorske in s tem tudi pomenske vloge v JV robu mreže primestnih urbanih središč Ljubljane – na kratko – v somestju Ljubljanske urbane regije. Skladno s svojo vlogo se zagotavlja razvoj pomembnih oskrbnih, družbenih in upravnih funkcij občinskega zaledja. Predvsem pa naj se razvija tudi značaj kakovostnega urbanega bivalnega okolja.
(5) Skozi razvoj stavbne strukture se ohranja identiteta arhitekturnih tipov in naselbinskih vzorcev na mikroravni. S tem pa se razvija raznolika stavbarska oziroma arhitekturna dediščina ter ponovno razvijejo kakovostna razmerja poselitvenih struktur do krajine oziroma nepozidanega prostora ter javnega prostora znotraj naselij.
(6) Na Škofljici se zagotovi intermodalni prometni terminal. V kar največji možni meri se zagotovi fizična integracija postajališč železniškega in primestnega avtobusnega JPP. Ponudbo JPP se dopolni s sistemom parkiraj in se pelji (P+R) z zadostnim številom varovanih javnih parkirišč za osebna vozila ter tudi za kolesa. P+R se vključi v medsebojno celovito načrtovano celoto sistema JPP v katerem so medsebojno fizično povezana postajališča železniškega in primestnega JPP z urejenimi varnimi površinami za pešce in kolesarje.
Lavrica
(7) Za zagotavljanje večje prometne varnosti in boljše prehodnosti je cilj prometne ureditve naselja predvideti obvozno cesto za obe središči, Škofljico kot občinsko središče in Lavrico kot njen dopolnilni razvojni pol. Preučujejo se možnosti za ureditev štiripasovne ceste, ki poteka po trasi obstoječe ceste Ljubljana–Rudnik–Škofljica–Kočevje in je zlasti v dnevnih konicah prekomerno prometno obremenjena. Nova štiripasovna cesta prevzame osrednjo vlogo tranzitne osi in naj bo ustrezno prilagojena tudi kolesarskemu in peš prometu. Ostalo prometno omrežje se razvije v omrežje javnega prostora za potrebe današnjega časa, z zasnovo ulične mreže zlasti z dopolnitvijo pomanjkljivih prečnih povezav.
(8) Območje urejanja je vključeno v medkrajevni kot tudi primestni potniški promet. Poskusno se vključuje tudi v mestni potniški promet s postajališči Rudnik, Pod hribom, Lavrica pri Malči in Lavrica. V središčnem delu naselja se zgradi novo železniško postajališče z zadostnimi javnimi parkirnimi površinami, ki se skladno z možnostmi lahko dopolnjujejo sistem P+R na Škofljici.
(9) V pretežnem delu poselitvenega prostora v območju UN je pomembno, da se skozi prenovo in dopolnilno gradnjo zagotovi vzpostavitev kakovostnega razmerja stavbne strukture do javnega prostora – kot eden od ukrepov razvoja mestotvornosti. Pri tem je tudi skozi stavbno strukturo pomembno razvijati hierarhijo prostora znotraj posameznih prostorskih enot. V tem kontekstu je pomembno razvijati tudi odnos stavbne strukture do odprtega/ naravnega/ zelenega prostora in do posebnih prostorskih kakovosti mesta (starega jedra, razmerij tematska/ posebna struktura in koncept dominant, vizualnih meja ter zelenih cezur v prostoru). Glede na odsotnost kakovostne arhitekturne dediščine so sprejemljive vse vrste sodobnih mestotvornih form – pri tem so, poleg mestotvornosti, pomembna le še velikostno merilo, ki bo umerjeno v razmerju do obstoječe stavne strukture, merilu do naravnega prostora in relativno visoka gostota pozidave/ rabe prostora v središčnih prostorih. Izjema so relativno zaključene soseske oziroma sklopi nekdanjih vasi, kjer sta merilo (v tlorisu in višini) in matrica forme (strehe ipd.) že definirani z obstoječo pozidavo. Parkirni normativi naj se postavijo z minimalnim in maksimalnim merilom s ciljem zagotavljanja ustreznega bivalnega standarda in hkrati omejevanja motornega prometa. Zagotovi naj se fizično sklenjena povezanost postajališč JPP s površinami za pešce in kolesarje.
(10) Obstoječe plinovodno omrežje se dograjuje in omogoča uporabo v čim širšem poselitvenem območju. Raba električne energije in kurilnega olja se prednostno nadomešča z zemeljskim plinom in obnovljivimi viri energije. Obstoječe plinovodno omrežje se v prihodnje nadgrajuje z manjšimi širitvami v nepokrita območja, predvsem na Lavrici na območju Srednje vasi, Dolenjske ceste med Lavrico in Škofljico. V primeru večjih površin novih stavbnih zemljišč se plinifikacija predvidi tudi na območju Babne Gorice in Sel. Razvoj daljinskih sistemov ogrevanja z biomaso se ob ugotovljeni ekonomski opravičljivosti gradi prvenstveno v območjih, kjer ni distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Primerni pa so tudi manjši sistemi za manjše skupine stanovanjskih objektov ali posamezen objekt. Kot dopolnilni vir za oskrbo posameznih objektov za potrebe ogrevanja se razvijajo individualni sistemi za izrabo sončne energije. Pri prenovi posameznih delov naselij se zagotovi sočasno gradnjo manjkajoče infrastrukture. Hkrati se zagotavlja celovita ureditev grajenega javnega dobra javnih tlakovanih in zelenih površin. Omrežje kolesarskih in peščevih površin se razvije tako ob glavni prometnici kot tudi v notranji ulični mreži. Območje se opremlja s telekomunikacijskim ter električnim omrežjem v kabelski izvedbi ter se z njimi vsa prostozračna omrežja postopno nadomesti.
(11) V prostorskem smislu se Lavrica razvije v urbano – mestno strukturo, v kateri dejavnosti, pomembne tudi na ravni občine kot celote, dopolnjujejo tiste, ki se razvijajo v občinskem središču Škofljice. Osrednje območje Lavrice se namenja razvoju terciarnih in kvartarnih dejavnosti, območje med cesto in železnico na severnem delu naselja se prednostno namenja razvoju centralnih dejavnosti. Površina med Lavrico in Selami se nameni pastoralnemu centru, kjer se del nameni tudi zelenim površinam za potrebe pokopališča. Ostale površine stavbnih zemljišč se namenijo bivanju v urbanem okolju, na območju Sel pa tudi v ruralnem okolju. Južni del Lavrice, ter širša okolica Sel se dolgoročno nameni bivanju, območje med Lavrico in Selami pa se dolgoročno nameni zelenim urbanim površinam – parku. Na severnem delu naselja se razvojni prostor nameni obrtnim dejavnostim.
Pijava Gorica
(12) Prometna mreža ureditvenega območja temelji na dveh prometnih oseh in njunem vozlišču. Osrednja prometna os je magistralna cesta Ljubljana Kočevje, na katero se v naselju priključi cesta Pijava Gorica – Turjak. Cestni odseki v slabšem gradbeno tehničnem stanju se sanirajo, uredijo v ustrezne prečne profile, na območju poselitvenih jeder se vzpostavi ustrezen prostor za pešca. Na območju širitev se vzpostavi nova prometna mreža, obstoječe poti naj se skladno z razvojem poselitve preuredijo v ustrezno ulično mrežo. V prometne površine kot površine grajenega javnega dobra se umeščajo vodi komunalne, komunikacijske in energetske javne infrastrukture. Območje urejanja se vključuje v medkrajevni javni potniški promet z osrednjim avtobusnim postajališčem ob magistralni cesti. Skozi naselje se ob glavni cesti načrtuje gradnjo kolesarske steze in pločnika. Kolesarska steza se načrtuje kot del regionalne kolesarske povezave ob glavni cesti.
(13) Urbanistični načrt obravnava razvojni prostor naselbinskega telesa kot lokalnega občinskega središča. V prostorskem smislu se razvije v urbano – mestno strukturo s središčnim delom v območju nekdanje vasi in prometnega vozlišča v novejšem delu ter obsežne stanovanjske soseske. V funkcionalnem smislu dejavnosti terciarnega sektorja pokrivajo predvsem potrebe prebivalcev Pijave Gorice in vplivnega območja. V skladu z ugotovitvami v strokovnih podlagah in izkazanimi razvojnimi potrebami je mogoče razvoj poselitve v UN strniti v naslednje razvojno prostorske premise.
(14) Celotno območje je pokrito s telekomunikacijskim omrežjem ter električnim omrežjem, prostozračna omrežja pa se v celoti nadomestijo z omrežjem v kabelski izvedbi. Območje se dolgoročno opremlja s plinovodnim omrežjem. Razvoj daljinskih sistemov ogrevanja z biomaso se ob ugotovljeni ekonomski opravičljivosti gradi prvenstveno v območjih, kjer ni distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Primerni pa so tudi manjši sistemi za manjše skupine stanovanjskih objektov ali posamezen objekt. Kot dopolnilni vir za oskrbo posameznih objektov za potrebe ogrevanja se razvijajo individualni sistemi za izrabo sončne energije. V primeru večjih površin novih stavbnih zemljišč se plinifikacija predvidi tudi na območju Pijave Gorice.
(15) Osrednje območje naselja vzdolž primarne in sekundarne osi se nameni razvoju terciarnih in kvartarnih dejavnosti z možnostjo mešanja stanovanjske funkcije. Kvartarne dejavnosti se razvijajo predvsem v obstoječem jedru naselja, ter na območju predvidene ureditve novega središča. Na severovzhodnem delu se večji del površin nameni zelenim površinam. Celotno ostalo območje se namenja stanovanjski gradnji v urbanem okolju.
Gradišče s Smrjenami
(16) Obstoječa prometna mreža ureditvenega območja je vzpostavljena brez jasnega koncepta, vse ceste nimajo ustreznih tehničnih elementov glede na obstoječe, še posebej pa na novo vlogo v prostoru. Osrednja prometna os, na katero se območje sicer navezuje je magistralna cesta Ljubljana Kočevje. Predviden je nov koncept prometne mreže, in sicer s krožno povezavo znotraj območja UN, ki povezuje vse posamezne poselitvene enote. Za načrtovanje razvoja nove in sanacijo obstoječe cestne mreže je potrebno izdelati posebne strokovne podlage – prometno študijo, ki naj bo podlaga za načrtovanje razvoja naselij ob spremembah in dopolnitvah OPN. Cestni odseki v slabšem gradbeno tehničnem stanju naj se sanirajo, uredijo v ustrezne prečne profile, na območju poselitvenih jeder naj se vzpostavi ustrezen prostor za pešca. Na območju širitev naj se vzpostavi nova prometna mreža, obstoječe poti naj se skladno z razvojem poselitve preuredijo v ustrezno ulično mrežo. V prometne površine kot površine grajenega javnega dobra se umeščajo vodi komunalne, komunikacijske in energetske javne infrastrukture.
(17) Linije javnega primestnega potniškega prometa se od Škofljice podaljšajo do Smrjen in Gradišča tako, da se te približajo uporabnikom in zagotovijo dostopnost čim večjemu številu prebivalstva. Po ureditvi povezovalnih cest s katerimi bo omogočena uvedba krožnih linij s čemer se bo dostopnost do storitev in oskrbe v občinskem središču ter Ljubljani še dodatno izboljšala.
(18) Urbanistični načrt obravnava razvojni prostor območja Gradišče - Smrjene kot lokalno središče. V prostorskem smislu naj se razvije v urbano strukturo z dvema sistemoma urbanih središč – primarni sistem na območju Gradišča z Gabrovcem in Lazi ter sekundarni sistem na območju Kopank. V funkcionalnem smislu naj dejavnosti terciarnega sektorja pokrivajo predvsem potrebe prebivalcev Gradišča in Smrjen ter njunega vplivnega območja.
(19) Koncept zelenega sistema v UN Gradišče-Smrjene temelji predvsem na razmerju med naravnimi elementi in grajeno strukturo ter ohranjanju kakovostnih kmetijskih in gozdnih površin. Zaradi močnih poselitvenih pritiskov na ta območja je pomembno, da se zelene cezure in krajinsko pomembne zelene površine ohranijo zelene. Dolgoročno se sicer vse obstoječe zelene površine (tako gozdne kot kmetijske) med posameznimi soseskami predvidijo kot urbane zelene površine s posameznimi parkovnimi elementi. Zaradi relativno visoke gostote prebivalstva v teh naseljih je zagotavljanje zelenih površin nujno.
(20) Celotno območje je pokrito s telekomunikacijskim omrežjem ter električnim omrežjem, prostozračna omrežja pa naj se v celoti nadomestijo z omrežjem v kabelski izvedbi. V Smrjenah se preveri možnosti izvedbe načrtovanega sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso. Z izgradnjo novega kanalizacijskega omrežja naj se na območju urbanističnega načrta izboljšajo bivalne razmere, ter se obvarujejo naravne vrednote, viri pitne vode ter ostale kvalitete prostora. Prioritetno naj se kanalizacijsko omrežje gradi na območju tretjega varstvenega pasu pitne vode in nato na ostalem območju. Izgradi naj se čistilna naprava na katero se bo navezovala kanalizacija. Na JZ delu naselja Smrjene je predvideno odvajanje komunalnih odpadnih vod na predvideno čistilno napravo Smrjene. Načrtovana je še začasna ČN Gradišče. Vodovodno omrežje, ki pokriva celotno območje je poddimenzinrano in dotrajano, zato naj se postopoma zamenjuje z novim omrežjem, prioritetno na gosteje poseljenih območjih. Na območju je urejeno zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov, uredi pa naj se ločeno zbiranje odpadkov z ekološkimi otoki in možnostjo ureditve zbirnega centra za ravnanje z odpadki.
(21) V novo opredeljenih središčih v Gradišču, Kopankah, Gabrovcu in Lazih se območje nameni razvoju terciarnih in kvartarnih dejavnosti z možnostjo mešanja stanovanjske funkcije. V teh središčih je opredeljena namenska raba območja centralnih dejavnosti, ki jih dopolnjujejo druge zelene površine. V območju centralnih dejavnosti je izjemoma dovoljeno samo bivanje, vendar mora oblikovanje objektov omogočati eventuelno kasnejše javne vsebine. Kvartarne dejavnosti naj se razvijajo predvsem v primarnem središču Gradišče. Ostala stavbna zemljišča, ki so namenjena stanovanjski pozidavi imajo opredeljeno namensko rabo območja stanovanj. Dolgoročno se območje centralnih dejavnosti in s tem povečanje središča opredeli v Gradišču (območje med Gradiščem in enoto Lazi), vzhodno od središča v enoti Kopanke (z bolj športno-rekreativno obarvanimi vsebinami) in severno ter južno od središča Lazi. Večje območje zelenih površin na dolgoročni ravni se opredeli na južnem pobočju Brzka, ki predstavlja zeleno bariero med Gradiščem in Gabrovcem. V manjšem obsegu se zelene površine predvidijo še v sklopu središča Kopanke (na vzhodu in zahodu) ter južno od središča Gradišče. V minimalnem obsegu se dolgoročno predvidijo tudi območja namenjena stanovanjski gradnji.
3.0.0.0 Izvedbeni del OPN
3.1.0.0 Splošne določbe
3.1.1.0 Pravni obseg akta
30. člen
(pravni obseg glede na vrsto posegov)
(1) OPN se nanaša na vse vrste posegov v prostor po ZGO-1 ter drugih zakonski in podzakonskih predpisih v RS v zvezi s posegi v prostor: na novogradnje, dozidave, nadomestne gradnje, rekonstrukcije, spremembe namembnosti in vse vrste drugih posegov v obstoječe objekte in zemljišča.
(2) Pri posegih v obstoječe objekte, kjer zgrajeno stanje na dan veljavnosti odloka ni v skladu z merili legalnosti, je potrebno ugotovljene prostorske konflikte sanirati v skladu z določili tega dokumenta. Ob tem pa so v teh primerih dopustna naslednja odstopanja:
– v širini in tlorisnem razmerju stavbe, višini stavbe oziroma etaže ali kolenčnega zidu,
– arhitekturnih elementih, oblikovanju in naklonu strehe, oblikovanju elementov fasade,
– predpisanih faktorjih izkoriščenosti GE,
– obveznosti zagotavljanja dejavnosti pri GE tipa tm,
– odmikih med stavbami,
– morfologiji ter velikosti gradbene parcele.
V primerih teh odstopanj se v postopkih pridobitev gradbenih dovoljenj posebej utemelji, da odstopanja ne povzročajo negativnih vplivov v EUP (funkcionalno prostorskih ipd.). Pri teh odstopanjih je potrebno tudi dokazati, da odstopanja od določil OPN nanašajo na posege izvedene pred datumom uveljavitve tega OPN.
(3) Odstopanja od PIP določenih s tem odlokom, ki pa so zgrajena po izdanem gradbenem dovoljenju so dopustna tudi pri obstoječih legalno zgrajenih objektih, ki se rekonstruirajo, dograjujejo – pri čemer se uporabna površina ne poveča za več kot 30 % ali se jim spreminja namembnost ter kadar bi prilagajanje PIP, določenim s tem odlokom, pomenilo nesorazmerno visoke stroške konstrukcijskih prilagoditev.
(4) V območju urejanja so dovoljeni vsi posegi, ki niso v nasprotju z določili tega Odloka ter veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti. Tudi v smislu interpretacije vrst objektov, možnost gradnje brez gradbenega dovoljenja in drugih posebnosti se uporabljajo določila veljavne zakonodaje na tem področju.
(5) Poleg interpretacije zakonodaje v tem odloku se upoštevajo določila oziroma izrazi:
– določeni v hierarhiji določil v 31. členu,
– v zaporedju vsebinskih sklopov v tem odloku,
– v obrazložitvi akta,
– termini in opredelitve v strokovnih podlagah in v prikazu stanja, ki so sestavina tega akta.
(6) Kadar je v aktu uporabljen izraz »praviloma« le ta pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, vendar pa v primeru da to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno se lahko izvede tudi v skladu z ugotovljenimi razlogi. Takšno odstopanje od določil tega odloka pa je potrebno posebej obrazložiti in utemeljiti v vodilni mapi oziroma v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
(7) Kadar je v aktu uporabljen izraz »se lahko ureja«, izraz urejanje pomeni gradnjo oziroma drug poseg v prostor po predpisih o graditvi objektov.
(8) Predpisi, navedeni v tem odloku, se uporabljajo z vsemi spremembami in dopolnitvami, ki stopijo v veljavo po njegovem sprejemu, vključno z razveljavitvami oziroma nadomestitvami.
31. člen
(skladnost posega z OPN)
(1) Poseg v prostor je skladen s tem aktom, če izpolnjuje naslednje predpisane elemente:
– s podrobnejšo namensko rabo zemljišča (opredeljeno v grafičnih sestavinah izvedbenega dela OPN (_223_eup_pnrp_pip) in z določili v EUP zunaj območja stavnih zemljišč (KGV- 3.3.0.0) oziroma določili za posege na območju stavbnih zemljišč;
– s splošnimi določili tega Odloka;
– s splošnimi in podrobnimi določili, ki veljajo za posamezen tip EUP;
– z merili in pogoji varovanj (prikazano v prikazu stanja (_3223_varst_gji) ter
– s posebnostmi glede na poseg v javni prostor oziroma v grajeno javno dobro in v zvezi z gospodarsko javno infrastrukturo ter
– posebnimi merili in pogoji urejanja EUP.
(2) Poseg v javni prostor oziroma poseg v zvezi z ureditvijo gospodarske javne infrastrukture mora biti skladen tudi z merili in pogoji javnega prostora in gospodarske javne infrastrukture (3.2.0.0).
(3) Poseg v prostor zunaj območij stavbnih zemljišč naj bo skladen z merili in pogoji, določenimi za EUP KGV (3.3.0.0) in posebnimi merili urejanja EUP, če so opredeljena v specifikaciji GE/EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP (3.5.0.0).
(4) Poseg v GE na območju stavbnih zemljišč pa naj bo skladen s:
– splošnimi merili in pogoji urejanja GE v EUP stavbnih zemljišč (3.4.1.0);
– podrobnimi merili urejanja tipa GE (3.4.0.0), ki je opredeljen za EUP, v katero GE sodi; EUP so grafično določeni na karti _223_eup_pnrp_pip oziroma na karti _224_eup_gji;
– s splošnimi merili stavbe (3.4.4.1.0) in
– podrobnimi merili tipa (tipov) stavbe (3.4.4.3), ki so predpisani za določen EUP ter
– posebnimi merili urejanja GE/EUP, če so opredeljena v specifikaciji EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP (3.5.0.0).
Hierarhija določil
(5) Posebna merila in pogoji, ki so za posamezno EUP opredeljeni v četrtem stolpcu specifikacije EUP (88. člen), so pravno nadrejena ostalim določilom za posamezno EUP.
(6) Pri posegih na naselbinsko pomembnih izvornih stavbah oziroma pri njihovih nadomestnih gradnjah veljajo merila, opredeljena za te stavbe (53. člen).
3.1.2.0 Namenska raba
32. člen
(namenska raba)
(1) V OPN je določena namenska raba vseh zemljišč in objektov v občini. V skladu s Pravilnikom (v prilogi 1) je po spodaj navedenih opredelitvah namenska raba prostora prikazana na karti _223_eup_pnrp_pip izvedbenega dela OPN.
(2) Preglednica namenske rabe:
I. Območja stavbnih zemljišč
Osnovna namenska raba prostora
Podrobnejša namenska raba prostora
Oznaka
Opis
Oznaka
Opis
območja stanovanj
SS
stanovanjske površine
SK
površine podeželskega naselja
C
območja centralnih dejavnosti
CU 
osrednja območja centralnih dejavnosti
CD 
druga območja centralnih dejavnosti
območja proizvodnih dejavnosti
IG 
gospodarske cone
IK 
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
posebna območja
BT 
površine za turizem
Z
območja zelenih površin
ZS 
površine za oddih, rekreacijo in šport
ZD 
druge urejene zelene površine
ZK 
pokopališča
območja prometnih površin
PC 
površine cest
PŽ 
površine železnic
PO 
druge prometne površine
območja energetske infrastrukture
območja okoljske infrastrukture
površine razpršene poselitve
razpršena gradnja – zemljišče pod stavbo (informacija o dejanskem stanju)
II. Območja kmetijskih zemljišč
K1 
najboljša kmetijska zemljišča
K2 
druga kmetijska zemljišča
III. Območja gozdnih zemljišč
gozdna zemljišča
IV. Območja voda
površinske vode
VC 
celinske vode
V. Območja drugih zemljišč
območja mineralnih surovin
LN 
površine nadzemnega pridobivalnega prostora
f
območja za potrebe obrambe zunaj naselja
3.1.3.0 Način urejanja
3.1.3.1 Način urejanja na območjih enot urejanja prostora
33. člen
(splošne določbe o načinu urejanja EUP)
(1) OPN določa urejanje po opredeljenih EUP z opredelitvijo namenske rabe, določili PIP in OPPN. Na območju EUP, za katera je sprejet PIA. Veljavni DPN in občinski podrobnejši izvedbeni akti so le povzeti. Poleg tega veljajo tudi režimi varovanj iz priloge – prikaza stanja prostora.
(2) Za celotno območje občine je opredeljena mreža EUP, brez ostanka. Prostorski izvedbeni pogoji, opredeljeni za EUP, skupaj z varovanji in drugimi vsebinami OPN, kot pravna norma določajo merila in pogoje za vse vrste posegov v celotnem prostoru občine. Tako predpisujejo tudi merila in pogoje razmerij med in za EUP glede parcelacije, priključevanja na javno infrastrukturo, varstva narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ohranjanja kulturne dediščine ter načina umeščanja stavb glede lege, velikosti, oblikovanja na tak način in tako natančno, da je v tem delu akt neposredna podlaga za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor.
(3) Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) so ločeno določeni za območja stavbnih zemljišč (torej za poselitev) in posebej za preostali prostor občine – torej zunaj območja stavbnih zemljišč, ki je opredeljen v EUP KGV.
34. člen
(PIP v EUP stavbnih zemljišč)
(1) Merila in pogoji urejanja na območjih stavbnih zemljišč so določeni v EUP na ravni osnovne urbanistične enote – gradbene enote (3.4.2.0 GE). Na podlagi strokovnih podlag in opredeljenih razvojnih usmeritev so opredeljena območja posameznih gradbenih enot in hkrati so zanje določeni prostorsko izvedbeni pogoji na ravni tipa PIP GE (splošna merila GE) oziroma posebnosti posamičnih GE glede na tip (podrobna merila GE). GE z enakimi razvojnimi značilnostmi in razvojnimi usmeritvami so združene v en EUP. V aktu je tako za vsak EUP predpisana celotna vsebina PIP, ki je določena z ZPNačrt in Pravilnikom.
(2) Za ta namen so v odloku določeni tudi:
– opredelitev pojmov, izrazov in okrajšav (3.4.1.0);
– nabor tipov GE z opredelitvijo PNR, PIP organizacije ter umeščanja in urbanističnega oblikovanja grajene strukture/stavb na GE in drugih predpisanih vsebin PIP;
– nabor tipov stavb z določili oblikovanja le teh (3.4.4.3);
– specifikacija EUP s posebnimi merili PIP (3.5.0.0).
35. člen
(PIP v EUP zunaj območja stavbnih zemljišč – EUP KGV)
(1) Območje celotne občine zunaj območij stavbnih zemljišč pokriva EUP z oznako KGV. Znotraj EUP KGV so opredeljena podrobnejša merila in pogoji za posege na dele EUP KGV po vrsti rabe na: kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča, vodne površine, površine in druga območja (torej vsa ne – stavbna zemljišča), z izjemo prometnih površin. Opredelitve so prostorsko vezane na opredelitve PNR – po posameznih vrstah namenske rabe – v sloju podrobnejše namenske rabe, ki je prikazan na karti osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (_223_eup_pnrp_pip). Z merili za tako določene dele – podrobnejšo namensko rabo – je tako pokrit celoten prostor EUP KGV.
(2) Znotraj EUP KGV so tudi podobmočja EUP KGV:
– podobmočja EUP v KGV s končnico oznake -.gv označujejo merila varovanja varovalnega gozda – (44. člen);
– podobmočja EUP v KGV s končnico oznake -.ek na PNRP L/LN – površinah mineralnih surovin označujejo merila sanacije in eksploatacije površin nadzemnega pridobivalnega prostora – (45. člen);
– podobmočja EUP v KGV s končnico oznake -.pp, ki označujejo merila varovanja lokacij grobišč (površine za pokope prebivalstva) v primeru naravnih in drugih nesreč – (46. člen);
– podobmočja EUP v KGV s končnico oznake -.pz, ki označujejo merila varovanja lokacij grobišč (površine za pokope živali) v primeru naravnih in drugih nesreč – (47. člen);
– podobmočja EUP v KGV s končnico oznake -.ob na PNRP f, ki označujejo merila površine za potrebe obrambe zunaj naselij – (48. člen);
– podobmočja EUP v KGV s končnico oznake -.ru označujejo merila varovanja lokacij za odlaganje ruševin v primeru naravnih in drugih nesreč KGV – (49. člen);
– enote razpršene gradnje (stanovanjske in druge stavbe) s fundusom, ki se ne sanirajo v sklopu OPPN SORG, temveč so zanje predpisani PIP SE RG – (50. člen in 51. člen).
3.1.3.2 Način urejanja na območjih z določenimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN)
36. člen
(usmeritve za OPPN)
(1) Na območjih, za katere je predvidena priprava podrobnejšega načrta (OPPN), bo možno po sprejetju OPPN poseg izvesti le v skladu z določili, ki jih bo opredelil tak načrt. Grafične opredelitve in usmeritve, ki so v tem OPN določene za vsak posamezni OPPN, so pri njegovi izdelavi obvezne vsebine glede namena, obsega, načrtovanih zmogljivosti in koncepta ureditve.
Sprememba OPPN in OPPN za območja, ki s tem odlokom niso posebej določena
(2) Predvideni OPPN se lahko spremeni oziroma se opredeli nov na podlagi izraženega interesa, to je utemeljenih pobud lastnikov večine zemljišč oziroma znanega investitorja. To je mogoče, v kolikor spremenjen oziroma nov OPPN ni v nasprotju z odlokom OPN, še posebej UN.
(3) OPPN se lahko pripravi tudi v naslednjih primerih: za območja, na katerih se sanira stanje in posledice naravnih in drugih nesreč, zagotavlja dostop do gradbenih parcel in njihovo komunalno urejanje ter za dele ali celoto omrežij, naprav in objektov GJI, s katerimi se zagotavlja delovanje obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb; za urejanje površin, ki so javno dobro ter za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij.
(4) OPPN je priporočljivo izdelati tudi v naslednjih primerih:
– za gradnjo objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre za več kot osem objektov ali za površino, ki presega 0,8 ha;
– za gradnjo objektov z več stanovanji in objektov za posebne oblike bivanja, kadar gre za gradnjo objekta s kapaciteto več kot 50 stanovanj oziroma 100 postelj;
– za ureditev igrišča za golf ne glede na velikost in za kamp nad 0,5 ha;
– na površinah, kjer je treba urediti novo parcelacijo za gradnjo objektov in na površinah, ki nimajo urejenih dovozov;
– na območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 0,5 ha, kadar gre za kompleksne preureditve ter nadomestne gradnje in za sanacijo ali za spremembe tehnologije;
– za gradnjo daljših omrežij gospodarske javne infrastrukture za omrežja;
– prostorske ureditve na območjih prepoznavnosti zunaj naselij.
(5) Pred pričetkom priprave je potrebno izdelati dopolnilne strokovne podlage – na vsaj taki ravni poglobljenosti in takih metodoloških izhodišč, kot so pripravljene za OPN. Pri tem je potrebno morebitna odstopanja od obstoječih strokovnih podlag pokazati in utemeljiti kot spremenjena stališča – upoštevajoč merila znanstveno raziskovalnega dela. Za OPPN in DPN, ki posegajo na EUP izjemnih krajin in drugih območij prepoznavnosti prostora, se v okviru strokovnih podlag obvezno izdelajo tudi krajinske preveritve, s katerimi mora biti tak akt tudi utemeljen.
(6) V primeru, da se izdeluje OPPN le za del predvidenega območja, morata biti novo območje in ostanek funkcionalno zaokroženi, ostanek pa ne sme biti manjši od 5000 m2. Poleg tega morajo biti dopolnilne strokovne podlage izdelane za celotno območje v OPN predvidenega OPPN. Prav tako morata biti za celotno območje izdelana tudi rešitev prometne in gospodarske javne infrastrukture ter izdelan program opremljanja zemljišč. Meja območja OPPN se lahko spremeni tudi tako, da se razširi z vključitvijo sosednjih območij na podlagi izkazanih razvojnih potreb in zaradi funkcionalne povezanosti prostora.
(7) Odločitev o spremembi OPPN, oziroma izdelavi novega glede na OPN, na podlagi utemeljene ocene iz predhodno izdelanih dopolnilnih strokovnih podlag, sprejme Občinski svet.
(8) Poteki javnih cest in drugih vodov in naprav GJI na območju OPPN, ki so prikazani v grafičnem delu tega akta, se v fazi priprave OPPN lahko prilagodijo razmeram na terenu na podlagi optimiziranih rešitev iz strokovnih podlag. Prav tako se lahko glede na podlagi utemeljenih razvojnih potreb spremeni podrobna namenska raba prostora v okvirih zakonsko dopustnih možnosti.
Način pridobitve rešitev urbanistično arhitekturnih ureditev
(9) Strokovne rešitve urbanistično arhitekturnih ureditev za območje OPPN se lahko pridobijo z urbanistično arhitekturnim natečajem ali z izdelavo najmanj dveh rešitev. O izbiri rešitve odloči Občinski svet ali po njegovem pooblastilu drug organ. Postopek pridobitve rešitev se predpiše v sklepu o pripravi OPPN.
Pravno stanje v prehodnem obdobju do sprejema OPPN
(10) Do sprejema predvidenega OPPN se njegov prostor ureja v skladu s PIP za posamezni EUP po tem odloku. Na območjih izvedbenih aktov, ki ostanejo v veljavi, se pravno stanje glede urejanja tudi po sprejetju OPN ne spreminja.
3.1.4.0 Varovanja
37. člen
(varovanje kulturne dediščine)
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju KD). To so kulturni spomeniki in spomeniška območja, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine in registrirane enote KD z vplivnim območjem, ki so bile vpisane v register nepremične kulturne dediščine do dne uveljavitve tega odloka. KD je razvidna iz prikaza stanja prostora in drugih uradnih evidenc. Na območjih KD veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor skupni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine navedeni v nadaljevanju. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s skupnimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine.
(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(3) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(4) Za posege, vključno z vzdrževalnimi deli, v kulturni spomenik, spomeniško območje, vplivno območje kulturnega spomenika in spomeniškega območja, varstvena območja dediščine ali registrirane enote dediščine z vplivnim območjem, ki je bila registrirana do dne uveljavitve tega odloka, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine, štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo kot določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(5) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave v območju kulturnega spomenika, spomeniškega območja, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske dediščine, je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije potrebno pridobiti podrobnejše podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(6) Za odstranitev objekta, varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje za raziskave in odstranitev dediščine po predpisih s področja varstva kulturne dediščine
(7) Za kulturne spomenike, spomeniška območja in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje konkreten razglasitveni akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, spomeniško območje in njihovo vplivno območje, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu.
(8) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(9) Pri načrtovanju objektov in zunanjih ureditev v neposredni bližini enot KD se mora upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja ter preprečevati posege s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednosti kulturne dediščine.
(10) Za registrirane enote kulturne dediščine, ki ni razglašena za kulturni spomenik in ni varstveno območje, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni v tem členu. Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo poleg določb prejšnjega odstavka tega člena tudi dodatni prostorski izvedbeni pogoji kot jih določajo varstveni režimi za posamezne podvrste dediščine in so določeni v tem členu.
Arheološka dediščina
(11) Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline ali spremenil njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati dna vodotokov ter jezer,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilce reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
(12) V posamezna registrirana arheološka najdišča so izjemoma dovoljeni posegi kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
(13) Pri posegih večjih razsežnostih (območja izvedbenih prostorskih načrtov oziroma območja, ki predstavljajo območja poselitve), ki so v celoti, delno ali v neposredni bližini registriranega arheološkega najdišča je potrebno zagotoviti arheološki pregled na celotnem območju predvidenega posega in ne le na območju do sedaj prepoznane arheološke dediščine.
Na vedutno izpostavljene enote arheološke kulturne dediščine se ohranjajo poglede iz okolice.
(14) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo.
(15) Ne glede na določila tega odloka je potrebno v primeru odkritja nove kulturne dediščine o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(16) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Stavbna dediščina
(17) Za registrirano stavbno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjosti (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(18) Varuje se primarna masa (oziroma materiali), primarni tlorisni in višinski gabariti in konstrukcijska zasnova.
(19) Varuje se primarna podoba zunanjosti stavb, in sicer arhitekturna členitev, naklon in oblika strešin, kritina, stavbno pohištvo, arhitekturne poslikave in freske, reliefi, originalni materiali, barve, detajli itd.
(20) Stekleno-betonski in stiroporni nadomestki arhitekturnega okrasja ne morejo biti del stavbne dediščine. Na fasadah ni dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav (v kolikor ni možno drugače, jih je potrebno locirati na sekundarne fasade ter oblikovno vklopiti v objekt).
(21) Varuje se prvotni (osnovni) tlorisni koncept notranjosti, predvsem primarna dispozicija komunikacij in funkcionalna zasnova.
(22) Varuje se objektu pripadajoča dvoriščno-vrtna parcela z niveleto in funkcijo površin ter lega, namembnost in oblikovanje pripadajočih sekundarnih objektov.
(23) Nivo poti in cest ob objektih dediščine, ki je primarno nižji od praga vhoda, se mora ohranjati oziroma ponovno vzpostaviti.
(24) V okolici objekta niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjševali prostorsko kvaliteto ali funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine.
(25) V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli (delna ali celovita prenova).
Naselbinska dediščina
(26) Za registrirano naselbinsko dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Kulturna krajina
(27) Za registrirano kulturno krajino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice …),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
Memorialna dediščina
(28) Varuje se avtentična lokacija, materialna substanca in fizična pojavnost enote dediščine. Varuje se vsebinski in prostorski kontekst območja dediščine z okolico (vedute na enoto dediščine). Na območja enot memorialne dediščine ni dovoljena gradnja ali postavljanje enostavnih objektov in infrastrukturnih elementov (elektro in telefonske omarice, hidranti ...), razen objektov, ki so namenjeni potrebam in prezentaciji dediščine. Komunalni in drugi infrastrukturni vodi naj se izogibajo območij memorialne dediščine. V memorialno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli.
Območje druge dediščine
(29) Za območja druge dediščine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote kot so: materialna substanca, ki je še ohranjena, lokacija in prostorska pojavnost, vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
Sakralna dediščina
(30) Na sakralnih objektih so dopustni samo posegi, ki se nanašajo na sakralno dejavnost. Pozidava drugih objektov ni dopustna.
Vplivna območja KD
(31) Vplivna območja so območja varstva, v katerih je ob posegih potrebno upoštevati sledeče usmeritve:
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
– ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante,
– ohranjati večja in pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih površin,
– ob kulturni dediščini upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine,
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto,
– pospeševati izvajanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,
– usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov,
– preprečiti spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih,
– pred pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev, terena ni dopustno spreminjati nivilete (kote in oblike) terena.
Varstvo vojnih grobišč
(32) Na vojnih grobiščih je prepovedano spreminjati zunanji videz grobišč, poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente in izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč.
38. člen
(varovanje naravnih dobrin in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Varovanje tal kmetijskih zemljišč in gozdov
(1) Varovanje kmetijskih zemljišč je v osnovi opredeljeno s kategorijo namenske rabe in PIP za tovrstno namensko rabo, ki je opredeljena v EUP KGV K/K1/K2 (41. člen). Osnove za opredelitev namenske rabe in PIP so veljavni predpisi s področja kmetijstva, usmeritve za ravnanje in varstvo kmetijskih zemljišč v smernicah pristojnega ministrstva za kmetijstvo ter podatki iz prikaza stanja prostora.
(2) Za varstvo kmetijskih zemljišč je treba upoštevati še naslednje ukrepe:
– preprečiti je potrebno izlitja nevarnih snovi na kmetijska zemljišča (namestitev lovilcev olj za preprečitev izpiranja na kmetijske površine) ter ob eventualni nesreči zagotoviti takojšnje ukrepanje, preprečiti onesnaženje tal oziroma kmetijskih zemljišč in rastlin, pri čemer je posebno pozornost potrebno nameniti preprečevanju onesnaženosti v predelih kmetijske pridelave;
– med gradnjo dovoznih cest do objekta se morajo vozila v največji meri izogibati manipuliranju na sosednjih kmetijskih zemljiščih;
– posegi naj se na kmetijskih zemljiščih izvedejo tako, da v najmanjši možni meri vplivajo na sosednja kmetijska zemljišča. Del trajno izgubljenih kmetijskih površin se lahko nadomesti na površinah v zaraščanju ali na že zaraščenih površinah;
– potrebno je izvesti sanacijo in rekultivacijo kmetijskih zemljišč, ki bodo v času izvedbe posegov degradirane. Na površinah, kjer so načrtovani začasni objekti za izvedbo posegov se po dokončanju del vzpostavi prejšnje stanje;
– potrebno je zagotoviti zadostno število prehodov za kmetijsko mehanizacijo na območju predvidenih gradenj;
– kjer je pri izvedbi plana predvidena odstranitev vrhnjega sloja tal, je le tega potrebno odložiti na predvidenem nadomestnem kmetijskem zemljišču. Ta postopek se izvede pred začetkom ostalih del na območju pobude oziroma so nadaljnja dela dovoljena le z dokazilom o vzpostavitvi nadomestnega kmetijskega zemljišča.
(3) Načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih se izvede tako da ne bo ovirana kmetijska proizvodnja na sosednjih zemljiščih in bi bil to vzrok za opuščanje obdelave teh površin. Pri tem je potrebno preprečiti: dodatno obremenjevali okolja, oviranje kmetijske dejavnosti na sosednjih kmetijskih zemljiščih in dostopa do njih, uničenje obstoječe kmetijske proizvodne infrastrukture, kot so melioracijski in namakalni sistemi ter poljske poti, povzročitev škode na kmetijskih kulturah. Pred izvedbo plana naj se prouči faznost gradnje tako, da bodo posegi izvedeni le v obsegu, omejenem na posamezno fazo. Stavbnim zemljiščem, ki so po dejanski rabi kmetijska zemljišča naj se do trenutka izvedbe plana (izdaje gradbenega dovoljenja) ohranja kmetijsko funkcijo.
(4) Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi se izvaja v skladu z zakonom o gozdovih in podzakonskimi predpisi in z varovalnimi gozdovi v skladu s predpisom o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. Prepovedano je vsakršno dejanje, ki zmanjšuje rastnost sestoja ali rodovitnost rastišča, stabilnost ali trajnost gozda oziroma ogroža njegove funkcije, obstoj ali namen.
(5) Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor naj se načrtuje tako, da se v največji meri upošteva značilne naravne prvine kot so gozdni rob, podnožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilnost vedute.
(6) Med objekti ali skupinami objektov naj ostanejo skupine kakovostnega gozdnega drevja. Novogradnja manj zahtevnih in zahtevnih objektov ob gozdnih površinah znotraj stavbnih zemljišč naselij je praviloma možna v oddaljenosti najmanj ene drevesne višine odraslega gozdnega sestoja oziroma v oddaljenosti 25 m od gozdnega roba. Izjemoma je odmik lahko manjši, če so izvedeni vsi požarno-varnostni ukrepi in je pridobljeno soglasje pristojne gozdarske službe. V primeru poseganja v gozd je potrebna sanacija novo nastalega gozdnega roba, razgaljenih tal, novo nastalih brežin z utrditvijo in zasaditvijo z ustreznimi avtohtonimi drevesi in grmičevjem.
(7) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji so opredeljeni v EUP KGV na območjih PNR G (42. člen). Osnove za opredelitev namenske rabe in PIP so veljavni predpisi s področja gozdarstva, smernice ministrstva pristojnega za gozdove in ZGS ter podatki iz prikaza stanja prostora.
(8) Potrebno je ohranjati prehodnost gozdnih prometnic. Pogoji gozdne proizvodnje ne smejo biti poslabšani. Z gradnjo prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti. Vse površine, ki bodo med gradnjo poškodovane se morajo sanirati takoj (prva sadilna sezona). Morebitne nove zasaditve morajo temeljiti na obstoječi vrstni sestavi in avtohtonih značilnih oblikah vegetacije. Gozdni rob je potrebno sanirati tako, da je le ta iz avtohtonih grmovnih drevesnih vrst, prednost naj ima potencialna vegetacija. V prečnem prerezu naj se gozdni robovi stopničasto dvigujejo.
(9) V času izvedbe plana je potrebno za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor pridobiti soglasje ZGS. Na območju stavbnih zemljišč, kjer je v naravi še gozd, se z gozdom gospodari v skladu z veljavnimi predpisi o gozdovih in gozdarstvu do sprejetja občinskega podrobnega prostorskega načrta. Krčitev gozda se lahko izvede šele po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede ZGS. Prepovedano je krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije in zasipavanja izvirov. Na strmih predelih (poudarjenost varovalne funkcije) je potrebno zagotavljati stalno pokritost tal z vegetacijo. Ohranjati je potrebno večje gozdne komplekse. Večji posegi vanje niso dopustni. Posamično oziroma razpršeno lociranje objektov v gozdnem prostoru, katerih raba ni v skladu z osnovno namensko rabo gozdnega prostora, ni dovoljeno. Raba in vzdrževanje večjih lesnoproizvodnih kompleksov mora potekati skladno z gozdnogospodarskimi načrti.
(10) V okolici pomembnejših vodnih virov je potrebno ohraniti naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje. Pri poseganju v prostor je potrebno ohranjati gozdne površine, kjer so območja potencialnih plazov, usadov in zdrsov zemljine.
(11) Na območju varovalnih gozdov so dopustni le posegi v skladu z gozdnogospodarskim načrtom in veljavnim predpisom o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd.
Varovanje voda
(12) Varovanje voda je opredeljeno v EUP KGV, na področju PNR V (43. člen). Osnove za opredelitev namenske rabe in PIP so veljavni zakonski predpisi in vsi podzakonski akti s tega področja, smernice Agencije Republike Slovenije za okolje ter podatki iz prikaza stanja prostora.
(13) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umešča izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost. V priobalno zemljišče celinskih voda spada zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča v naselju in 40 metrov zunaj območja naselja, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča.
(14) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav.
(15) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
(16) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(17) Ne glede na določbe štirinajstega in petnajstega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(18) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje.
(19) Na erozijskem območju je prepovedano posegati v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, ogoljevanje površin, krčenje gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje in kako drugače varujejo nižje ležeča območja, zasipavanje izvirov, nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih in plazljivih zemljiščih, omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, vlačenje lesa ter odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočnosti hudourniške struge.
(20) Na plazljivem območju ni dopustno posegati v zemljišča, kjer bi zaradi pojava vode ali geološke sestave tal lahko bila ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih sestojev. Na teh območjih ni dovoljeno zadrževanje voda, ki bi pospešilo zamakanje zemljišč, izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(21) Za izboljšanje poplavne varnosti na delu EUP Šk15.pin se pred gradnjo doma starejših občanov izvede niz naslednjih protipoplavnih ukrepov:
– Nasip se izvede ob železniškem nasipu in ob območju žage, ter se priključi na strugo Škofeljščice na lokaciji dušilnega objekta. Na levem bregu se od dušilnega objekta izvede nasip v dolžini 45 m z utrjeno krono in brežinami. Dolvodno od varnostnega preliva se v diagonalni smeri med cesto in strugo izvede nasip ali nadvišanje terena, ki bo usmerjal prelite vode nazaj v strugo. Nasip ob cesti se lahko izvede tudi kot nadvišanje ceste. Nasip je možno zaključiti na lokaciji, kjer je cesta oziroma brežina cestnega nasipa nad koto 295 m.n.m.
– Dušilni objekt se izvede na mestu sedanjega poddimenzioniranega mostu, kjer se iz sistema odstrani sedanja dušilka. Izveden naj bo v iz armiranega betona, na vseh vidnih ploskvah pa obložen z lomljencem. Predviden je dvostopenjski preliv, pri čemer je osrednje polje širine 2,7 m postavljeno na obstoječe rečno dno. Osrednje polje je pravokotne oblike in se na višini 293,3 m.n.m razširi na skupno širino 8 m, na višini 295 m pa se zaključi s širino 9 m.
– Dolvodno od dušilnega objekta je na desnem bregu predvidena povezava med nasutjem načrtovanega doma starejših občanov in dušilnim objektom. Izvede se protipoplavni zid, kjer prostor dovoljuje pa se izvede nasip, ki se zatravi. Na levem bregu se kot protipoplavni ukrep lahko upošteva ustrezno dvignjen nasip nove ceste, ob obstoječem objektu se lahko nadviša celoten teren.
– Gorvodno od dušilnega objekta se vrhovi brežin na obeh bregovih dvignejo za 10–50cm, uredijo se brežine z blagim naklonom.
(22) Med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo niti v tla z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, kot so klorirane organske spojine, toksične kovine in druge sestavine, ki spremenijo osnovne lastnosti vode. V času gradnje je potrebno spremljati kakovost voda in prilagoditi dinamiko izvajanja gradbenih del vremenskim razmeram in vodostaju. Posege v vodotoke je potrebno izvajati tako, da v vodi ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti. Zagotoviti je treba ekološko sprejemljiv pretok na vseh prizadetih vodotokih v času gradnje in po njej.
(23) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda mora biti usklajeno z ZV-1 in predpisi s področja varstva okolja. Območje poselitve mora biti zaradi izvajanja storitev javne službe opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem komunalne odpadne vode v skladu s predpisom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne. Odpadne tehnološke vode naj se čisti na izvoru, tako da bodo ustrezale s predpisi določenim mejnim koncentracijam za izpuste v kanalizacijo oziroma vodotoke.
(24) Komunalne odpadne vode se odvaja v omrežje javne kanalizacije na območjih opremljenih z javno kanalizacijo v skladu z določili predpisa o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. Če na območju poselitve ni javne kanalizacije, se odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb načrtuje in izvaja v skladu z določili prej navedene uredbe.
(25) Komunalne čistilne naprave morajo imeti ustrezno stopnjo čiščenja, tako da emisija snovi iz čistilnih naprav ne bo presegala mejne vrednosti določene s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, predpisom o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(26) Padavinske vode iz obravnavanih območij je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati. Pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje vode ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora ureditev odvodnje biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni ali plazoviti brežini je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah. Pri izgradnji gospodarskih oziroma proizvodnih con je potrebno izvesti ukrepe proti škodljivemu delovanju padavinskih voda, ki obsegajo zlasti ukrepe za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin (zatravitev, travne plošče, čim manjša površina asfaltnih in tlakovanih površin) in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.
(27) Preprečuje se onesnaževanja vodotokov iz razpršenih in točkovnih virov in spiranje snovi s površin cest, parkirišč in kmetijskih površin. Vsi obstoječi in predvideni objekti se naj priključijo na skupno ali ustrezno individualno čistilno napravo. Pred iztokom iz čistilnih naprav v vodotoke je potrebno zagotoviti terciarno čiščenje odpadnih voda.
(28) Na območju površinskih kopov je potrebno zagotoviti ustrezno ravnanje z meteorno in tehnološko vodo, ki je lahko močno obremenjena z drobnimi delci.
(29) Ohranja se vodotoke z obrežnim rastjem ne glede na namensko rabo na območju vodotoka in priobalnega zemljišča.
(30) Posege v strugo in v vegetacijski pas ob vodotokih pri izvajanju del za varovanje voda in del na podlagi koncesije za izkoriščanje vodne energije se izvaja tako, da se ohrani obrežna vegetacija v širini vsaj 5,0 m (predvsem drevesa, grmičevje in visoka steblike), na obeh straneh struge.
Varovanje vodnih virov
(31) Posegi na območjih zavarovanih virov pitne vode se izvajajo v skladu s predpisi s tega področja. Vodovarstvena območja v občini so določena s predpisom o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane. Pri izvajanju dejavnosti na območjih varstvenih pasov je potrebno upoštevati režim z merili in ukrepi iz navedenih predpisov.
(32) Za vse posege v varstvenih pasovih, ki jih omogoča in dovoljuje ta akt, mora za izdajo dovoljenja za poseg v prostor investitor izpolniti pogoje in zahteve kot jih določajo predpisi s področja varstva virov pitne vode in pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojni organ. Iz stanovanjskih in gospodarskih območij ter prometne infrastrukture mora biti odvajanje in čiščenje odpadnih vod urejeno v skladu s predpisi s področja varstva voda.
(33) V občini so določena naslednja vodna zajetja z vodovarstvenimi pasovi: Dole pri Škofljici 2, Orle 1, Orle 2 in črpalne vrtine VP-1/04 Poljane, VD Brezova noga-2 in Brezova noga-3. Na območje občine segajo še vodovarstveni pasovi treh zajetij v Občini Grosuplje in eno zajetje v Občini Ig.
Varovanje območij za raziskovanje mineralnih surovin
(34) Mineralne surovine se varujejo kot naravni vir. Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Posegi se lahko izvajajo le za namen izkoriščanja naravnih virov v skladu z določili in na način, določen s predpisi s področja rudarstva ter določili tega odloka.
Varovanje in ohranjanje narave
(35) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev na območjih ohranjanja narave so izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, podana v predpisih s področja ohranjanja narave in aktih o zavarovanju enot in območij naravnih vrednot ter v naravovarstvenih smernicah (Zavod Republike Slovenije za varstvo narave OE Ljubljana, avgust 2009).
(36) Območja varovanja narave (območje Natura 2000, posebna varstvena območja, naravne vrednote), območja pričakovanih naravnih vrednot in ekološko pomembna območja, so grafično prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu.
(37) Za načrtovanje posegov na zavarovanih in drugih območjih naravnih vrednot je potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in soglasje ministrstva oziroma organa pristojnega za varstvo narave. Če gre za gradnjo ali postavitev objekta za katerega gradbeno dovoljenje ni potrebno, je na območjih varovanja narave prav tako potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje, če je tako določeno v predpisih s področja ohranjanja narave. V takem primeru je potrebno k vlogi za izdajo naravovarstvenega soglasja priložiti idejno zasnovo nameravane gradnje ali postavitve objekta.
(38) Pri posegu na območje naravne vrednote se upoštevajo podrobnejše varstvene in razvojne usmeritve za naravne vrednote, ki so določene v predpisu o določitvi in varstvu naravnih vrednot. Vsi posegi v območje naravnih vrednot in vodotoka morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo narave. Med naseljem in varovanim območjem naj se ohranja tamponska cona (odprt prostor, zeleni pas), ki bo omilil dejanske vplive naselja na ekološke razmere habitatov z visoko naravovarstveno vrednostjo.
(39) Na območju Občine Škofljice se nahaja zavarovano območje Krajinski park Ljubljansko barje. Za to območje je izvedeno kartiranje habitatnih tipov. Krčenje dreves in grmovja je dovoljeno le v jesenskem in zimskem času (od 1. oktobra do 15. februarja). V čim večji meri je potrebno ohranjati elemente v mozaični kulturni krajini (starodebelni sadovnjaki, mejice, posamezna drevesa), negnojene travnike ter obrečni, poplavni prostor z obvodno zarastjo. Na ekološko pomembnem območju – Ljubljansko barje (ID 31400) je prepovedano odlaganje izkopanih, gradbenih ter odvečnih materialov na travniške, gozdne, močvirne površine ali na vodna zemljišča.
(40) Na ekološko pomembnih območjih se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
(41) Na ekološko pomembnem območju – Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri (ID80000) je potrebno sproti odstranjevati odpadke, smetnjake pa ustrezno zavarovati, da se prepreči dostop živalim do smeti ali umestiti na medvedu nedostopna mesta. Izkopanih gradbenih ter odvečnih materialov ni dovoljeno odlagati na travniške, gozdne, močvirske in vodne površine. V primeru nastanka nedovoljenega tovrstnega odlagališča, ga je potrebno nemudoma sanirati z odvozom na temu namenjeno deponijo.
(42) Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih rib. Odvzem plavin in drugi posegi v drstišča so prepovedani. Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Struge, obrežja, dna vodotokov, se ohranja v čim bolj naravnem stanju. Ohranja se obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti na vodotoku se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod. Ohranja se osenčenost oziroma osončenost struge in brežin vodotokov. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih rib. Odvzem plavin in drugi posegi v drstišča so prepovedani.
(43) Nadzemne vode naj se obnovi ali gradi v izvedbi, ki je primerna za ptice (podzemno polaganje vodov, pri nadzemnih stebrih izolatorji obrnjeni navzdol) in preprečuje električne udare in pomore ptic. Intenzivna gradbena dela naj se izvajajo izven gnezditvene sezone ptic (gnezditve potekajo od meseca marca do konca avgusta).
(44) Pri območjih načrtovane namenske rabe, kjer se posega v vegetacijo in odstranjevanje lesne zarasti je potrebno lesno zarast odstraniti le v najnujnejšem obsegu in izven gnezditvenega obdobja ogroženih in zavarovanih vrst ptic (predpis o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrstah na rdeči seznam; predpis o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah). V primeru zasteklitve večjih površin in na večja okna ter steklena vrata se naj namestijo nalepke v obliki silhuete ujed. Morebitno poseganje v vegetacijo in odstranjevanje lesne zarasti naj se izvaja od 1. avgusta do 1. marca.
(45) V primerih, kjer se pri prenovi objektov ugotovijo morebitna kotišča, prezimovališča ali počivališča ogroženih netopirjev na podstrehah objektov, se z deli začasno prekine in o najdbi obvesti pristojno organizacijo za ohranjanje narave. V kolikor je ugotovljeno, da se v/na podstrehah posameznega objekta zbirajo breje in doječe samice netopirjev s svojimi mladiči, naj se obnova ne izvaja v času od konca aprila do začetka septembra. Pri obnovi stavb, v katerih se nahajajo netopirji, naj se ohranjajo strukture, ki zagotavljajo njihov nadaljnji obstoj na lokaciji (preletne odprtine, notranje strukture).
(46) Pri območjih načrtovane namenske rabe, pri katerih se praviloma sicer načrtuje osvetljevanje, naj se zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji) območja ne osvetljuje ali predvidi razsvetljavo v čim manjšem obsegu. Osvetljevanje se izvede s svetilnimi telesi, ki so v skladu s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(47) Pri načrtovanju in gradnjah prometnic naj se omogočijo prehodi za živali (dvoživke, divjad). Morebitne obstoječe črne točke povozov (predvsem dvoživk) se ob selitvah (spomladi in jeseni) ustrezno opremi z zaščitnimi ograjami, dvoživke se v tem obdobju prenaša čez prometnice ali pa se jih usmeri v primeren podhod (če je možno se dodatne podhode tudi izgradi).
(48) Pri gradnji in obnovi mostov za premostitve vodotokov naj se gradnja načrtuje in izvaja tako, da se pod mostom zgradijo suhe police (vsaj enostransko). Polica mora biti tudi v času najvišjih voda na suhem (vsaj 15 cm nad najvišjim nivojem vode) ter dostopna po kopnem s klančino in primerno prehodna za vidro ter druge sesalce, širina vsaj 50 cm, svetla višina nad polico vsaj 60 cm, ki vidri omogoča enostaven prehod, dostopna pa mora biti tudi iz vode (npr. preko klančine ali primernih stopnic). Uporaba cilindričnih prepustov oziroma kanalov naj se ne uporablja, niti za najmanjše vodotoke ne, saj predstavljajo nevarnost za vidre, lahko pa se uporabljajo kvadratni prepusti /kanali s polico vsaj na eni strani.
(49) Parkovne in druge zasaditve, se izvajajo in načrtujejo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za to območje, ki naj bodo lokalnega izvora. V čim večji meri se ohranjajo ali vzpostavijo prvotni habitati (npr. ekstenzivni negnojeni travniki, mokrotni travniki, visokodebelni sadovnjaki, mejice, obrežna vegetacija).
(50) V primeru uničenja prvotnih habitatov se nadomeščajo vsaj v enakem velikostnem razredu.
(51) Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki se bodo pojavile na degradiranih površinah zaradi gradnje ipd., je potrebno odstranjevati med posegi in še vsaj 3 leta po končanih gradbenih delih, dokler se ne vzpostavi sklenjena vegetacija. Odstranjujejo naj se predvsem sledeče vrste: kanadska/orjaška zlata rozga (Solidago canadensis/gigantea), enoletna suholetnica (Erigeron annuus), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), japonski dresnik (Fallopia japonica), češki dresnik (Fallopia x bohemica), Verlotov pelin (Artemisia verlotiorum) idr.
(52) Med gradnjo ni dovoljeno posegati v struge vodotokov z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine. Betoniranje na brežinah in v vodotokih ni dovoljeno, prav tako je potrebno preprečiti izlitje mešanic apna ali cementa v vodo.
(53) Pri posegih v strugo, ki so dovoljeni s predpisi o vodah se le te izvaja tako, da se v kar največji možni meri ohranja obrežna vegetacija (predvsem drevesa, grmičevje in visoke steblike), na obeh straneh struge. Pri teh ureditvah na in v vplivnem območju vodotokov je potrebno upoštevati še naslednje usmeritve:
– ohranja se dobro stanje površinskih in podzemnih voda,
– ohranjajo se naravne plitvine in prelivi v matično strugo,
– ohranjajo naj se sipine,
– posegi v vode naj se izvajajo sonaravno in izven gnezditvene sezone ptic,
– brežine voda naj se kosi med drugo polovico septembra in začetkom maja,
– ohranja naj se sklenjena obrežna vegetacija, vsaj enoobrežno, na dolžini vsaj 300 m,
– ob posegih naj se zasaditve brežin izvede izključno z lokalno avtohtonimi vrstami.
(54) Če investitor oziroma izvajalec odkrije potencialno naravno vrednoto, naj o najdbi čim prej obvesti ZRSVN, OE Ljubljana.
(55) Pred posegi, ki so povezani z obsežnejšimi zemeljskimi deli kot so gradnja ceste, plinovoda, vodovoda, kanalizacije in kablovodov se po predhodnem dogovoru s pristojnim ZRSVN omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot. Pri posegih z manj obsežnimi zemeljskimi deli se investitorja seznani z možnostjo obstoja naravnih vrednot ter predlogom, da o najdbi čim prej obvesti pristojno enoto ZRSVN. Na območje občine sega območje pričakovanih naravnih vrednot Litija – širše območje – nahajališča permokarbonskih fosilov, polimetalno orudenje. V primeru najdbe mineralov ali fosilov se mora najditelj ravnati po predpisih o ohranjanju narave.
(56) Pri pripravi OPPN se predhodno preveri, če na območju ni habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo in niso habitat živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene in zavarovane. Dodatni omilitveni ukrepi za posege, za katere se pripravlja OPPN, se predvidijo v postopku CPVO, v kolikor ministrstvo pristojno za prostor z odločbo odloči, da je ta postopek potreben. V nasprotnem primeru se upoštevajo splošni in konkretni omilitveni ukrepi iz tega člena OPN.
Varovanje krajine
(57) Ohranjati je potrebno obstoječa prostorska razmerja med kmetijskim, poselitvenim, gozdnim in vodnatim prostorom s tam da se:
– ohranjanja posebno vrednih krajinskih območij in prvin prepoznavnosti krajine,
– ohranjanja prvobitnih, težje dostopnih predelov,
– ohranjanja vidnosti posameznih znamenj v prostoru,
– ohranjanja posebnih reliefnih oblik,
– ohranjanja oblike dolin kot posebne krajinske in morfološke enote,
– na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki in vodna telesa,
– v čim večji meri ohranjajo omejki, živice, osamela drevesa ter ostanki nižinskega gozda,
– ohranjajo in varuje gozdne habitatne tipe, zlasti jelovo bukovi gozdovi v hribovitem delu občine ter barjanski in jelševi gozdiči na Ljubljanskem barju,
– tehnološko prilagaja in spreminja parcelacije – te naj potekajo v logičnih vzorcih, ki morajo prevzemati razmerja v zgradbi sedanje kulturne krajine,
– pri umeščanju enostavnih, manj zahtevnih in zahtevnih objektov namenjenih kmetijski rabi upošteva smernice za varstvo kulturne dediščine; objekte je možno postaviti le v okviru kmečkih gospodarstev ob gospodarskih objektih,
– pri sanaciji nelegalnih kopov mineralnih surovin (brez izkoriščanja mineralnih surovin) končno oblikovanje reliefa prilagodi okoliškemu terenu,
– območja degradirana v času izvedbe del, ki ne bodo pozidana, povrnejo v prvotno stanje.
(58) Na posameznih krajinskih območjih in delih kakovostne kulturne krajine so dovoljene le gradnje, ki so za osnovno rabo območja potrebne oziroma z njo povezane. Skladnost gradnje z merili kakovosti posamezne merili kakovosti posamezne kulturne krajine je določena z merili gradnje po posameznih EUP in podobmočjih EUP KGV.
(59) Ob poseganju v območja krajinske prepoznavnosti je treba upoštevati in ohranjati tiste značilnosti, zaradi katerih je določeno območje spoznano za vredno ohranjanja.
(60) Varstvo kulturne krajine je lahko uspešno le v sklopu celovitega varstva dediščine in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo – kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, infrastruktura itd.
(61) Na robovih območij površinskih kopov mineralnih surovin naj se ohranja oziroma vzpostavi pas vegetacije, ki služi kot vizualna zaščitna bariera, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij.
(62) Pri posegih v odprto krajino se obstoječo drevnino (živice, zaplate gozdov, skupine dreves, posamezna drevesa) ohranja in vključuje v predvidene programske dejavnosti v največji možni meri. Ohranja se drevesna oziroma grmovna zarast znotraj kmetijskih zemljišč in ob vodotokih.
(63) Pri umeščanju daljnovodov in drugih linijskih infrastrukturnih objektov je potrebno z ustreznimi ureditvami zagotoviti, da nadzemni deli objektov in naprav ne bodo degradirali najpomembnejših vedut, tekstur v prostoru kulturne krajine ter oblikovanih dominant (npr. cerkve). Tovrstni stolpni objekti (npr. drogovi) naj bodo v krajini v največji možni meri nevtralizirani – npr. z izčiščeno formo, z nerefleksnimi površinami in v svetlo kovinsko sivi barvi.
(64) Ohranja se vedute in sekvence pogledov na prostorske dominante in druge vidno izpostavljene elemente v prostoru.
Varovanje tal
(65) Ob izvajanju del v okviru predvidenih posegov je potrebno narediti vse, da se ne poškodujejo sosednja zemljišča. Preprečiti je potrebno izlive nevarnih snovi v tla ter ob eventualni nesreči zagotoviti takojšnje ukrepe, preprečiti onesnaženje tal, pri čemer je posebno pozornost potrebno nameniti preprečevanju onesnaženosti v predelih zemljišč za kmetijsko pridelavo. Gradbeni stroji in transportna vozila morajo biti tehnično brezhibni ter z gorivom oskrbovani na drugih, za to primernih mestih. V primeru razlitja nevarnih snovi iz delovne mehanizacije je potrebno lokacijo takoj sanirati. Na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine. Nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti ustrezno evidentirano. Zagotoviti je potrebno ureditev ploščadi za parkiranje delovnih strojev (nepropustna betonska ploščad, lovilci olj).
(66) Obvezna je sprotna sanacija in rekultivacija na območjih posegov, kjer obstaja nevarnost erozije. Na ogroženih območjih (plazljiva in erozijska območja) je treba omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov (sanacija aktivnih erozijskih območij in območij z veliko možnostjo plazenja tal) in z omejevanjem razvoja, sorazmerno stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
Varovanje okolja in varovanje zdravja
(67) Prostorske ureditve in gradnja objektov ne smejo povzročati motenj in trajnih vplivov, ki presegajo meje, določene v predpisih s področja varovanja okolja in varovanja zdravja ljudi in živali. V primeru širitve posamezne dejavnosti, ki bi s širitvijo povzročila prekomerne vplive na okolje, je potrebno predhodno ali sočasno z gradnjo zagotoviti sanacijo vplivov v mejah skladnih s predpisi. Za posege, kjer je možnost in nevarnost večjega vpliva na okolje ali emisije nevarnih snovi v okolje, je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno dovoljenje pristojnega organa. O tem ali je za konkreten poseg v prostor presoja vplivov na okolje potrebna, presodi pristojni organ s področja varstva okolja ob podaji projektnih pogojev zanj.
(68) Obstoječe in predvidene proizvodne in industrijske dejavnosti se usmerja v gospodarsko cono na Škofljici in Reber pri Škofljici, s čimer se dolgoročno ustvarjajo prostorske enote z določeno proizvodno namembnostjo.
(69) Območja površinskih kopov morajo praviloma biti ograjena (žična ograja, nasip). Dostopne poti do površinskega kopa je potrebno zagraditi z ustrezno zapornico, poleg tega je potrebno postaviti opozorilne table s trajnimi napisi prepovedi pristopa nepoklicanim in opozorilo o nevarnosti padca v globino.
(70) Gradnja stavb je dopustna samo na območjih poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem komunalne odpadne vode oziroma z drugim dopustnim zaprtim sistemom čiščenja komunalne odpadne vode. Na območjih poselitve, ki ni komunalno opremljeno v skladu s predpisom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, je gradnja stavb dopustna, če je odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb zagotovljena v skladu s prej navedenim predpisom. Pri tem se upoštevajo pogoji in roki, ki jih je potrebno zagotoviti za to, da bo dosežena komunalna opremljenost stavbnega zemljišča v minimalnih zakonsko predpisanih okvirih skladno z operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda.
(71) Z odpadki, ki bodo nastali pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objektov je potrebno ravnati v skladu s predpisom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih in ostalo veljavno zakonodajo s področja odpadkov. Gradbene materiale in druge odpadke, ki bodo nastali med rušenjem obstoječih objektov, je potrebno odlagati v skladu s predpisi s področja ravnanja z odpadki. Pri izvajanju posameznih posegov je potrebno zagotoviti, da odvečni zemeljski in gradbeni materiali ter drugi odpadki ne bodo odloženi izven meja predvidenega posega. Vse odpadke, ki nastanejo pri vzdrževanju strojev (odpadna olja, naoljene krpe), ter druge nevarne odpadke je treba zbirati in oddati pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki. Pri ravnanju z azbestnimi odpadki je potrebno upoštevati določila predpisa o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest.
(72) Ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov se zagotovi v skladu s predpisi. Imetnik mora odpadke do oddaje ali prepustitve v nadaljnje ravnanje skladiščiti ločeno in z njimi ravnati tako, da jih je mogoče obdelati. Prepovedano je med seboj mešati različne vrste nevarnih odpadkov ali nevarne odpadke z nenevarnimi odpadki, snovmi ali predmeti. Nevarni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče nevarnih odpadkov skladiščijo v ta namen zgrajenih in ustrezno varovanih skladiščih na območju, kjer so nastali tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina lahko prestreže in zadrži. Pošiljko odpadkov, ki jo imetnik oziroma proizvajalec odpadkov oddaja v nadaljnje ravnanje pooblaščenemu zbiralcu, predelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov, mora spremljati evidenčni list. Evidenčne liste naj se hrani za obdobje 5 let (predpisi o ravnanju z odpadki)
Varstvo zraka
(73) Pri načrtovanju in gradnji objektov je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka. Naprave in objekti pri obratovanju in uporabi v naseljih ne smejo povzročati prekomernega onesnaževanja zraka. Za zmanjšanje onesnaževanja zraka, ki ga povzroča promet je treba za različna območja poselitve načrtovati kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Z njimi se v občini načrtno spodbuja oblike integralnega javnega potniškega cestnega prometa, racionalne oblike tovornega prometa, boljši standard peščevih in kolesarskih površin ter različne oblike umirjanja in izločanja prometa na poselitvenih območjih.
(74) Na območjih kjer je zaznan pojav povečanja onesnaženosti zraka zaradi delovanja naprave ali objekta mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja izvesti meritve onesnaženosti v skladu z zakonskimi zahtevami ter izvesti ustrezno zaščito oziroma sanacijo. Emisije iz obstoječih gospodarskih in obrtnih objektov morajo ustrezati zakonskim merilom oziroma naj bodo čim manjše.
(75) Spodbuja se uporabo obnovljivih virov energije (uporaba lesne biomase, bioplina, sončne energije in energije vetra za lastne potrebe) in energetsko varčno gradnjo. Pri vseh novogradnjah, razen enostavnih in nezahtevnih objektov po Uredbi, se morajo upoštevati energetski standardi v zvezi z energijo in ohranjanjem toplote, ki zmanjšujejo rabo energije in onesnaženosti zraka, v skladu z veljavnimi predpisi. Pri graditvi in obnovi objektov na stanovanjskih območjih (S), območjih centralnih dejavnosti (CU, CD), posebnih območjih namenjenih posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem (BT), in območjih za gospodarske cone (IG), se načrtujejo sistemi za ogrevanje ter zaščita zunanjih površin stavb, ki zagotavljajo učinkovito rabo energije in ne povečujejo onesnaženosti zraka. Pri posodabljanju in prestrukturiranju industrije se uvaja BAT tehnologijo, ravno tako velja za nove proizvodne obrate. Pri umeščanju novih dejavnosti v gospodarsko območje se umešča predvsem čisto industrijo oziroma se vsako dejavnost in predvidene emisije preuči z vidika kumulativnih vplivov z obstoječimi dejavnostmi na območju.
(76) Med gradnjo je potrebno uporabljati tehnično brezhibno mehanizacijo in izvajati redno čiščenje ter po potrebi vlaženje vozišč na javnih cestah, čiščenje tovornih vozil, zavarovanje tovora pred raznašanjem vetra.
(77) Za spremembo potovalnih navad v naseljih je potrebno izvajati ukrepe spodbujanja pešačenja, uporabe koles in javnega potniškega prometa ter dvigovanje ekološke ozaveščenosti prebivalcev. Kolesarske steze se poveže s postajališči javnega potniškega prometa in parkirnimi površinami za motorna vozila.
(78) Pri izkoriščanju mineralnih snovi se izvede ustrezne ukrepe za zmanjševanje emisij v zrak (zlasti prašenja): vlaženje površin ob suhem in vetrovnem vremenu; v sušnem obdobju naj se zagotovi zadostna količina vode in izvaja škropljenje; prekrivanje materiala, ki je naložen na tovorna vozila za transport; zajemanje prahu na mestu nastajanja pri strojnih napravah separacije itd.
Območja varstva pred hrupom
(79) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev morajo biti upoštevane stopnje varstva pred hrupom, ki veljajo za posamezna območja varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Posamezne stopnje varstva pred hrupom so v Odloku opredeljene za vse vrste PNRP oziroma za vse tipe GE – tako, da je z njimi pokrit prostor celotne občine. Kadar se GE nahaja v območjih različnih stopenj varstva se upošteva uvrstitev v tisto stopnjo varstva, kjer se nahaja več kot 50 % površine GE. Pri določitvi SVPH se upošteva predpis o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju tako, da so za prostor občine z določili po posamezni EUP določene meje območja stopenj varstva pred hrupom. Pri načrtovanju ureditev ob avtocestah je potrebno upoštevati še predpis o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju, predpis o zvočni zaščiti stavb in predpis o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje.
(80) Območja I. SVPH v občini se lahko določi le za območje, ki potrebuje povečano varstvo pred hrupom. To je za površine na mirnem območju na prostem, ki obsegajo zavarovano območje v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, razen območij naselij na zavarovanem območju, območij cest in železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma pomembne železniške proge.
(81) Območje II. SVPH velja na območju podrobnejše namenske rabe prostora, kot je določena v predpisu o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki bi bil moteč zaradi povzročanja hrupa.
(82) Na območjih IV. SVPH je potrebno vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. SVPH. Za gradnjo novih stanovanjskih objektov v vplivnem pasu avtoceste je potrebno izdelati oceno obremenjenosti s hrupom in ob upoštevanju predvidenega povečanja prometnih obremenitev v 20-letnem planskem obdobju, zagotoviti ustrezne protihrupne ukrepe. V kolikor se izkaže, da ukrepov ustrezne zaščite pred hrupom znotraj območij novih programov ni mogoče zagotoviti, na teh površinah ni mogoče načrtovati posegov, občutljivih za hrup. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih oziroma območij spremenjene rabe prostora, spada v obveznosti investitorjev novih posegov oziroma lokalne skupnosti.
(83) Na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom, mora biti območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za območje III. SVPH.
(84) Pri gradnji vseh objektov, naprav in omrežij gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti ustrezne ukrepe za omilitev hrupa in tako zagotoviti zmanjšanje vplivov hrupa na bivalno okolje ljudi in živali ne glede na dopustno mejo dovoljenega hrupa. Pri urejanju gospodarskih con naj se na obrobje umešča manj hrupne dejavnosti. Obratovanje dejavnosti ob navedenem mejnem robu naj poteka predvsem v dnevnem času od šestih (6h) največ do dvaindvajsetih (22h). Nato naj se proti notranjosti cone zlagoma formirajo bolj proizvodnje dejavnosti obrtnega in industrijskega značaja. Če za posamezne dejavnosti na proizvodnih območjih ni predpisana presoja vplivov na okolje po predpisih iz varstva okolja, naj se zagotovi izdelava vplivnega območja zaradi povzročanja hrupa z ukrepi za zmanjšanje hrupa.
Hrup med gradnjo objektov je potrebno zmanjšati z ustreznim načrtovanjem poteka gradbenih posegov in uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije, delovnih naprav in transportnih sredstev ter njihovim rednim vzdrževanjem. Gradbena dela naj ne potekajo v nočnem času.
(85) V primerih, ko je v skladu s predpisi na izpostavljenih mestih v bližini stanovanjskih objektov zaradi gradnje potrebno postaviti protihrupne ograje, morajo zaslanjati neposredne stike med viri hrupa in ogroženimi lokacijami. Na načrtovanih potencialnih mirnih območjih v naravi (območja s I. ali II. SVPH), ki naj imajo povečano vlogo obnovitvenih funkcij pri človeku, se zagotovi ureditev pešpoti in izboljša dostopnost teh območij za sprehode prebivalcev iz bližnjih naselij.
(86) Za javne prireditve, javne shode in druge prireditve, kjer je pričakovati, da bo presežena mejna vrednost kazalcev hrupa določena za posamezno območje (npr. z uporabo zvočnih naprav na prostem), je treba pridobiti dovoljenje pristojnega organa.
Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem
(87) Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega obratovanje obremenjuje okolje. Za gradnjo teh objektov je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
(88) Kot določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, novih objektov za stalno ali občasno bivanje, stavb z varovanimi prostori ter objektov, namenjenih trgovskim, poslovnim, storitvenim, gostinskim, turističnim dejavnostim, izobraževanju, otroškemu varstvu, socialnemu varstvu, zdravstvu, kulturi, športu in rekreaciji v vplivnem območju virov EMS niso dopustne. V koridorjih daljnovodov je izrecno prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. V varovalnih koridorjih obstoječih vodov se dovolijo investicijska vzdrževalna dela obstoječih objektov in gradnja pomožnih objektov k obstoječim objektom kot so garaže, parkirišča, skladišča in pomožni objekti za potrebe kmetijstva in za lastne potrebe. Pri umestitvi novih ureditev in dejavnosti v prostor je potrebno zagotoviti minimalno varnostno razdaljo med pomembnimi viri EMS in novimi objekti. Upoštevan mora biti tak odmik od virov EMS, da efektivne vrednosti jakosti in gostote magnetnega pretoka padejo pod vrednosti, določene za I. in II. območje po Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(89) Pri postavitvi in graditvi predhodno navedenih objektov je potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi pred elektromagnetnim sevanjem zagotavljati naslednje odmike (merjeno od osi voda, na vsako stran) teh objektov od virov EMS za:
– nadzemni elektroenergetski vod 110 kV – po 15,0 m,
– nadzemni elektroenergetski vod 400 kV – po 40,0 m,
– podzemni elektroenergetski vod 110 kV – po 5,0 m.
Tovrstne odmike pri razdelilnih transformatorskih postajah (RTP) ali drugih objektih, ki so viri EMS se merijo od ograje, od meje EUP ali zunanje stene objekta – vira EMS (če je v drugem objektu), in sicer: 15 m za nazivno napetost 35 kV do 110 kV in 40 m za nazivno napetost 220 kV in 400 kV.
(90) Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji vira sevanja je potrebno izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja in zagotavljajo, da mejne vrednosti niso presežene.
(91) Povzročitelj obremenitve okolja s sevanjem mora zagotoviti ograditev bližnjega polja okrog vira sevanja, če vira sevanja ni mogoče namestiti tako, da je onemogočen dostop na območje čezmerne obremenitve okolja zaradi sevanja ali če čezmerne obremenitve okolja zaradi sevanja na tem območju kot posledice obratovanja ali uporabe vira ni mogoče preprečiti z drugimi ukrepi varstva pred sevanjem.
Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem
(92) Za razsvetljevanje cest in drugih javnih površin naj se uporabljajo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo. Pri gradnji in rekonstrukciji javne razsvetljave je potrebno načrtovati vgraditev stikal za reguliranje polnočnega delovanja javne razsvetljave na odjemnih mestih.
(93) Pri načrtovanju gradenj vseh vrst objektov in drugih posegov v prostor je potrebno upoštevati predpis o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Pri razsvetljavi cest in javnih površin je potrebno upoštevati ciljne vrednosti te uredbe.
(94) Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh. Ne glede na ciljno vrednost letne porabe elektrike iz prejšnjega odstavka, je lahko največja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine z manj kakor 1.000 prebivalcev vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, enaka 44,5 MWh.
(95) Izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo občinskih cest in javnih površin, ki jih upravlja občina in izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo državnih cest, se ugotavlja v postopku celovite presoje vplivov na okolje programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali neposredno vplivajo na letno porabo elektrike pri obratovanju razsvetljave cest ali razsvetljave javnih površin.
(96) Predvsem je potrebno upoštevati sledeča navodila: za zunanje osvetlitve objektov in površin naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke). Namestitve novih obcestnih svetilk izven strnjenih naselji naj se omeji na minimum, svetila naj imajo vgrajen senzor za prižiganje in samodejni izklop, reklamna in okrasna osvetlitev naj se časovno omeji (max. do 23. ure). Gradbišča in objekte, ki niso vezani na izvajanje dejavnosti v nočnem času, naj se nočno osvetljuje le izjemoma (npr. iz varnostnih razlogov), dela pa naj potekajo praviloma v dnevnem času.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(97) Za zagotavljanje varstva pred požarom je potrebno pri načrtovanju gradenj in drugih posegov v prostor upoštevati zakonske predpise s področja varstva pred požarom. Pri načrtovanju gradenj in ureditev prostora ter izvajanju posegov v prostor je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja, potrebne odmike med objekti ali druge ukrepe za preprečitev širjenja požara, prometne in delovne površine za intervencijska vozila in oskrbo s požarno vodo. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(98) V občini je za primere naravnih in drugih nesreč določeno območje za pokop ljudi v podenoti EUP z oznako KGV07.pp, območje za pokop kadavrov v podenoti EUP z oznako KGV06.pz in območje za odlaganje ruševin v podenoti EUP z oznako KGV05.ru.
(99) Gradnja in prostorske ureditve na potresnih območjih morajo biti skladne s predpisi s področja potresno odporne gradnje. Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati predpise s področja zagotavljanja potresne varnosti pred potresi do VIII. in IX. stopnje po MSC lestvici. Pospešek tal na območju občine je (g) – 0,500. V obstoječih stavbah je pri vseh večjih konstrukcijskih posegih (rekonstrukciji, dozidavi ali nadgradnji objekta) potrebno izvesti protipotresno sanacijo.
Območje za obrambo
(100) Na območju izključne rabe za potrebe obrambe Grmez potekajo stalne obrambne aktivnosti zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.
3.2.0.0 Merila in pogoji javnega prostora in grajene gospodarske javne infrastrukture
39. člen
Usklajenost posegov na infrastrukturi
(1) Vse infrastrukturne naprave se načrtujejo, izvajajo in obratujejo v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. Posegi v prometne površine in druge talne javne ureditve naj se načrtujejo in izvajajo vzporedno, usklajeno in predvidoma sočasno z načrtovanjem in izvedbo novogradenj ter posodobitvami vseh javnih infrastrukturnih instalacij, ki so napeljane oziroma načrtovane na takšnem območju. Za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta je delitev parcel možna.
(2) Pri načrtovanju gradnje objektov, naprav in vodov komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture, cest in drugih prometnih površin ter grajenega javnega dobra se poleg zakonskih in podzakonskih aktov upošteva vse upravljavske in tehnične predpise ter navodila, ki so sprejeti v občini ali pri upravljavcu za področje predmetne infrastrukture.
(3) Prav tako se pri načrtovanju vseh vrst gradenj na območju varovalnih koridorjev infrastrukturnih omrežij upošteva pogoje za gradnjo in priključevanje objektov iz zakonskih in podzakonskih predpisov, ki obravnavajo posamezno vrsto infrastrukture.
(4) Pri gradnji vseh objektov, naprav in omrežij gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti ustrezne ukrepe za omilitev hrupa in tako zagotoviti zmanjšanje vplivov hrupa na bivalno okolje ljudi in živali ne glede na dopustno mejo dovoljenega hrupa. V varovalnih pasovih obstoječih javnih cest se gradnje objektov in drugi posegi v prostor načrtujejo tako, da zaradi le teh na javni cesti zaradi povečanja prometa ne bodo potrebni dodatni protihrupni ukrepi. V primeru, da je vir hrupa prometna infrastruktura, mora upravljavec vira hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisij hrupa v okolje. Za dimenzioniranje in oblikovanje eventualnih proti hrupnih barier je potrebno pridobiti celovito prostorsko preveritev in presojo.
Soglasja upravljavcev
(5) Vsi posegi na vseh vrstah javne infrastrukture, javnem prostoru ter na zakonsko določenih vplivnih območjih posameznih infrastrukturnih sistemov (ceste, železnice, energetski vodi, telekomunikacijske naprave …) se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posameznega infrastrukturnega sistema. Investitor je dolžan pred zasipom ali predajo komunalnega objekta izdelati kataster tega objekta ter ga posredovati pristojni geodetski službi in upravljavcu komunalnega sistema.
Varovalni pasovi zgrajenih in varovalni koridorji načrtovanih objektov GJI
(6) Za posamezno vrsto objektov gospodarske javne infrastrukture znaša varovalni pas oziroma koridor za:
elektroenergetsko infrastrukturo
– nadzemni elektroenergetski vod od 220 kV do 400 kV – 80 m (40 m levo in desno od osi voda oziroma 10 m na vsako stran od osi, če je pod zemljo), za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za 400 kV – 25 m levo in desno od osi voda);
– elektroenergetski vod 110/35 kV – pri nadzemnem vodu15 m, pri podzemnem pa 3 m levo in desno od osi voda;
– elektroenergetski vod 20/10 kV – 20 m (10 m levo in desno od osi voda oziroma 1 m na vsako stran od osi, če je pod zemljo);
– razdelilno transformatorsko postajo (RTP) za nazivno napetost 110 in 35 kV, 15 m od roba ograje območja RTP oziroma od meje pripadajoče EUP oziroma od zunanje stene objekta RTP, če se nahaja v sklopu drugega objekta in za nazivno napetost 220 kV – 40 m;
– za prostostoječo transformatorsko postajo (TP) – 2 m od zunanje stene objekta TP.
plinovod
– prenosni plinovod z obratovalnim tlakom 16 bar in več – 100 m, merjeno od osi voda;
– distribucijski plinovod – 5 m, ne glede na obratovalni tlak – varovalni pas distribucijskega plinovodnega omrežja je zemljiški pas merjeno od njegove osi; v tem pasu je treba upoštevati pogoje omejene rabe prostora v skladu s predpisi, ki omogočajo gradnjo, obratovanje in vzdrževanje sistema oskrbe z zemeljskim plinom; raba prostora in gradnja objektov v tem pasu je dopustna pod pogoji upravljavca sistema.
cestno omrežje
– avtocesta – 40 m od zunanjega roba cestnega telesa, za območje avtoceste A2 se upošteva še dodatnih 7 m od roba cestnega sveta obojestransko za načrtovane širitve avtoceste za en prometni pas,
– glavna cesta – 25 m od zunanjega roba cestnega telesa,
– regionalna cesta – 15 m od zunanjega roba cestnega telesa,
– državna kolesarska steza – 5 m od zunanjega roba steze,
– kategorizirana občinska cesta – 8 m od zunanjega roba ceste,
– nekategorizirana občinska cesta, javna pot – 6 m,
– javna pot za kolesarje – 3 m.
(7) Za posege na območju železnice je potrebno upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu ter predpisa o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru ter ostalih podzakonskih aktov, ki so navedeni v 120. členu prej navedenega zakona. Varovalni progovni pas znaša 200 m od meje progovnega pasu na obeh straneh proge. Progovni pas je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 m v naselju, oziroma 8 m zunaj naselja ter prostor nad ravnino tirnic do višine 10 m in prostor do globine 30 m pod ravnino tirnic.
(8) Za komunalna omrežja (vodovod, kanalizacija) so varovalni pasovi določeni z občinskimi predpisi s področja njihove gradnje, upravljanja in vzdrževanja.
(9) Za komunikacijske oddajne sisteme določa varovalni koridor njihov upravljavec na podlagi predpisov s področja varovanja pred elektromagnetnim sevanjem.
(10) Za vsak poseg v varovani pas obstoječih ali predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje Eles-a ali drugega upravljavca. Prav tako je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo oziroma elaborat križanja, ki obdeluje približevanje in križanje z visokonapetostnim daljnovodom in skleniti pogodbo s sistemskim operaterjem o ustanovitvi služnosti za postavitev, rekonstrukcijo, vzdrževanje, nadzor in obratovanje elektroenergetskih vodov, ki prečkajo zemljišče z nameravano gradnjo ali izvajanjem drugih del, v kolikor takšna pogodba še ni sklenjena. Predviden poseg v prostor znotraj varovalnega pasu distribucijskih elektroenergetskih vodov oziroma objektov, ki so v lasti in upravljanju Elektro Ljubljana d.d., je možen pod pogoji, da se zagotovi ustrezna mehanska zaščita oziroma po potrebi umik elektroenergetskih vodov. Pri tem je potrebno upoštevati zahteve predpisa o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
Varovanje zračnih poti
(11) Občina Škofljica se ne nahaja v vplivnem območju katerega od obstoječih ali načrtovanih slovenskih letališč. Preko območja pa potekajo zračne poti, zato je potrebno upoštevati omejitve, ki izhajajo iz Zakona o letalstvu, predvsem določila povezana z ovirami za zračni promet. Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojnega ministrstva za promet k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi. Med ovire za zračni promet tako štejejo:
– objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30,0 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100,0 m,
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100,0 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti med dolinami in soteskami po dolžini več kot 75,0 m,
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25,0 m, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
Izvedbe infrastrukturnih vodov v javnem prostoru
(12) Kabelske instalacije (TT, telekomunikacije, električne napeljave ipd.) ter cevne/kanalske instalacije (vodovod, plinovod, kanalizacija …) se lahko v naseljih napeljujejo izključno zemeljsko, praviloma pa:
– v prostoru javnih površin oziroma na območju javnega prostora (OJP);
– v distribucijskih gradbenih enotah za posamezne instalacije;
– sicer pa v koridorju 1,5 m vzdolž vseh javnih prometnih površin.
(13) Infrastrukturni vodi in naprave naj bodo izdelani tako, da bo njihovo vzdrževanje zagotovljeno na območju javnega prostora (OJP). Površinski elementi javnih infrastrukturnih vodov (npr. pokrovi jaškov) so lahko locirani izključno na tlakovanih površinah ali na drugih javnih prometnih površinah, ki jih urbanistični dokumenti namenjajo tlakovanju (prometne površine, površine za pešce ipd.). Izjema so le požarni hidranti, ki se praviloma locirajo na zelenih površinah v odmiku 1,0 m od roba tlakovanih površin. Principi razmestitve (proporci odmikov …) morajo biti enotni najmanj v celotnem EUP (iz strokovnih podlag).
(14) Objekti in vodi gospodarske javne infrastrukture morajo biti umeščeni v prostor tako, da omogočajo priključevanje vseh vrst objektov na območju enote urejanja prostora.
Javne površine kot grajeno javno dobro
(15) Javne površine so ceste, poti, parkirišča, avtobusna postajališča, površine za pešce in kolesarje, tlakovane površine trgov, pasaže, stopnišča, površine tržnic, igrišča, parki, zelenice, pokopališča.
Soglasje k elementom javnih površin
(16) V javnem prostoru, natančneje na površinah grajenega javnega dobra, je mogoče s soglasjem upravljavca površine postaviti le naslednje enostavne in nezahtevne objekte:
– pomožne infrastrukturne objekte: pomožni cestni objekti – pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, varovalne proti hrupne ograje do višine 2,2 m; pomožni energetski objekti – nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje z ločilno krmilnim mestom ter signalno-zaščitnim vodom ter relejno hišico, priključni plinovod za male kurilne naprave ter etažni plinski priključek; telekomunikacijske antene in oddajnike, bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam; pomožne komunalne objekte – vodovodni priključek, kanalizacijski priključek, cestni priključek na javno občinsko cesto, zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok);
– pomožne objekte za spremljanje okolja;
– vrtino ali vodnjak potrebne za raziskavo;
– montažno sanitarno enoto ter telefonsko govorilnico;
– turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dovoljeno nameščati praviloma na javnih površinah;
– dopustna je postavitev urbane opreme.
(17) Za vse površinske elemente javnih površin je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti pogoje in soglasje pristojne občinske službe z vidika oblikovne ustreznosti. Taki elementi so: urbana oprema (koši in kontejnerji za odpadke, klopi, nadstreški čakalnic za avtobusna postajališča ipd.), elementi infrastrukturnih sistemov (pokrovi jaškov, robniki, elementi javne razsvetljave ipd.), iz javnega prostora vidni elementi (omarice ventilov, merilni sistemi, oznake ipd.). V območju javnega prostora je dopustno tudi odvijanje občasnih javnih prireditev, v tem času se motorni promet omejeni ali zapre. Ob takem dogodku je dovoljena začasna vzpostavitev urbane opreme – klopi, miz, košev za smeti, kioskov, odprtih sezonski gostinski vrtov, odrov z nadstreškom, začasnih tribun za gledalce na prostem ter druge tehnične naprave in ureditve, potrebne prireditve (osvetlitev, ozvočenje, varnostni sistemi itd.). V odločbi o priglasitvi predmetne javne prireditve mora biti naveden tudi rok odstranitve.
Priključevanje in pogoji gradnje ter rabe javnih infrastrukturnih virov
(18) Za nova območja poselitve oziroma gradnjo novih stanovanjskih objektov v vplivnem pasu avtoceste je potrebno izdelati oceno obremenjenosti s hrupom in ob upoštevanju predvidenega povečanja prometnih obremenitev v 20-letnem planskem obdobju, zagotoviti ustrezne protihrupne ukrepe. Če teh ni mogoče zagotoviti, na teh površinah ni mogoče načrtovati posegov občutljivih za hrup. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora je obveznost investitorjev novih posegov oziroma lokalne skupnosti.
(19) Objektov in naprav mobilne telefonije ni dovoljeno graditi v območjih strnjene poselitve v EUP z izključno ali pretežno namensko rabo SS, SK.
(20) Gradnja objektov in naprav mobilne telefonije je dovoljena v EUP s podrobnejšo namensko rabo IG, K2, G, vendar v oddaljenosti najmanj 200 m od meje gradbene parcele na kateri so zgrajeni objekti za zdravstvo, izobraževanje, znanost in raziskovanje, varstvo otrok in starejših, športna in otroška igrišča ter stanovanjske stavbe. Telekomunikacijski stolpi naj se vzpostavljajo na vedutno neizpostavljenih mestih, tako da bodo v krajini čim manj moteči.
(21) Za vsako graditev objektov v elektroenergetskih koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljavca. Širina koridorja 110 kV daljnovoda znaša 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi daljnovoda).
(22) Upravljavci vseh javnih infrastrukturnih sistemov morajo pod enakimi pogoji omogočati vsem uporabnikom GE priključitev na obstoječa omrežja in naprave za izvajanje javne storitve in se z njimi oskrbujejo v skladu z veljavnimi predpisi.
(23) Če se pogoji priključevanja GE na javni infrastrukturni sistem in javni prostor zaradi naknadnih vzdrževalnih, prenovitvenih ali drugih del na javni napravi poslabšajo, je upravljavec takšne naprave dolžan vzpostaviti prenovljen priključek GE v skladu z veljavnimi standardi.
(24) Na območju GE, kjer je izvedeno omrežje javnega vodovoda in kanalizacijskega omrežja, je obvezna priključitev nanj. Do izgradnje javnega omrežja oskrbe z vodo in zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih vod je potrebno objekte oskrbeti z lokalnim virom (vodnjak, zbiralnik vode, nepropustna greznica) in pri tem upoštevati določila operativnega programa oskrbe s pitno vodo in operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini. Obvezna je vključitev objekta v obstoječi sistem ravnanja z odpadki.
(25) Pri poselitvi v odprti krajini je potreben lokalno zasnovan projekt čiščenja komunalnih voda v obliki nepropustnih greznic, manjših čistilnih naprav oziroma rastlinskih čistilnih naprav. Gnojišča za shranjevanje gnoja in gnojnice ter nepropustne greznice je potrebno urediti v skladu s predpisi.
(26) Oskrba z električno energijo se zagotavlja s priključitvijo objektov na električno omrežje. Možno je tudi zagotavljanje energije iz obnovljivih virov energije kot dopolnilni ali izključni vir. Na območju GE, kjer je zgrajeno energetsko omrežje z napajanjem iz obnovljivih virov energije lokalnega značaja, je priključevanje nanj obvezno takrat, ko se z obratovanjem zagotavlja izpolnjevanje ciljev lokalnega programa varstva okolja, skladnost z energetskim konceptom ter ekonomičnost obratovalnega sistema. Obvezo priključevanja se predpiše s posebnim občinskim odlokom.
(27) Za posege v območju varstvenih pasov elektroenergetske infrastrukture je potrebno pridobiti soglasje upravljavca oziroma lastnika (ELES in ostali).
(28) Elektroenergetska infrastruktura v lasti Elektra Ljubljana d.d., ki je predvidena za demontažo, se odstrani šele po izgradnji nadomestnih elektroenergetskih objektov ter v skladu s pogodbo med investitorjem in Elektro Ljubljana, d.d. ter po predaji le teh v osnovna sredstva Elektra Ljubljana, d.d. Za potrebe območij na katerih bo potrebna večja priključna moč, bo potrebno pri Elektru Ljubljana, d.d. posebej naročiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo.
(29) Križanje javnih cest naj se, kjer je le možno, ureja s krožišči zaradi umirjanja prometa. Potrebno je zagotoviti ustrezno urgentno pot do objektov. Režim uporabe cest in drugih površin grajenega javnega dobra se predpiše z občinskim predpisi s področja cest in prometa. Režim uporabe in pogoje priključevanja se ureja s predpisom, ki obravnava naselje ali več naselij kot celoto, pri čemer upošteva značaj posamezne EUP.
(30) Pogoje priključevanja na omrežja in naprave elektronskih komunikacij zagotavljajo distributerji na lokalni ravni, skladno s tržnimi pogoji.
Gradnja in urejanje elektroenergetskega omrežja
(31) Gradnja novih in rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja nazivne napetosti 110 kV in več je dopustna v koridorjih obstoječih in načrtovanih daljnovodov prikazanih v izvedbenem delu akta.
(32) Gradnja oziroma rekonstrukcija daljnovodov v višji napetostni nivo je dopustna, če ne omejuje namenske rabe prostora, določene s tem OPN in upošteva tehnične predpise o elektromagnetnem sevanju.
(33) Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne napetosti 20 kV in manj mora biti zgrajeno s podzemnimi kabli, znotraj naselij pa praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov nazivne napetosti 20 kV in manj je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve. Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in ustvarjene prostorske dominante.
(34) RTP in TP naj bodo izvedene s čim manjšimi vplivi na okolje in rabo prostora, z uporabo sodobnih tehnologij ob upoštevanju predpisov za varno obratovanje. TP v naseljih so praviloma prosto stoječi objekti tipskega ali prilagojenega oblikovanja, lahko pa so postavljeni znotraj večjega objekta. Izven naselij so TP manjše moči lahko postavljene na betonskem ali lesenem drogu.
Gradnje in urejanje za potrebe oskrbe z energijo
(35) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Zato se pri gradnji novih stavb ter rekonstrukciji stavb, kjer se načrtuje zamenjava sistema oskrbe z energijo in ogrevanja,upošteva predpise s področja učinkovite rabe energije, določila Lokalnega energetskega koncepta Občine Škofljica in PIP za posamezne GE oziroma EUP ter spodbuja pasivno in energetsko učinkovito gradnjo. Stavbe se priključujejo na ekološko čiste vire energije. V vseh EUP je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje in distribucijo zemeljskega plina.
(36) Pri gradnji novih stavb in rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, pri katerih se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se ta načrtuje na podlagi in ob upoštevanju študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo, ki se izdela v skladu s predpisom o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo stavb z energijo. Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(37) Alternativni sistemi za oskrbo stavb z energijo so:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja toplote, soproizvodnja hladu in električne energije,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje,
– toplotne črpalke.
(38) Oskrba z električno energijo se zagotavlja s priključitvijo objektov na distribucijsko električno omrežje. Električno energijo se lahko zagotavlja iz obnovljivih virov energije kot dopolnilni ali izključni vir.
Komunalna infrastruktura
(39) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(40) Načrtujejo se novi poteki tras vodovodov, in sicer:
– od hidropostaje v bližini naslova Gradišče V 15, v dolžini 89 m, na parceli 624/7 k.o. Gradišče, obnova linije;
– od linije 1, na parceli 624/7, v bližini naslova Gradišče V 19, v dolžini 227 m do objekta Gradišče VII 25, obnova linije;
– od naslova Smrjene 125 do parcele 672/24, k.o. Gradišče, v dolžini 169 m, novogradnja
– obnova linije na parceli 734/7, k.o. Gradišče, v dolžini 33 m;
– obnova linije od začetka na parceli 739/1, v dolžini 374 m do objekta na naslovu Smrjene 68a, na parceli 735/10, k.o. Gradišče;
– obnova linije od začetka na parceli 1181/19, v dolžini 308 m do parcele 1179/22, k.o. Gradišče;
– obnova linije od začetka na parceli 675/18, v dolžini 79 m do objekta na naslovu Smrjene 148 na parceli 680/5, k.o. Gradišče;
– obnova linije od začetka na parceli 631/7, v dolžini 347 m do objekta na naslovu Gradišče II 11, na parceli 625/70, k.o. Gradišče;
– obnova linije od začetka na parceli 658/8, v dolžini 35 m do objekta na naslovu Smrjene 46 a, na parceli 660/30, k.o. Gradišče;
– obnova linije od začetka na parceli 660/30, v dolžini 31 m do objekta na naslovu Smrjene 74 f, na parceli 658/13, k.o. Gradišče.
Načrtujejo se novi vodovodni objekti:
– prečrpalnica Smrjene (pri Smrjene 21c), na parc. št. 1179/21, k.o. Gradišče in
– hidropostaja Gradišče (pri Gradišče V 15), na parc. št. 624/7, k.o. Gradišče.
Varstvo pred hrupom pri javnih prireditvah
(41) Za javne prireditve, javne shode in druge prireditve, kjer bo z uporabo zvočnih naprav na prostem presežena mejna vrednost kazalcev hrupa določena za posamezno območje je treba pridobiti dovoljenje pristojnega organa. Obratovanje gostinskih lokalov naj se prostorsko in časovno uredi tako, da to ne bo moteče za prebivalce. Pri izbiri prostora in termina ter kontroli hrupa občina uredi transparenten način sprejemanja pritožb občanov tako, da bodo pritožbe pri načrtovanju aktivnosti upoštevane v dobro vseh udeležencev (prirediteljev, obiskovalcev in stanovalcev).
3.3.0.0 Merila in pogoji urejanja zunaj območij stavbnih zemljišč – EUP z oznako KGV OSkl
40. člen
(posegi na zemljiščih z oznakami PNRP K,G,V,L)
(1) Območja kmetijskih, gozdnih, vodnih zemljišč in pridobivalnega prostora mineralnih surovin na sloju EUP KGV nimajo posebnih oznak – prostorsko so določeni s prikazom podrobne namenske rabe.
(2) Grafični prikaz podobmočij EUP na KGV vsebuje mejo podobmočja EUP KGV in prostorsko oznako, sestavljeno iz treh znakov/sestavin – npr: KGV01.gv pri čemer je:
– KGV (oznaka podrobnejše namenske rabe – kmetijska zemljišča, gozd in vode)
– 01 – zaporedna številka EUP (npr. /01, /02 itd) ter
– .gv – oznaka podobmočja KGV (npr. gv- varovalni gozd).
(3) Na območju KGV je dovoljena vzpostavitev pomožne stavbe kot enostaven ali nezahteven objekt, v skladu s predpisom, ki določa in razvršča objekte glede na zahtevnost gradnje, če v območju /podobmočju KGV ni opredeljeno drugače. Oblikovanje pomožnih stavb na območju KGV naj sledi merilom arhitekturnega oblikovanja avtohtonih tipov iste vrste stavb v regiji. Strehe naj bodo oblikovane kot strehe z naklonom. Po umestitvi v prostoru (legi), velikosti in fasadnem oblikovanju naj se podreja značilnostim prostora in ne izstopa iz podobe kulturne krajine. Stavbe naj bodo odmaknjene od občinske ali državne ceste najmanj 7 m in od parcelne meje najmanj 4 m, ob soglasju lastnika pa lahko tudi manj.
(4) Na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje gradnje in postavitve objektov na I. in II. varstvenem območju niso dopustni. Pri opravljanju dejavnosti in aktivnosti potrebno upoštevati določila varstvenih režimov in pravil ravnanja, kot jih določa predpis o Krajinskem parku Ljubljansko barje.
41. člen
(K – kmetijska zemljišča / K1 – najboljša kmetijska zemljišča, K2 – druga kmetijska zemljišča)
Najboljša (trajno varovana) in druga kmetijska zemljišča
(1) Kmetijska zemljišča se na podlagi naravnih lastnosti, lege, oblike in velikosti parcel po podrobnejši namenski rabi delijo na najboljša kmetijska zemljišča – K1, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo in druga kmetijska zemljišča. Takšna delitev se ohranja do določitve trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč Delitev je grafično prikazana na karti _223_eup_pnrp_pip.
Namembnost, osnovna dejavnost, dopustne prostorske ureditve
(2) Na kmetijskih zemljiščih so dopustne samo dejavnosti v skladu s predpisi s področja varstva kmetijskih zemljišč in drugih področij. Kmetijska zemljišča so namenjena kmetijstvu, to je pridelovanju pridelkov, reji živali ter pridobivanju rastlinskih ali živalskih proizvodov iz naravnega okolja in lovu. Pri tem imajo prednost oblike sonaravnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranja in razvija identiteto krajine. Na kmetijskih površinah lahko potekajo tudi osnovna priprava pridelkov za primarni trg, storitve za kmetijsko proizvodnjo in gradbena dela, povezana z agromelioracijami in hidromelioracijami. Dopustne so le prostorske ureditve v skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje kmetijstva, gozdarstva, lovstva, varstva voda, ohranjanja narave, varstva okolja, varovanja kulturne dediščine, rudarstva, zaščite in reševanja.
(3) Na kmetijskih zemljiščih se brez spremembe kmetijske namenske rabe lahko izvajajo, gradijo oziroma postavljajo:
– pomožni kmetijski gospodarski objekti navedeni v točki (7) in (8) tega člena;
– gradbeno inženirski objekti, ki so omrežja ali deli omrežij gospodarske javne infrastrukture in po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije objektov uvrščeni med daljinske (prenosne) cevovode, plinovode, elektroenergetske in komunikacijske vode, s pripadajočimi objekti in napravami ter lokalne (distribucijske) elektroenergetske in komunikacijske vode, cevovode (vodovod in kanalizacija), plinovode, vročevode s pripadajočo opremo in napravami;
– posegi za začasne ureditve in gradnje za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter sanacijo njihovih posledic;
– male komunalne čistilne naprave; nepretočne greznice, rezervoarji za vodo, vodna zajetja, vodnjaki in vodometi;
– pomožno komunalni objekti;
– pomožni objekti v javni rabi (nadkrita čakalnica na postajališču kot enostaven objekt ter pomožni cestni objekti in sicer le ob rekonstrukciji ceste);
– priključki na omrežja, naprave, površine in objekte GJI;
– začasni objekti, kot so navedeni v točki (9) tega člena;
– objekti za šport in rekreacijo na prostem – smučišče z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami;
– rekonstrukcije državnih in lokalnih (občinskih) cest vključno z objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija (oporni in podporni zidovi, nadhodi in podhodi, prepusti, protihrupne ograje ter objekti GJI, ki jih je zaradi rekonstrukcij ceste potrebno prestaviti ali zgraditi;
– rekonstrukcije drugih cest in poti s katerimi se zagotavlja dostopnost do kmetijskih zemljišč, gozdov, zemljišč za gradnjo in objektov;
– pomožna kmetijsko gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade).
Osnovna merila rabe kmetijskih zemljišč
(4) Kmetijska zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom in upoštevati omejitve njihovih zmogljivosti. Tako sta uporabnik in lastnik dolžna kot dobra gospodarja zagotavljati trajno rodovitnost zemljišča: preprečevati onesnaževanje, zbitost tal, erozijo ali drugačno degradiranje.
(5) Pri rabi kmetijskih zemljišč je dopustno postavljati pomožno kmetijsko-gozdarsko opremo, ki ni objekt in ni grajena. Mednjo spadajo npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, negrajena gozdna prometnica, poljska pot, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža, lovska preža, premični čebelnjak ipd.
Agrarne operacije in vodni zadrževalniki
(6) Na območju vseh kmetijskih zemljišč se lahko izvaja kmetijske operacije (komasacije, agromelioracije, hidromelioracije, vodni zadrževalniki za namakanje kmetijskih zemljišč) v skladu z zakonskimi predpisi s področja kmetijstva. Na vseh kmetijskih zemljiščih v zaraščanju in zemljiščih pri katerih je možno izboljšati njihovo kakovost ter primernost za obdelavo se lahko izvajajo agromelioracije in hidromelioracije s katerimi se izboljšujejo pridelovalne lastnosti. Če se izvajajo na območju varovanj oziroma je zanje potrebna presoja vplivov na okolje, se lahko izvajajo le v skladu s pogoji nosilcev urejanja s področja ohranjanja narave in varstva voda in varstva kulturne dediščine. V območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, je treba načrtovati omilitvene ali izravnalne ukrepe. V sklopu agromelioracije je dopustno postaviti podporni ali oporni zid.
Dopustne gradnje kmetijsko-gozdarskih in drugih pomožnih objektov
(7) Dopustna je gradnja naslednjih pomožnih stavb, ki so s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, razvrščeni med nezahtevne in enostavne in sicer: pomožni kmetijsko gozdarski objekti in objekti za kmetijske proizvode ter dopolnilno dejavnost, ki niso namenjeni bivanju (premični čebelnjaki, krmišče (negrajeno krmišče), grajeno molzišče, napajalno korito, grajena ograja za pašo živine, grajena obora, silos, rastlinjak (plastenjak), kmečka lopa, grajena ograja ter opora za trajne nasade, opora za protitočni sistem v trajnih nasadih, grajena poljska pot. Silos je lahko le horizontalni na površini, katere nagib ni večji od 1:4 in se ne nahaja na vrhu (na temenu) hriba. Na poplavnih območjih je gradnja stavb dopustna le v skladu z določili 38. člena tega odloka.
(8) Poleg objektov navedenih v predhodni alineji. je dopustno postaviti še: kozolec, skedenj, senik, kaščo, gnojišče, koruznjak, pokrito skladišče za lesna goriva, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, hlevski izpust. Na poplavnih območjih je gradnja stavb dopustna le v skladu z določili 38. člena tega odloka.
(9) Dopustna je postavitev začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – kiosk ali tipski zabojnik, gostinski vrt, oder z nadstreškom, začasna tribuna za gledalce na prostem iz montažnih elementov, odprt in pokrit prireditveni prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem prostoru, stojnice, objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi ipd.. Po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču. Na poplavnih območjih je gradnja stavb dopustna le v skladu z določili 38. člena tega odloka.
(10) Dopustna je postavitev vadbenih objektov, namenjenih športu in rekreaciji na prostem – smučišče, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami. Na poplavnih območjih je gradnja stavb dopustna le v skladu z določili 38. člena tega odloka.
(11) Dopustni so posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in le pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov (meteorološki objekt za monitorng kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekti za opazovanje nega, objekti za spremljanje seizmičnosti.
(12) Na eni parceli se lahko postavi največ po en objekt glede na vrsto oziroma namen. Združevanje več vrst objektov glede na namen je dopustno v eni stavbi, ki ima skupne konstrukcijske elemente, vendar njena velikost ne sme presegati meril, kot jih za enostavne in nezahtevne objekte določa predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
(13) Optimalna lokacija umestitve pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov je v izteku domačij na robu (v pomeriju), ob gozdnih robovih ter ob obstoječih poteh. Do pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov je dopustno urediti dostopno pot z obračališčem. Optimalen odmik pomožnih stavb od dostopne poti je 10,0 m. Grajene ograje za pašo živine naj se oblikujejo po merilih plota. Čebelnjak se lahko postavi le, če investitor izpolnjuje pogoje za vpis čebelnjaka v register čebelnjakov. Od sosednjega zemljišča naj bodo odmaknjeni najmanj 1,5 m, ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča pa lahko tudi bližje, najmanj 0,5 m od parcelne meje. Od državnih in občinskih cest naj bodo odmaknjeni najmanj 7,0 m.
(14) Enostavni in nezahtevni objekte se lahko priključijo na omrežja GJI oziroma se zanje zagotovi avtonomna komunalna in energetska oskrba, kadar je potrebna in je iz javnih omrežij GJI ni mogoče zagotavljati oziroma bi bila oskrba ekonomsko nesmotrna.
(15) Na obstoječih objektih, ki niso skladni z namembnostjo, pa so dopustna le vzdrževalna dela in odstranitev, na obstoječih pomožnih kmetijsko – gozdarskih stavbah in stavbah za rejo živali pa je dopustna tudi rekonstrukcija, dozidava ter nadomestna gradnja v skladu z merili nezahtevnega in enostavnega objekta. Na obstoječih posebnih javnih stavbah – spominskih obeležjih, kapelicah in znamenjih in drugi pomožnih objektih v javni rabi so dovoljena le vzdrževalna dela.
(16) Višinske razlike na terenu naj se premoščajo z brežinami. Palisade, lovilne in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah naj se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteči.
(17) Na območjih, ki so na kakršenkoli način zavarovana z državnimi ali lokalnimi predpisi, so posegi v prostor ali gradnja objektov dopustni, če jih tak predpis dopušča. Poseg ali gradnjo se v takem primeru lahko izvede le ob upoštevanju pogojev ter ob soglasju organa oziroma službe pristojne za področje varovanja.
Varovanje vodnih virov
(18) Na vodovarstvenih območjih je pri izvajanju kmetijske dejavnosti potrebno upoštevati prepovedi v zvezi z ravnanjem s kmetijskimi zemljišči kot jih opredeljuje predpis o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja in vodovarstveni predpisi sosednjih občin.
Varstvo na enotah registrirane kulturne dediščine na K1 in K2
(19) Na varovanih enotah KD, ki ležijo na območju kmetijskih zemljišč. so dovoljeni le posegi, ki prispevajo k varovanju in trajni ohranitvi dediščine (na mestu samem) ali zvišanju njene vrednosti. Prostor ob enoti KD naj bo vzdrževan, obdelovalne kmetijske površine naj bodo primerno oddaljene. Kvalitetne prostorske vedute naj se ohranjajo. Gradnja novih stavb/objektov ni dovoljena. V vplivnih območjih le teh pa se ne smejo umeščati ureditve, ki bi poslabšale vrednost varovanega objekta. Ob tem je potrebno omogočiti dostop javnosti do le- teh. Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem; čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbene poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ali za odkop zemljine in na ta območja se ne sme navažati zemljino za namene izboljšanja kmetijskega zemljišča. Kakršnikoli posegi v enote in območja varovane kulturne dediščine so možni le s predhodno pridobitvijo kulturno-varstvenih pogojev in soglasja pristojne enote ZVKDS.
Ohranjanje narave
(20) Na območjih, ki so zavarovani po predpisih o ohranjanju narave, se ne postavlja obor za gojenje tujerodnih prostoživečih vrst. Na območju rastišč, ki ima status naravne vrednote in botaničnega naravnega spomenika, se za zagotavljanje ugodnega stanja vrste upošteva pogoje in varstvene usmeritve, ki izhajajo iz akta o zavarovanju in predpisov s področja varstva naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje je pri ravnanju, poseganju, umeščanju ali opravljanju dejavnosti in aktivnosti potrebno upoštevati določila varstvenih režimov in pravil ravnanja, kot jih določa predpis o Krajinskem parku Ljubljansko barje. Za vse posege na kmetijskih zemljiščih na območjih, ki imajo na podlagi predpisov o ohranjanju narave poseben status, je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za ohranjanje narave. Postavljanje obor in ograjevanje parcel v odprti kmetijski krajini na območjih ohranjanja narave je dopustno le izjemoma tako, da je mogoč prehod prostoživečih vrst.
Pogoji in merila za parcelacijo
(21) Dopustna je parcelacija, s katero se povečuje površina parcel z združevanjem posesti. Parcelacija kmetijskih zemljišč v smislu deljenja parcel je dopustna le, če je utemeljena zaradi različne strukture dejanske rabe ali kakovostnega razreda na parceli, kadar je to potrebno za zagotavljanje dostopnosti sosednjih parcel (zaradi dodelitve služnosti in menjave lastništva), za potrebe gradnje objektov, vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture, zaradi agrarnih operacij ter v primeru odmere stavbnega zemljišča. Z novo parcelacijo se ne smejo poslabšati pogoji tehnološke obdelave zemljišč. V postopku parcelacije je potrebno zagotoviti nadomestne dostope do kmetijskih zemljišč, ki so prekinjeni zaradi gradnje ali drugih razlogov.
Varstvo pred hrupom
(22) Na območju KGV s podrobno namensko rabo K1 in K2, velja režim IV. SVPH, razen na mirnem območju na prostem.
42. člen
(KGV – območje z oznako PNRP: G – gozdna zemljišča)
Namembnost, osnovne dejavnosti, dopustne prostorske ureditve
(1) Gozd kot prvobitno naravno okolje živali in rastlin je javna dobrina, dostopna vsem ljudem.
(2) Prostor se ureja v skladu z zakonodajo s področja gozdov. Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi mora biti v skladu z gozdnogospodarskim načrtom. Za posege v gozd oziroma gozdni prostor oziroma v 25 m širok pas ob gozdnem robu, je potrebno pridobiti soglasje oziroma mnenje Zavoda za gozdove Slovenije. Mnenje se mora pridobiti tudi za graditev objektov zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozda.
Izjemne dejavnosti
(3) V gozdu je dopustna razvojno raziskovalna dejavnost s področja naravoslovnih ved, zaščite in reševanja pri požarih in nesrečah ter izobraževanje, povezano z gozdarstvom, lovstvom in naravoslovnimi vedami. Športne in druge dejavnosti za prosti čas, za katere niso določeni posebni pogoji za izvajanje dejavnosti in nastanitve se usmerja le v tista območja gozdov, da izvajanje le teh ni v nasprotju s poudarjenimi funkcijami. Zaradi motečih vplivov na življenjski prostor gozdnih živali in funkcije gozda naj se v gozdu in gozdnem prostoru ne izvajajo agresivnejše oblike rekreacije in športa. Na območju gozdnih zemljišč je praviloma dopustna le gradnja oziroma ureditev kolesarskih in jahalnih poti, pešpoti, gozdnih učnih poti ipd.
Osnovna merila rabe gozdnih zemljišč
(4) Gozdna zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim zakonsko opredeljenim namenom in pri tem upoštevati omejitve njihovih zmogljivosti.
Dopustna gradnja za potrebe gospodarske javne infrastrukture
(5) Na območju gozdov se lahko gradijo, rekonstruirajo in povečujejo kapacitete omrežja in naprave gospodarske javne infrastrukture. Dovoljena je gradnja gradbeno inženirskih objektov, kot so ceste, železnice mostovi, viadukti, dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi če pri tem niso prizadeti osrednji predeli velikih gozdnih kompleksov.
(6) V primeru zahtevnejših posegov je potrebno izdelati presojo vplivov na okolje. Pri tem je potrebno upoštevati, da je v razglašenih varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, režim predpisan s predpisom o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. V večnamenskih gozdovih, ki imajo na 1. stopnji poudarjeno katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dovolijo le v izjemnih primerih. To je, ko so nujni in zanje ni druge možnosti. V gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami so posegi dovoljeni v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, s socialnimi funkcijami skladno rabo gozda in kadar ni pričakovati bistveno negativnih vplivov na funkcije gozdov. V osrednjih delih velikih kompleksov gozdov v gozdni in gozdnati krajini posegi v gozd in gozdni prostor praviloma niso dopustni. Izjemoma je dopustno na račun gozdov osnovati le travne in v določenih primerih vodne površine. Posegi v gozdni prostor zaradi izgradnje infrastrukturnega objekta, z izjemo gozdne ceste, ki bi potekal skozi osrednji predel velikih gozdnih kompleksov v gozdni krajini, niso dopustni. Posege se sicer usmerja v robna območja gozdnih kompleksov in v gozdove s slabšo zasnovo oziroma na območja zaraščajočih se površin.
(7) Za krčitev gozda v kmetijske namene je treba pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove Slovenije. Dovoljenje se izda z odločbo v skladu in pod pogoji veljavnih predpisov.
(8) V varovalnih gozdovih se lahko izvajajo le ukrepi, ki so skladni z varstvenimi režimi in so opredeljeni v veljavnih gozdnogospodarskih načrtih. Gradnja stavb ni dovoljena.
Dopustna gradnja stavb
(9) Dovoljena je gradnja le pomožnih stavb (3.4.4.4), ki se tudi po predpisu o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje lahko gradijo kot enostavni oziroma nezahtevni objekti: pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – čebelnjak, krmišče in vodni zbiralnik. Dopustna je tudi postavitev kozolca, kmečke lope, skednja, senika in kašče v primeru če je ta za obratovanje kmetije nujno potreben in če le-tega ni mogoče postaviti na stavbnem zemljišču ali sosednjem kmetijskem zemljišču. Pri tem pa je potrebno pridobiti še mnenje Zavoda za gozdove Slovenije. Nezahtevni in enostavni objekti nimajo samostojnih priključkov na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture.
(10) Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) kot jih opredeljuje predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje so lahko: pomožni kmetijsko-gozdarski objeti – gozdna cesta in gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, obora za rejo divjadi, opazovalni/razgledni stolpi, preže, krmišča, napajalno korito, ribnik kot vodno zajetje, objekti za akumulacijo vode ter podporni zidovi. Dovoljena je tudi postavitev vadbenih objektov, namenjenih športu in rekreaciji na prostem – kolesarska steza, planinska pot, sprehajalna pot, trimska steza ter učne poti z izobraževalnimi tablami. V primeru postavitve ograje za pašo živine, ta ne sme biti nižja od 1,5 m, paša pa mora biti opredeljena v gozdnogojitvenem načrtu. Postavitev zidanih ograj ni dopustna.
(11) Dovoljeno je postavljanje spominskih obeležij, pomožnih objektov za spremljanje stanja okolja ter vrtina ali vodnjak, potrebna za raziskave.
(12) Gradnja je dovoljena pod pogoji, kot jih določa predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, pri nezahtevnih objektih pa tudi pod pogoji iz soglasja pristojne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Objekti morajo biti odmaknjeni od občinskih in državnih cest 7,0 m. Od sosednjega zemljišča naj bodo odmaknjeni najmanj 1,5 m, ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča pa so lahko postavljeni tudi bližje, najmanj 0,5 m od parcelne meje.
(13) Na območjih, ki so na kakršenkoli način zavarovana z državnimi ali lokalnim predpisi, so posegi v prostor ali gradnja objektov dovoljeni le, če jih tak predpis dopušča. Poseg ali gradnja se v takem primeru lahko izvede le ob upoštevanju pogojev ter ob soglasju organa oziroma pristojne službe za področje varovanja.
(14) Na obstoječih posebnih javnih stavbah – kapelicah in znamenjih (križna) so dopustna le vzdrževalna dela. Na obstoječih objektih, ki niso skladni z namembnostjo, pa so dopustna le vzdrževalna dela in odstranitev, na obstoječih pomožnih kmetijsko-gozdarskih stavbah in pa je dopustna tudi rekonstrukcija, dozidava ter nadomestna gradnja v skladu z merili nezahtevnega in enostavnega objekta.
Varovanje kulturne dediščine
(15) Pred vsakršnimi posegi v zemeljska tla (npr. gradnja novih vlak, rekonstrukcija ali širitev novih vlak ali drugi posegi v zemeljska tla) na območjih registrirane kulturne dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne enote ZVKDS.
Posebnosti na območju krajinskega parka
(16) Na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje je pri ravnanju, poseganju, umeščanju ali opravljanju dejavnosti in aktivnosti potrebno upoštevati določila varstvenih režimov in pravil ravnanja, kot jih določa predpis o Krajinskem parku Ljubljansko barje.
Varstvo pred hrupom
(17) V območju KGV s podrobno namensko rabo G velja režim IV. SVHP, razen na mirnem območju na prostem.
Pogoji in merila za parcelacijo, dostopi
(18) Dopustna je parcelacija, s katero se povečuje površina parcel z združevanjem posesti. Parcelacija gozdnih parcel v smislu deljenja parcel je dovoljena le, če je zaradi različne strukture utemeljena glede dejanske rabe ali kakovostnega razreda na parceli ter kadar je to potrebno za zagotavljanje dostopnosti sosednjih parcel (zaradi dodelitve služnosti). Gozdnih parcel manjših od 5 ha ni dovoljeno deliti, razen pri gradnji javne infrastrukture (skladno s predpisi o gozdovih). Parcelacija za potrebe gospodarske javne infrastrukture je dopustna. Z novo parcelacijo se ne smejo poslabšati tehnološki pogoji izvajanja del. Posegi morajo biti načrtovani tako, da se lastnikom in drugim uporabnikom gozda ohranja neoviran javni dostop do gozda in da gospodarjenje z gozdovi ne bo ovirano oziroma onemogočeno. Ob izvajanju posegov v prostor je potrebno zagotoviti, da se obstoječe dostope do gozdnih zemljišč in manipulacijske površine ohrani. V primeru njihove prekinitve, je le-te potrebno nadomestiti.
43. člen
(KGV – območje z oznako PNRP V – vodne površine/VC – celinske vode)
Namembnost, osnovna dejavnost, dopustne prostorske ureditve
(1) Površine celinske vode so naravno vodno javno dobro, dostopna vsem ljudem na način in pod pogoji, kot jih določajo predpisi o vodah. Površine celinske vode so tudi grajeno javno vodno dobro, ki je zemljišče, nastalo zaradi ureditve ali prestavitve naravnega vodotoka, zajezitve tekočih voda, zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugega podobnega posega v prostor in je namenjeno splošni rabi. V priobalno zemljišče celinskih voda spada zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča v naselju in 40 metrov zunaj območja naselja, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča.
Raba vode in vodnih ter priobalnih zemljišč
(2) Rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter na drugih zemljiščih se načrtuje tako, da se ne poslabšuje stanje voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot ter predpisih o ohranjanju narave.
(3) Naravno ali grajeno vodno javno dobro lahko na način in ob pogojih, ki jih določa Zakon o vodah (ZV-1), uporablja vsakdo tako, da ne vpliva škodljivo na vodo, vodni režim, naravno ravnovesje ter obvodnih ekosistemov in ne omejuje enake pravice drugim.
(4) Vodno dobro se dovoljuje za splošno rabo in sicer: za pitje, kopanje, potapljanje, drsanje ali druge osebne potrebe, če takšna raba ne zahteva uporabe posebnih naprav (vodne črpalke, natege ali podobno) ali zgraditve objekta in naprave za katerega je potrebno pridobiti dovoljenje skladno s predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov. V okviru splošne rabe je dovoljeno uporabljati vodo za gašenje požarov ter druge naloge zaščite in reševanja tudi z uporabo posebnih naprav, če zanje ni treba pridobiti dovoljenja, skladno s predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov.
(5) Dopustna je posebna raba. Posebna raba je mogoča samo na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije ob izpolnitvi pogojev iz tretjega odstavka tega člena ter če bistveno ne omejuje splošne rabe. Posebna raba je vsaka raba, ki presega meje splošne rabe, raba naplavin ali podzemnih voda.
Druge dejavnosti
(6) Poleg dejavnosti, povezanih z upravljanjem in vzdrževanjem celinskih voda, vodne infrastrukture in priobalnih zemljišč ter splošno rabo vode, so dopustne tudi dejavnosti povezane s posebno rabo vode pod pogoji iz vodnega dovoljenja in koncesije za rabo vode, ki jo je potrebno pridobiti za naslednje dejavnosti: proizvodnjo pijač, potrebe kopališč, proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, odvzem naplavin, vzrejo vodnih organizmov za trg.
Gradnja objektov in drugi posegi v prostor
(7) Posegi v vodno in priobalno zemljišče niso dopustni razen izjem kot jih dopušča zakon o vodah.
(8) Dopustna je gradnja objektov, ki so potrebni za rabo voda, objekti, namenjeni varstvu pred utopitvami, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, za potrebe zaščite in reševanja ter preprečevanja onesnaženja voda (pritrjevanje zaves za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi …).
(9) Premostitve voda in gradnja na vodnem zemljišču morajo zagotavljati poplavno varnost in ne smejo poslabševati stanja voda in vodni režim. Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen za potrebe premoščanja na krajših razdaljah za dostope ali prehode preko vodotoka z objektom javne prometne infrastrukture.
Posebnosti na območju krajinskega parka
(10) Na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje je pri ravnanju, poseganju, umeščanju ali opravljanju dejavnosti in aktivnosti potrebno upoštevati določila varstvenih režimov in pravil ravnanja, kot jih določa predpis o Krajinskem parku Ljubljansko barje.
Varstvo pred hrupom
(11) V območju s podrobno namensko rabo VC veljajo merila III. SVPH, razen površin na mirnem območju na prostem.
(12) V območju GE s podrobno namensko rabo VI veljajo merila IV. SVPH.
Pogoji in merila za parcelacijo
(13) Parcelacija vodnih površin se lahko izvaja v skladu z zakonom o vodah in z drugimi predpisi.
44. člen
KGV-.gv: varovalni gozd
Splošna določila
Prostor se ureja v skladu z zakonodajo s področja gozdov. V območju varovalnega gozda naj se spodbujajo le dejavnosti, ki so vezane na racionalno gospodarjenje ter zagotavljajo ohranitev ter krepitev varovalne, hidrološke, biotopske ali klimatske funkcije gozda. 
Dopustna gradnja
Posegi v območja varovalnih gozdov praviloma niso dopustni. Dopustne so le gradnje in posegi v prostor, ki so v skladu z varstvenimi režimi. Za poseg v varovalne gozdove je potrebno pridobiti dovoljenje ministrstva pristojnega za gozdove. 
45. člen
KGV-LN.ek/sa: površine mineralnih surovin in površine nadzemnega pridobivalnega prostora
Splošna določila
Vse lokacije površinskih kopov mineralnih surovin je potrebno po zaključenem izkoriščanju sanirati. Izkoriščanje je dopustno le v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti s področja rudarstva in na način, kot ga določa pristojna služba v rudarskem projektu izkoriščanja oziroma sanacije območja. Razširitev obstoječega oziroma odpiranje novega površinskega kopa je mogoča le po sprejetju in v skladu z občinskim podrobnim prostorskim načrtom za konkreten poseg.
Dopustna gradnja
Na GE je dovoljeno graditi le pomožne stavbe (3.4.4.4.), ki so izključno v skladu z osnovnim namenom. Na objektih, ki niso skladni z namembnostjo EUP, so dopustna le vzdrževalna dela in odstranitev. Pomožne stavbe GE se lahko gradijo tudi po predpisu o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje sicer le: začasni objekti – objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi. Tipi objektov – pomožnih stavb po Klasifikaciji so lahko le: 23010 Rudarski objekti in inštalacije za pridobivanje in predelavo mineralnih surovin (razen objektov za proizvodnjo mavca, cementa, opeke, strešnikov in podobno).
Posebni pogoji urejanja KVG-LN.sa, KGV-LN.ek
Lastnik zemljišča oziroma nosilec rudarske pravice je dolžan kontinuirano zagotavljati sanacijo sekundarne degradacije in zavarovanje nevarnega območja – čiščenje oziroma preprečevanje odlaganja odpadkov, gradnja oziroma vzdrževanja ograje za zaščito dostopa do nevarnih mest in urejanje brežine. Poleg tega lahko v makadamski izvedbi uredi tudi kolesarske poti in poti za pešce. V območju veljajo merila IV. stopnje varstva pred hrupom.
46. člen
KGV-.pp: varovanje lokacij grobišč (površine za pokope prebivalstva) v primeru naravnih in drugih nesreč; KGV-.pz: varovanje lokacij grobišč (površine za pokope živali) v primeru naravnih in drugih nesreč
Splošna določila
Lokacije se urejujejo v skladu z določili opredeljene podrobnejše namenske rabe na katerem se nahaja. 
Dopustna gradnja
Gradnja stavb ni dovoljena. 
Posebni pogoji urejanja
KGV-.pp: V primeru naravnih in drugih nesreč, lokalna skupnost ali država za pokope prebivalstva sprejeme posebno uredbo o merilih urejanja in varovanja območij. Na območju veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom.
KGV-.pz: V primeru naravnih in drugih nesreč lokalna skupnost ali država za pokope kadavrov sprejeme posebno uredbo o merilih urejanja in varovanja območij. Na območju veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom.
47. člen
KGV-.mn: potencialno mirno območje v naravi
Splošna določila
Lokacije se urejajo v skladu z določili opredeljene podrobnejše namenske rabe na katerem se nahaja. 
Dopustna gradnja
Gradnja stavb ni dovoljena. Dopustna je ureditev pešpoti. 
Posebni pogoji urejanja
Na območju naj se zagotavljajo pogoji za I. stopnjo varstva pred hrupom. 
48. člen
KVG-.ob: površine za potrebe obrambe zunaj naselij
Splošna določila
Območje za potrebe obrambe zunaj naselij. Ohranja se izključna raba prostora za potrebe obrambe.
Dopustna gradnja
Dovoljeni so naslednji posegi: tekoče vzdrževanje, rekonstrukcije obstoječih in gradnje novih objektov za potrebe obrambe na območju obstoječe pozidave.
Dovoljene so le gradnje in prostorske ureditve, ki so v skladu s projektnimi pogoji ministrstva pristojnega za obrambo ter drugih pristojnih soglasodajalcev. Na GE je dovoljeno graditi pomožne stavbe (3.4.4.4), ki so izključno v skladu z osnovnim namenom. Pomožne stavbe GE (3.4.4.4) se lahko gradijo tudi po predpisu o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje i kot enostavni oziroma nezahtevni objekti in sicer le: pomožni obrambni objekti- nadstrešnica, prijavnica, zaklon, zaklonilnik. Tipi objektov- pomožnih stavb po Klasifikaciji so lahko le: 24201 Vojaški objekti, 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti za potrebe obrambe, 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (le vojašnice ter drugi objekti, ki so nujno potrebni za normalno delovanje območij za potrebe obrambe), 21311 Letališke steze in ploščadi (le helioport).
Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po predpisu o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje i so lahko pomožni infrastrukturni objekti – prijavnica, pomožni letalski objekt, vsi pomožni obrambni objekti ter vadbeni objekti namenjeni obrambi ter zaščiti ter reševanju – plezalni in drug podoben objekt, pokriti vadbeni prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru, vadbeni bunker in vadišče na prostem.
Posebni pogoji urejanja
Upravljavec zemljišča je dolžan zagotavljati zavarovanje nevarnega območja – oziroma vzdrževanja ograje za zaščito dostopa do območja. V območju veljajo merila IV. stopnje varstva pred hrupom.
49. člen
KGV-.ru: odlaganje ruševin v primeru naravnih in drugih nesreč KGV
Splošna določila
Lokacije se urejujejo v skladu z določili opredeljene podrobnejše namenske rabe na katerem se nahaja. 
Dopustna gradnja
Gradnja stavb ni dovoljena. 
Posebni pogoji urejanja
Na delu območja, degradiranem zaradi izkoriščanja mineralnih surovin se v primeru naravnih in drugih nesreč lahko odlagajo odpadni materiali iz ruševin. Dopustna je sanacija degradiranega območja. V primeru naravnih in drugih nesreč lokalna skupnost ali država za odlagalnega odpadnih materialov iz ruševin sprejeme posebno uredbo o merilih urejanja in varovanja območij. V območju veljajo merila IV. stopnje varstva pred hrupom, razen na mirnem območju na prostem. 
50. člen
KGV – podobmočje z oznako PNRP: razpršena gradnja (fundus)
Merila in pogoji sanacije enote razpršene gradnje (SE RG) – stavba z gradbenim dovoljenjem
Splošna določila
Merila in pogoji poseganja v prostor posamezne enote razpršene gradnje (zgolj s fundusom), ki se ne sanirajo v sklopu OPPN, se izvajajo v skladu zakonsko predpisanih meril in pogojev, ki veljajo za tovrstne objekte in ki so zgrajeni na podlagi pravnomočnih upravnih dovoljenj, na površinah, določenih v njih.
Dopustna gradnja
Novih stavb ni dovoljeno graditi. Dovoljene so rekonstrukcije, investicijsko, redno vzdrževanje objektov in vzdrževanje objektov v javno korist ter gradnja nadomestnih stavb zgrajenih pred letom 1967. Dozidava ali nadzidava objektov je dovoljena le, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa v smislu dodajanja novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih upravnih dovoljenjih opredeljena kot funkcionalna. Dopustna je tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, kot jih opredeljuje predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje), mogoče postaviti kot pomožne objekte v skladu s funkcijo in namenom osnovnega objekta v okviru funkcionalnih zemljišč določenih v upravnih dovoljenjih.
Posebni pogoji urejanja
Pri tem v EUP veljajo naslednja merila:
– stanovanjska stavba, ki ima v grafičnem delu OPN oznako fundusa, se v urbanističnem smislu ureja v skladu z merili, ki veljajo za GE domačije v odprtem prostoru (torej splošna merila urejanja GE in posebna merila urejanja GE domačije v odprtem prostoru (3.4.3.2 in 61. člen), v stavbarskem smislu pa v skladu z merili, ki veljajo za glavno stavbo tipa hiša na podeželju (79. člen);
– gospodarska stavba ali pomožni objekti, ki imajo v grafičnem delu oznako fundusa, se v urbanističnem smislu ureja v skladu s splošnimi merili urejanja GE. Ob tem mora stavba ohraniti obstoječo orientacijo, v kolikor ni v grafičnem delu ali v posebnih merilih opredeljeno drugače, v stavbarskem smislu pa v skladu z merili, ki veljajo za stavbo tipa pomožna stavba (3.4.4.4).
V območju veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom.
Omilitveni ukrepi
Pri objektih razpršene gradnje na območjih, ki se ne sanirajo in se v odprti krajini uporabljajo za trajno ali občasno bivanje oziroma proizvodnjo, je potrebno zagotoviti projektno – lokalno zasnovan način čiščenja komunalnih voda v obliki nepropustnih greznic, manjših čistilnih naprav oziroma rastlinskih čistilnih naprav. V skladu s predpisi mora biti izvedeno tudi praznjenje greznic.
51. člen
KGV-fundus: Merila in pogoji sanacije enote razpršene gradnje (SE RG) – stavba brez gradbenega dovoljenja
Splošna določila
Obstoječe stavbe se lahko samo vzdržujejo.
Dopustna gradnja
Novih stavb ni dovoljeno graditi. Dovoljeno je le redno vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v javno korist. Sprememba namembnosti obstoječih stavb ni dovoljena.
Posebni pogoji urejanja
V območju veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom.
3.4.0.0 Merila in pogoji v enotah urejanja prostora (EUP) stavbnih zemljišč
3.4.1.0 Splošna merila urejanja EUP stavbnih zemljišč
52. člen
(splošna merila)
Grafični prikaz EUP stavbnih zemljišč vsebuje mejo in oznako, sestavljeno iz treh delov (npr: PI01.vs): PI – črkovno oznako imena naselja (dve črki – npr. za Pijavo Gorico), zaporedno številko EUP znotraj naselja (01 itd.) ter.vs – oznako predpisanega tipa GE (npr. GE domačije v strnjenem vaškem okolju). Vsaki GE so merila in pogoji urejanja določena z opredeljeno namensko rabo in s:
– PIP določenega tipa GE, ki je razpoznaven s črkovnim simbolom tipa GE v oznaki EUP;
– PIP predpisanih tipov stavb, ki je razpoznaven iz tipa GE;
– posebnimi merili PIP, če so zanjo opredeljena v specifikaciji EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP (3.5.0.0).
53. člen
(utemeljitev skladnosti posegov na stavbnih zemljiščih s prostorskim aktom v projektni dokumentaciji)
(1) Izhajajoč iz koncepta PIP v tem aktu in vsebine določb ZGO, mora utemeljitev skladnosti predlagane gradnje s tem aktom v zvezi s posegi na območjih stavbnih zemljišč v grafični in tekstovni obliki, v skladu s pravilnikom, ki določa vsebino vodilne mape, opredeliti in utemeljiti vsaj naslednje sestavine: tip in velikost GE; razmerje med EUP in GE; javne prostore, na katere GE meji v hierarhiji (manj pomemben, pomemben javni prostor) – z navedbo ulice, oznake ceste ali opisom; tipe vseh stavb na GE, dvorišče; osnovne kubuse, sekundarne kubuse vseh stavb na gradbeni parceli; mejo zazidljivosti; gradbeno linijo, gradbeno mejo in regulacijsko linijo; poljavni prostor, smer pozidave.
(2) Navedene sestavine naj bodo v PGD prikazane posebej za obstoječe stanje in posebej za načrtovano stanje v posebni grafiki znotraj 0-VM (risbi Utemeljitev posega v OPN, na geodetskem posnetku 1:500) in v tekstu z utemeljitvijo iz določb posameznih sestavin posega po tem aktu. Grafični prikaz naj iz grafičnega dela Odloka PIP povzame vse elemente, ki jih OPN določa za posamezno GE.
54. člen
(posegi na naselbinsko pomembnih izvornih stavbah)
(1) Na naselbinsko pomembne izvorne stavbe se lahko posega le na način, da se pri tem ohranjajo arhitekturne značilnosti stavbe. Če višinski gabarit izvorne stavbe odstopa od predpisane pri posameznem tipu stavbe, se lahko obdrži obstoječ višinski gabarit. Dovoljena je gradnja in dozidava sekundarnih kubusov, vendar le v zalednem delu GE v kolikor se ohranjajo arhitekturne značilnosti stavbe. Pri nadomestni gradnji in rekonstrukciji zunanjosti objekta na lokaciji izvorne stavbe, ki zadeva tudi posege v gabarite na območju javnega prostora, mora objekt po posegu ohraniti temeljne arhitekturne značilnosti. Nadomestne stavbe, na lokacijah izvornih stavb, naj bodo razvite iz primerljivega tipa avtohtone arhitekture. Upoštevati se mora višinski gabarit predpisanega tipa stavbe v EUP. Ob tem je lahko glavna fasada objekta po posegu praviloma le na obstoječi gradbeni liniji izvorne stavbe. Dovoljene so naslednje izjeme v primerih:
– ko je v grafičnem delu PIP določena nova regulacija, ki stavbi določa večji odmik na račun javnega prostora,
– ko je odmik od osi javnega prostora (utrjenega vozišča) manjši od tri (3,0 m), se objekt lahko pomakne od javnega prostora v globino GE za toliko, da je odmik od osi javnega prostora najmanj tri (3,0 m) in največ štiri (4,0 m).
(2) V obeh primerih mora izvorna stavba oziroma rekonstruirana ali nadomestna stavba izvorne stavbe ohraniti vsaj eno od gradbenih linij prečnih fasad.
55. člen
(uporabljeni izrazi)
3.4.1.1 Bivanje v intenzivnem vaškem oziroma podeželskem okolju
(1) Poselitveni prostor ima specifičen značaj vasi/zaselka, ki vključuje prisotnost hrupa pri delu s kmetijsko mehanizacijo, prisotnost domačij živali tudi v odprtem prostoru ipd. GE je ob bivanju namenjena tudi primarnim dejavnostim – kmetijskim gospodarstvom, sekundarne dejavnosti obrti (vendar le skupina C – predelovalne dejavnosti) ter terciarnim in kvartarnim dejavnostim. Dejavnosti se lahko razvijajo ob upoštevanju drugih (urbanistično arhitekturnih) meril odloka.
3.4.1.2 Bivanje v mirnem okolju
(2) GE je namenjena bivanju, dopolnilno pa se v njej vzpostavijo tudi enote terciarnih in kvartarnih dejavnosti, vendar le tiste, ki po značaju in/ali obsegu nase ne veže večjega dodatnega prometa z osebnimi vozili ter nikakršnega tovornega prometa – razen dostave z vozili do 5 t največ dvakrat na teden ter da se lahko razvijajo ob upoštevanju drugih (urbanistično arhitekturnih) meril odloka.
3.4.1.3 Dejavnosti
(3) Dejavnosti se štejejo, kot je navedeno v nadaljevanju:
– primarne dejavnosti: A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo: 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve, 02 Gozdarstvo, 03 Ribištvo, B Rudarstvo;
– sekundarne dejavnosti: C Predelovalne dejavnosti, D Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja in F Gradbeništvo;
– terciarne dejavnosti: G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H Promet in skladiščenje, I Gostinstvo, J Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L Poslovanje z nepremičninami, M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, S Druge dejavnosti;
– kvartarne dejavnosti: O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, Q Zdravstveno in socialno varstvo, P Izobraževanje, R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles.
(4) Za urbane dejavnosti se štejejo terciarne in kvartarne dejavnosti. Za podrobnejšo členitev dejavnosti se uporablja Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008.
3.4.1.4 Dvorišče
(5) Dvorišče je prostor med glavno stavbo in drugimi stavbami na GE. Krajša dimenzija naj bo minimalna 5,0 m, optimalna pa 8,0 m. V njem gradnja stavb ni dovoljena – izjema je postavitev ute ali nadstrešnice za potrebe zunanjega bivalnega prostora. Površina dvorišča je enovita površina v enotnem – horizontalnem nivoju (z odstopanjem 10 %), pohodna in praviloma utrjena oziroma tlakovana. Odvodnjavanje je potrebno urediti preko oljnih lovilcev. Če je višinska razlika GE v smeri krajše dimenzije dvorišča enaka ali večja od višine ene etaže (min. 2,5 m) je lahko dvorišče več nivojsko. V tem primeru se lahko gradijo tudi stavbe, katerih strehe morajo biti oblikovane kot pohodne zunanje površine. Višinski nivo takšnega dvorišča je lahko največ na nivoju tlaka najvišje etaže glavne stavbe.
3.4.1.5 Gnojišče in zbiralnik gnojnice ali gnojevke ter hlevski izpust
(6) Gnojišče in zbiralnik gnojnice ali gnojevke ter hlevski izpust so skladiščni prostori (pomožni objekti) za živinska gnojila. Lahko se gradijo le za potrebe kmetijstva in pod pogoji, ki jih določa pravni akt s tega področja, pri čemer je treba upoštevati naslednja merila: lahko so locirani le v sekundarnem delu GE ali na območju notranjega dvorišča, zagotovljen mora biti minimalni odmik 8,0 m od stanovanjske hiše na sosednji gradbeni parceli v kolikor lastnik sosednje GE ne soglaša, zgornji rob konstrukcij naj bo praviloma na nivoju terena ali notranjega dvorišča. Pri slednjem lahko izjemoma sega največ 1,5 m nad nivo terena oziroma dvorišča, če se zagotovi ustrezno ambientalno integracijo v okolje (neizstopajoča površinska obdelava, ozelenitev, ograje z lesenimi plotovi ipd.)
3.4.1.6 Gradbena linija (GL)
(7) Gradbena linija (GL) je regulacijska črta, na katero naj se pri novogradnjah in nadomestnih gradnjah umesti osnovni kubus glavne stavbe z tlorisno projekcijo ene od fasad.
3.4.1.7 Gradbena meja (GM)
(8) Gradbena meja (GM) je regulacijska črta – linija v primarnem delu GE, do katere sme v smeri javnega prostora segati katerakoli stavba ali del stavbe. Če ni določena drugače, je gradbena meja hkrati tudi regulacijska linija. Gradbena meja je meja kakršnegakoli dela stavbe.
3.4.1.8 Nadomestna gradnja
(9) Je odstranitev obstoječega objekta in gradnja novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu. Pri tem se lahko ohranja velikost GE, obstoječi odmiki nove stavbe od parcelnih meja – za slednje ni potrebno pridobiti soglasja sosedov mejašev.
3.4.1.9 Naselbinsko pomembne izvorne stavbe
(10) Naselbinsko pomembne izvorne stavbe so stavbe, ki določajo pomembne prvine identitete naselja. To so vse stavbe, ki so bile zgrajene in prvotno uporabljene kot stanovanjske stavbe, stavbe z javnimi programi (šola, župnišče, trgovina, gostilna …) ter pomožne stavbe in so bile zgrajene pred obdobjem urbanizacije, pred letom 1967. Njihove arhitekturne značilnosti so izhodišče za prenovo GE.
3.4.1.10 Kiosk ali zabojnik
(11) Kiosk ali zabojnik je kot začasno pomožno stavbo, namenjeno sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, dovoljeno postavljati pod naslednjimi pogoji: postavitev z umestitvijo ne ovira prehodnih površin javnega prostora oziroma ne ovira dostopov funkcionalno oviranih oseb, ima le eno etažo (E1), odprta naj bo vsaj z ene (čelne) strani, streha je lahko oblikovana kot streha z naklonom ali ravna streha z napuščem v širini 60 cm na odprti strani. Ob pogoju, da poleg zgoraj navedenih meril objekt ustreza tudi merilom nezahtevnega in enostavnega objekta v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, se le-ta lahko postavlja vendar le v EUP GE, kjer je pri tipu GE takšen objekt posebej dovoljen (3.4.3.0 GE).
3.4.1.11 Območje javnega prostora in območje poljavnega prostora
(12) Javni prostor
Prostor med dvema regulacijskima linijama (RL) je območje javnega prostora. Oblikuje se kot pomensko in oblikovno ločen, pretežno tlakovan prostor brez fizičnih ovir, ki je lahko vozišče, pločnik, trg, park, kolesarska steza, drevored, obcestna zelenica ipd. Javni prostor je pod enakimi pogoji namenjen vsem. Posamezna GE mora vsaj na eni strani mejiti na javni prostor, ki je kategoriziran kot javna cesta/dostop (vsaj vozišče).
(13) Najpomembnejši javni prostor
Najpomembnejši javni prostor je javni prostor, ki meji na GE in ima v razmerju do nje primarno vlogo. Praviloma je po le tej organiziran glavni uvoz/vhod na GE.
(14) Poljavni prostor
Poljavni prostor je prostor znotraj posamezne GE med javnim prostorom (RL) in glavno stavbo (GM oziroma GL) pri vseh GE z javnim programom. Je v primarnem delu GE, najpogosteje brez fizičnih ovir, prilagojen merilu in uporabi pešcev.
3.4.1.12 Ograje za pašo živine – plot
(15) Ograje za pašo živine – plot so lahko le električni pastirji z lesenimi koli ali leseni plotovi, visoki do 2,2 m. Ploti se lahko s soglasjem soseda postavljajo na mejo oziroma najmanj 0,5 m od parcelne meje brez soglasja.
3.4.1.13 Okoliška stavbna struktura
(16) Okoliška stavbna struktura je obstoječa stavbna struktura v neposrednem vplivnem območju, praviloma v radiju do 100 m.
3.4.1.14 Pomožni kmetijsko gozdarski objekti – betonsko korito ali ribnik
(17) Pomožni kmetijsko gozdarski objekti – betonsko korito ali ribnik se lahko gradijo le v skladu z naslednjimi merili:
– lociran je lahko le v sekundarnem delu GE, če ne gre za osamelo domačijo ali odprt prostor;
– lahko je organiziran le vzdolžno glede na nagib raščenega zemljišča;
– praviloma v sklopu zelenih površin GE;
– z vidno horizontalno konstrukcijo do 1,0 m višine nad raščenim terenom.
(18) Pokrit koritast silos se šteje kot pomožna stavba GE. Tudi pokrito skladišče se lahko gradi le v skladu z merili za pomožne stavbe GE. Na registriranih območjih kulturne dediščine gradnja začasnih objektov za skladiščenje ni dovoljena.
3.4.1.15 Regulacijska linija (RL)
(19) Regulacijska linija (RL) razmejuje območje gradbene enote in poljavni oziroma javni prostor. To je meja, do katere sme segati kakršnakoli ureditev GE. Izjema je lahko le izključno javna ureditev, s katero soglaša upravljavec javnega prostora, v katerega takšna ureditev sega. Če ni določena drugače, je to obstoječa linija uporabe javnega prostora oziroma parcelna meja med GE in javnim prostorom.
Regulacijska linija je meja med GE in javnim prostorom, torej meja kakršnekoli ureditve GE.
3.4.1.16 Smer pozidave (sp)
(20) Smer pozidave (sp) je smer slemena stavbe, ki določa orientacijo stavb.
3.4.1.17 Vzletišče za jadralne padalce in lahke naprave za letenje
(21) Vzletišče za jadralne padalce in lahke naprave za letenje je travnato vzletišče, ki po obsegu/velikosti ustreza merilom predpisa na tem področju. Na njem je dovoljen vzlet/pristanek le slednjim lahkim zračnim plovilom: jadralnim letalom (jadralna letala z motorjem), zmajem (motorni zmaji), balonom, malim, lahkim in zelo lahkim helikopterjem ter lahkim in zelo lahkim letalom.
3.4.1.18 Velikostni red GE
(22) Velikostni red GE opredeljen pri tipih GE v točki 4.3 je okvirno in priporočljivo, ne pa zavezujoče merilo velikosti za opredelitev površin novih GE.
3.4.1.19 Urbana oprema
(23) Urbana oprema so objekti oziroma predmeti na javnih ali poljavnih površinah, ki omogočajo boljšo kvaliteto bivanja. V zunanjem javnem prostoru posamezne EUP oziroma naselju/delu naselja naj bodo oblikovane poenoteno, v skladu z opredeljeno zunanjo ureditvijo. Med urbano opremo štejemo sledeče objekte: klopi, mize, elementi javne razsvetljave, nadkrite čakalnice za javni potniški promet oziroma nadstrešnice kolesarnic (javne kolesarnice), igrala- otroško igrišče (slednje je lahko tudi ograjeno), skulptura, vodnjak oziroma okrasni bazen, koši za odpadke ter elementi infrastrukturnih sistemov (jaški pokrovov javne infrastrukture).
3.4.1.20 Obstoječa stavbna struktura
(24) To so stavbe, ki so zgrajene stavbe na podlagi gradbenih in drugih upravnih dovoljenj, ter stavbe ki imajo uporabno dovoljenje po zakonu.
3.4.1.21 Objekti za oglaševanje
(25) So objekti za posredovanje oglasnih sporočil. Dovoljenje so le na lokacijah in v oblikah, kot jih opredeljujejo veljavna dovoljenja oziroma jih določa poseben občinski predpis. Mednje ne spadajo vizualne označbe dejavnosti na stavbah v kateri dejavnosti so.
3.4.1.22 Začasni objekti
(26) Namenjeni so sezonski turistični ponudbi ali prireditvam javnega značaja. Med začasne objekte spadajo: kiosk ali tipski zabojnik (3.4.1.10.), sezonski gostinski vrt, montažna sanitarna enota, stojnica, oder z nadstreškom, začasna tribuna za gledalce na prostem, odprt in pokriti prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem šotoru (tudi za športno igrišče), drobna urbana oprema (klopi, mize, koši za odpadke …) ipd. Lahko so postavljeni le za čas turistične sezone oziroma prireditve in se morajo po izteku sezonskega obdobja oziroma prireditve odstraniti. Dovoljeno postavljati tudi začasne objekte za oglaševanje, ki so vezani na prireditve.
3.4.1.23 Faktor zazidanosti (FZ)
(27) Je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž stavb nad terenom in površino gradbene enote. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo posebni sekundarni kubusi, upošteva pa se tlorisna projekcija enostavnih in nezahtevnih objektov na GE.
3.4.1.24 Faktor zelenih površin (FZP)
(28) Je razmerje med zelenimi površinami na terenu in celotno površino GE.
3.4.2.0 Gradbena enota
3.4.2.1 Splošna merila in pogoji urejanja gradbenih enot
56. člen
(splošna merila urejanja GE)
(1) GE je zaokrožen prostor praviloma stavbnih zemljišč/parcel (ene ali več) z enovitim lastništvom oziroma skupnim upravljanjem in funkcionalnimi povezavami ter soodvisno stavbno strukturo zunaj območja javnega prostora (OJP).
Zemljišče namenjeno gradnji
(2) Zemljišče namenjeno gradnji je lahko le celota ali del ene GE. Za vsak poseg v območju GE ali njenem delu (torej katerikoli obliki zemljišča namenjenega gradnji) se opredeli v vodilni mapi, v kateri se glede pogojev gradnje, meril zazidanosti ipd. upoštevajo merila uveljavitve dvorišča, pomožnih stavb, faktorji in druga merila, ki so opredeljena za dotično GE.
Primarni del GE, sekundarni del GE
(3) Primarni del GE je pas vzdolž javnega prostora, ki sega v globino GE do notranje fasade glavne stavbe (3.4.4.2). Razmerje med GE in najpomembnejšim javnim prostorom določa glavna stavba: s programom, arhitekturnim oblikovanjem in umestitvijo v prostor. Glavna stavba se praviloma lahko vzpostavi le v primarnem delu GE. Sekundarni del GE je prostor med primarnim delom GE in mejo naselja oziroma del GE zunaj primarnega dela. V sekundarnem delu GE se praviloma vzpostavijo pomožne stavbe in dvorišče.
Organizacija stavb na GE
(4) Organizacijo stavb (3.4.4.1 Stavba) na gradbeni enoti določajo: 1 – regulacijske črte, 2 – odmiki od drugih meja GE/parcelnih meja in 3 – oblikovanje dvorišča. Funkcionalni ali gradbeni elementi ureditve ali stavbe posamezne GE ne smejo segati izven meja GE.
(5) Regulacijske črte na GE določajo oblikovanje kubusov stavb in drugih ureditev v primarnem delu GE. Regulacijske črte so gradbena linija (GL), gradbena meja (GM), regulacijska linija (RL) in smer pozidave (sp).
(6) Če ni določeno drugače, mora biti stavba od parcelne meje odmaknjena vsaj 4,0 m, s soglasjem soseda pa lahko tudi manj. Kadar so stavbe sosednjih GE postavljene na parcelno mejo je medsebojni stik potrebno ločiti s protipožarno steno oziroma s slepo požarno/mejno fasado. Med stavbami GE naj bo razmik najmanj 0 ali vsaj 3,0 m, optimalni pa je 8,0 m. Če niso zagotovljeni požarni odmiki, je potrebno zagotoviti nadomestne protipožarne ukrepe.
(7) Če GL ni določena v grafičnem delu odloka, se določi z interpolacijsko linijo med merodajnima glavnima fasadama glavnih stavb vzdolž javnega prostora ali z drugače predpisanim odmikom stavbne strukture od javnega prostora. V primeru, da interpolacijske linije ni mogoče določiti naj najmanjši odmik najbolj izpostavljenega dela kubusa stavbne strukture (brez strešnega napušča) od javnega prostora znaša 7,0 m. Izjeme v strnjenih delih naselja, kjer je v izvornem morfološkem vzorcu razmik manjši, določi upravljalec ceste v soglasju k posegu.
(8) V pasu med GL in javnim prostorom sekundarnih kubusov glavne stavbe in pomožnih stavb ni dovoljeno graditi. Izjema so posebni sekundarni kubusi glavne stavbe.
(9) Dvorišče opredeljuje možnosti gradnje stavb na GE – njihovega števila, organizacije in velikosti. Stavbe se lahko postavijo le okoli dvorišča. Izjemi sta nadstrešek in uta, ki sta lahko vzpostavljena na dvorišču. Možnost umeščanja stavb na GE poleg glavne stavbe med drugim določa oblika in velikost dvorišča. Gradnja pomožnih stavb in sekundarnih kubusov glavne stavbe je pogojena z možnostjo izgradnje dvorišča.
(10) Pogoj za gradnjo pomožnega objekta je izdano gradbeno dovoljenje za glavno stavbo ter izgradnja dvorišča, če je predpisano. Izjema je lopa kot enostavni objekt – začasni gradbiščni objekt v okviru gradbišča. Prav tako le dopustna gradnja pomožnih stavb kot nezahtevnih enostavnih objektov na GE zrs, zdz kjer gradnja pomožne stavbe ni pogojena z izgradnjo glavne stavbe.
(11) Na obstoječih GE se organizacija obstoječih stavb in odmiki med stavbami lahko ohranja v primeru vzdrževalnih del, rekonstrukcij,nadzidav in dozidav.
Velikost in oblika GE
(12) Velikost nove GE se opredeli na podlagi izhodišča – velikostnega reda tipa GE. Pri tem se upoštevajo: število in velikost tipa glavne stavbe, izgradnja dvorišča oziroma predpisani faktorji ter odmiki. Oblika parcele naj izhaja iz značilne parcelacije v EUP/naselja. V primerih obstoječih oziroma izvornih GE, ki ne dosegajo minimalnega izhodiščnega velikostnega reda se ta lahko ohranja. Ne glede na to, da je njena površina manjša veljajo v okviru take GE vsa ostala merila opredeljenega tipa GE.
Združevanje, delitev GE
(13) GE se lahko funkcionalno združujejo tudi tako, da se ohranja število stavb združenih GE in ohranja intenziteta sklenjenosti obuličnega niza. Delijo se lahko le tako, da del meje GE z javnim prostorom ostane, njena širina pa se prilagaja tipični širini v posameznem naselju. Vse GE naj imajo zagotovljen dovoz in dostop neposredno na javno cesto. Delitve GE po globini niso dopustne, razen če se zanje zagotovi neposreden dostop na javno cesto preko parcele, ki je opredeljena kot pot. Do prenosa tako opredeljene dostopne poti med občinske ceste v skladu s predpisi o občinskih cestah v občini Škofljica mora biti na njej zagotovljena služnostna pravica, ki naj zagotavlja neposreden dovoz in dostop GE na javno cesto tudi drugim GE ob njej.
Ob združevanju in delitvah je potrebno upoštevati velikostne rede posameznih tipov GE. Delitev GE je dopustna le v primeru, ko preostali del zemljišča (ostanek) še ustreza merilu minimalnega velikostnega reda opredeljenega tipa GE.
Parcelacija zemljišč za potrebe opredelitve GE
(14) Parcelacija se določi na podlagi opredelitve GE. Dovoljena je tudi za vzpostavitev novih in sanacijo obstoječih infrastrukturnih vodov, širitev gospodarske javne infrastrukture (ceste, pločnik, kolesarska steza), novih lastniških razmerij ter v primeru izravnavanja medsoseskih meja v površinah do 50 m2.
Zelene ureditve na GE
(15) Površine izven oboda stavb, dovoza in dvorišča naj bodo praviloma opredeljene kot funkcionalne zelene površine.
(16) Škarpe, podporni zidovi so lahko na vidnem delu le s površinsko obdelanimi betoni – v naravni barvi in teksturi (peskana, prana površina betona) ali iz lokalnega lomljenca s poglobljenimi fugami. Visoki so lahko do 2,0 m. Pri premagovanju večjih višinskih razlik naj se škarpe v tlorisu sestavljajo z zamiki z vmesnimi horizontalni pasovi, ki naj so široki vsaj 0,6 m in intenzivno ozelenjeni. Na vseh GE je dopustna vzpostavitev podpornih zidov.
(17) Oblikovanje ograj naj omogoča, da v okolju, glede na stavbe in zunanje ureditve, le te ne izstopajo. Izvedene naj bodo kot transparentne – praviloma žičnate, kovinske ali lesene izvedbe. Ograja le lahko visoka do 1,5 m. Proti odprtemu prostoru kulturne krajine ograje niso priporočljive.
(18) Ograje, škarpe in podporni zidovi so lahko postavljeni na parcelno mejo (s soglasjem soseda) oziroma naj bodo od nje odmaknjene najmanj 0,5 m. V območju javnega prostora se škarpe in ograje izvedejo tako, da zgornji rob ne posega v polje preglednosti katerekoli od priključnih cest ali dvorišč. Pred gradnjo je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
Priključevanje GE na javno infrastrukturo
(19) Gradnja na komunalno neopremljenem zemljišču ni možna. GE se morajo priključevati na naslednje vrste javnih instalacij in storitev:
– na javno cesto – prometno površino za motorna vozila – uvoz: pri GE s poslovnimi dejavnostmi z opredeljenim dostopom za tovorna vozila v najmanjši širini 5,0 m in največji 8,0 m; pri drugih pa v minimalni širini 4,0 m in maksimalni 6,0 m;
– na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje (dopustna priključitev na lastno zajetje ali vodnjak oziroma MČN);
– na odvoz komunalnih odpadkov v okviru gospodarske javne službe;
– na javno elektroenergetsko omrežje;
– na javno plinovodno omrežje (razen če se na GE zagotavlja raba obnovljivih virov energije.
(20) Izpolnjevanje teh kriterijev je pogoj, da se stavbno zemljišče šteje kot komunalno opremljeno.
GE se šteje za komunalno opremljeno, če ima zagotovljeno možnost priključitve na javno cesto, javno elektroenergetsko omrežje ali z oskrbo iz lastnega vira oziroma drugega obnovljivega vira, javni vodovod, vodnjak ali vodni zbiralnik in javno kanalizacijo. Dopustna je tudi priključitev GE na lastno kanalizacijo z MČN, če je takšen način odvajanja in čiščenja odpadne komunalne in padavinske vode skladen z operativnim programom občine oziroma s pogoji in soglasjem upravljavca javne kanalizacije ali občine. Obstoječe gradnje, ki nimajo potrebne komunalne opremljenosti, se na javni vod GJI morajo priključiti naknadno, ko je možnost za priključitev zagotovljena.
(21) Priključek mora biti izdelan v skladu z zmogljivostmi na GE in dan v uporabo ob pričetku obratovanja na GE objektu oziroma v roku 6 mesecev od izgradnje javnega infrastrukturnega sistema, na katerega se objekt priključuje.
(22) Režim uporabe in pogoje priključevanja se ureja s predpisom, ki obravnava naselje ali več naselij kot celoto, pri čemer upošteva značaj posamezne GE. Pri priključevanju dodatnih porabnikov, se ugotavlja ustreznost obstoječih vodov. V primeru neustreznosti poda upravljavec omrežja zahteve za dopolnitev, posodobitev ali zamenjavo omrežja.
(23) Pomožne individualne ali skupinske infrastrukturne objekte (npr. čistilne naprave ipd.) je na GE dovoljeno graditi le v primerih, ko z javnega omrežja ni omogočena priključitev oziroma izvajanje storitve na GE, kar je razvidno iz predhodnih pogojev glede priključevanja na posamezno vrsto GJI V teh primerih je dovoljena le gradnja infrastrukturnih objektov, ki javne dostope začasno nadomeščajo (npr. v odsotnosti kanalizacije greznico, odsotnosti javnega plinskega omrežja plinski rezervoar …). Takšni objekti so:
– nepretočna greznica;
– mala čistilna naprava;
– individualna plinska cisterna; na GE z nagnjenim terenom naj bo cisterna z vsaj dveh strani omejena z brežino usekov v teren najmanj do višine vrha cisterne; na območjih varovanja kulturne dediščine naj bo rezervoar za plin v celoti vkopan;
– vodnjak ter
– zbiralnik za kapnico oziroma rezervoar za vodo, ki je dovoljen na vseh GE, ne glede na vzpostavljeno javno vodovodno omrežje, vendar mora biti vkopan.
(24) Na GE se lahko v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje gradijo:
– podporni zid in škarpa;
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (priključek energetske infrastrukture – nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, priključek na vročevod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, (vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje, kanalizacijski priključek na javno kanalizacijsko omrežje, cestni priključek, priključek na komunikacijska omrežja – vodi javnih telekomunikacijskih storitev;
– pomožni komunalni objekti (pomožni vodovodni in kanalizacijski objekti – jaški, ponikovalnice, lovilniki maščob … razen ekološkega otoka);
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov;
– vrtina ali vodnjak za potrebe raziskave;
– bazne postaje namenjene javnim telekomunikacijskih storitvam.
(25) V prostoru GE je treba zagotoviti potrebno število parkirnih oziroma garažnih mest glede na vrsto in obseg dejavnosti, ki se odvijajo na GE. Število PM se določi na podlagi veljavnih standardov, vendar, glede na namembnost stavb oziroma za posamezno dejavnost ne sme biti manjše od:
– eno- in dvostanovanjske stavbe
3 PM/stanovanje,
– večstanovanjske stavbe
2 PM/stanovanje + 2 PM/10 stanovanj za obiskovalce,
– domovi za ostarele 
1 PM/5postelj,
– vrtci, šole
2 PM/oddelek + 1 PM/2 zaposlena,
– športna igrišča 
1 PM /250m2 površine igrišč,
– zdravstveni domovi 
1 PM/2 zaposlena + 1 PM na 30 m2 koristne površine,
– prireditveni prostor 
1 PM/5 sedežev,
– cerkve
1 PM/20 sedežev,
– trgovine 
1 PM/30 m2 koristne prodajne površine oziroma min. 2 PM + 1 PM/2 zaposlena,
– gostilne
1 PM/4 sedeže + 1 PM/1m točilnega pulta,
– gostilne s prenočišči 
1 PM/2 sobi + 1 PM/6 sedežev,
– obrtni, industrijski obrati 
1 PM/50 m2 neto površine ali 1 PM /2 delovna mesta,
– skladišča
1 PM/100 m2 neto površine ali 1 PM/2 zaposlena,
– poslovni prostori s strankami 
1 PM/30 m2 neto površine,
– poslovni prostor brez strank
1 PM na zaposlenega,
– pokopališča 
1 PM/30 grobov,
– število PM za invalide
1 PM za invalide /10 PM.
(26) Nove parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, je treba ozeleniti. Zasaditi je treba vsaj eno drevo na 4 PM. Če se za dejavnost na GE koristi tudi javna parkirna mesta zunaj GE, mora investitor zanje skleniti pogodbo z upravljavcem takšnih parkirnih mest vsaj z identifikacijo PM v prostoru (z grafiko ali opisom) in opredelitvijo režima parkiranja. O vsaki spremembi dejavnosti, ki bi vplivala na obseg in režim parkiranja, je investitor dolžan takoj pismeno obvestiti upravljavca. Takšna parkirna mesta je potrebno zagotoviti v oddaljenosti največ 100 m od glavnega vhoda v glavno stavbo GE.
(27) Kadar se GE nahaja v območjih različnih stopenj varstva se upošteva uvrstitev v tisto stopnjo varstva, kjer se nahaja več kot polovica površine GE.
3.4.3.0 GE – merila in pogoji urejanja tipov gradbenih enot (tipi GE)
57. člen
(tipi GE)
Za vse tipe GE veljajo tudi splošna določila urejanja GE – (tipi so našteti po prevladujoči namenski rabi (3.4.1.3).
Tipi GE s prevladujočo PNR-S
58. člen
hm – GE modernistične stanovanjske hiše
1.0 Namembnost GE: GE je namenjena le bivanju in dejavnostim v mirnem okolju (3.4.1.2). 
2.0 Dopustni tipi stavb na GE
2.1 Glavne stavbe – tip, število
Modernistična stanovanjska hiša -le ena.
2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž
Lahko se gradita največ dve pomožni stavbi kot enostavna oziroma nezahtevna objekta: nadstrešek, uta, zimski vrt, savna, fitness, senčnica, letna kuhinja, garaža, lopa, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, rastlinjak, uta in podobne stavbe.
2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
Parkirišče, ograja (varovalna, medsoseska), podporni zidovi z ograjo, vodomet, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode, namakanje (bazen za kopanje, okrasni bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni zbiralnik), športno igrišče na prostem; pomožni komunalni objekti ter priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture.
3.0 Dopustna izraba prostora GE
3.1 Omejitve gostote – faktorji 
FZ do 50 %. 
4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1 Organizacija prostora
Dvorišče ni merilo za vzpostavitev pomožnih stavb. Stavbe naj se umešča tako, da so izkoriščene optimalne danosti lege terena.
4.2 Zelene ureditve na GE, ograje in žive meje
Medsoseska ograja je lahko visoka do 1,8 m.
4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije
Velikostni red GE je med 400 in 1000 m2.
4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja
Na območju GE z NRP-S veljajo merila II. stopnje VPH.
59. člen 
hp – GE hiše na podeželju
1.0 Namembnost GE
GE je namenjena le bivanju in dejavnostim v mirnem okolju (3.4.1.2).
2.0 Dopustni tipi stavb na GE
2.1 Glavne stavbe – tip, število
hiša na podeželju – največ ena.
2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž
Lahko se gradi največ dve pomožni stavbi kot enostavni oziroma nezahtevni objekti iz nabora: nadstrešek, uta, zimski vrt, savna, fitnes, senčnica, letna kuhinja garaža ali lopa, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, rastlinjak, uta in podobne stavbe.
2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
Parkirišče, ograja (varovalna, medsoseska), podporni zidovi z ograjo, vodomet, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (bazen za kopanje, okrasni bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni zbiralnik) športno igrišče na prostem, otroško igrišče, urbana oprema; pomožni komunalni objekti ter priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture.
3.0 Dopustna izraba prostora GE
3.1 Omejitev gostote – faktorji
FZ do 55 %. 
4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1 Organizacija prostora
Dvorišče ni merilo za vzpostavitev pomožnih stavb. Stavbe naj se umešča tako, da so izkoriščene optimalne danosti lege terena.
4.2 Zelene ureditve na GE, ograje in žive meje
Ograjevanje GE je dovoljeno.
4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije
Velikostni red GE je med 500 in 1000 m2.
4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja
Veljajo merila III stopnje varstva pred hrupom v območju NRP SK, v območju SS pa II. stopnje.
60. člen
hv – GE hiše v vrsti
1.0 Namembnost GE
GE je namenjena le bivanju in dejavnostim v mirnem okolju (3.4.1.2).
2.0 Dopustni tipi stavb na GE
2.1 Glavne stavbe – tip, število, število etaž
Obstoječa stavbna struktura; števila etaž ni dovoljeno spreminjati. Novih stavb ni dovoljeno graditi.
Vsak poseg na zunanjosti arhitekture (fasadi, strehi, dozidava), ki zahteva gradbeno dovoljenje, se lahko izvaja le v okviru sistematične in usklajene preobrazbe stavbne strukture (vseh stavb) v celotni EUP.
2.1.2 Namembnost stavbe: bivanje. V stavbi je dopustno vzpostaviti tudi dejavnosti v skladu z bivanjem v mirnem okolju.
2.1.3 Osnovni kubus glavne stavbe: izhaja iz obstoječega prostorskega konteksta.
2.1.4 Sekundarni kubus glavne stavbe:
Sekundarni kubus je dopustno vzpostaviti le pod pogoji ohranjanja likovno prostorske celovitosti celotnega niza vrstnih stavb. Lahko je organiziran na internem dvorišču posamezne enote, če ne presega koto najnižje strešne kapi osnovnega kubusa glavne stavbe.
Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji: 11100 Enostanovanjske stavbe, 11210 Dvostanovanjske stavbe, 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe,
2.1.5 Posebnosti oblikovanja fasad: V okviru vzdrževalnih del na zunanjih površinah fasad je dovoljeno.
Tipi streh
Ohranja se obstoječa streha. Ni dovoljeno spreminjanje elementov strehe (nakloni, vgradnja naknadnih frčad, strešnih oken in kritine obstoječih streh) posameznih enot. 
2.2 Pomožne stavbe –
število, število etaž
Lahko se gradi največ ena pomožna stavba kot enostavni oziroma nezahtevni objekt iz nabora: uta, zimski vrt, savna, fitnes, senčnica ali letna kuhinja, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, uta, rastlinjak in podobne stavbe.
2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
Parkirišče, ograja (varovalna, medsoseska), podporni zidovi z ograjo, vodomet ter vodno zajetje in objekte za akumulacijo vode in namakanje (bazen za kopanje, okrasni bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni zbiralnik), športna in otroška igrišča, pomožni komunalni objekti ter priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture ter urbana oprema.
3.0 Dopustna izraba prostora GE
3.1 Omejitev gostote – faktorji 
FZ do 70 %. 
4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1 Organizacija prostora
/
4.2 Zelene ureditve na GE, ograje in žive meje
Ohranitev obstoječega prostorskega koncepta po projektni dokumentaciji. GE ima v primarnem delu dvorišče namenjeno manipulaciji in parkirnim površinam, v sekundarnem delu pa dvorišče internega značaja (atrij). Oblikovanje dvorišča v primarnem delu GE je enotno za celotno sosesko. Gradbeni posegi se lahko izvajajo le pod pogoji ohranjanja likovno prostorske celovitosti celotnega niza vrstnih hiš. Površine atrija so lahko zatravljene in zasajene s samostojno srednje raslo in visoko vegetacijo ter grmičevjem oziroma urejene kot interne atrijske vrtne zasaditve. Način in merila ograjevanja naj bo poenoteno za celotno sosesko oziroma niz – posamezne izvedbe brez skupnega projekta niso dovoljene.
4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije
Velikostni red GE je obstoječ.
4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja
V območju GE/EUP veljajo merila II. stopnje varstva pred hrupom.
61. člen
sb – GE stanovanj v bloku
1.0 Namembnost GE
Namenjena je le bivanju v več stanovanjskih enotah (gospodinjstev). V sklopu stanovanjskih enot so dovoljene terciarne in kvartarne dejavnosti v mirnem okolju, kolikor niso povezane s strankami ali drugimi zaposlenimi (npr. pisarna).
2.0 Dopustni tipi stavb na GE
2.1 Glavne stavbe – tip, število, število etaž
Obstoječa stavbna struktura; števila etaž ni dovoljeno spreminjati. Novih stavb razen kot nadomestna gradnja ni dovoljeno graditi.
2.1.2 Namembnost stavbe: osnovni namen je bivanje. Dopustno je vzpostaviti tudi dejavnosti v skladu določili bivanja v mirnem okolju.
2.1.3 Osnovni kubus glavne stavbe: iz obstoječega prostorskega konteksta.
2.1.4 Sekundarni kubusi glavne stavbe: niso dovoljeni.
2.1.5 Posebnosti oblikovanja fasad: posamično spreminjanje obstoječih stavb – zunanjih gabaritov (širine/ dolžine/ višine), osnovne teksture, barve posameznih fasad in posamično spreminjanje streh ali zapiranje lož ter spreminjanje finalnih obdelav njihovih sten ni dovoljeno. Vsak tak poseg na zunanjosti arhitekture (fasadi, strehi) se lahko izvaja le v okviru sistematične in usklajene preobrazbe stavbne strukture (vseh stavb) v celotni EUP. Prav tako ni dovoljeno lokalno spreminjanje prometnega režima ter spreminjanje namembnosti in značaja javnih poti pešca (poti, sprehajališč).
2.1.6 Tipi streh: Obstoječi naklon in oblika strehe se lahko ohranja, dopustne so strehe z naklonom – tip dvokapna streha ali ravna streha.
2.1.7 Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji: le 11221 Tri in večstanovanjske stavbe (razen stolpnice), 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, 113 Stanovanjske stavbe za posebne namene, 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe,12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, 12112 Gostilne, restavracije in točilnice; 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev; 12201 Stavbe javne uprave (razen sodišč, parlamenta, policijske postaje, stavb občin); 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic; 12301 Trgovske stavbe; 12620 Muzeji in knjižnice, 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo; 12640 Stavbe za zdravstvo; 12650 Športne dvorane (fitnes, savna), 12420 Garažne stavbe, 241 Objekti za šport in rekreacijo in drugi objekti za prosti čas
2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž
Pomožnih stavb,razen nadstrešnice za osebna vozila, ni dopustno graditi. Nadstrešnice za osebna vozila se gradijo pod naslednjimi merili – da so enotnega tipa (enakih materialov in površinskih obdelav), oblikovane v manjših nizih (vendar za skupno najmanj 8 PM v posameznem nizu/ objektu) in da so izvedene z lahko konstrukcijo, brez sten, nadalje visoke do skupno 3,5 m ter s streho tipa ravna streha (3.4.1.23.).
Na GE naj bodo vzpostavljene tako, da se v čim večji meri ohranjajo zelene površine GE in ne posegajo v javne ali poljavne mestne (tlakovane) površine ali zahtevajo odstranitev zdrave visoke vegetacije. Lahko so tudi podzemne stavbe. Po Klasifikaciji so lahko le: 12420 Garažne stavbe (le garaže).
2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
Vodomet, vodno zajetje in objekte za akumulacijo vode in namakanje (okrasni bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni zbiralnik), športno igrišče na prostem, kolesarska pot, pešpot ipd., pomožni objekti v javni rabi, začasni objekti, pomožni komunalni objekti ter priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture, športna in otroška igrišča ter urbana oprema. Otroško igrišče, ki je v sklopu obstoječe EUP, je lahko ograjeno z žičnato ograjo do višine 2,2 m.
3.0 Dopustna izraba prostora GE
3.1 Omejitev gostote – faktorji 
/
4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1 Organizacija prostora
Ohranitev obstoječega prostorskega koncepta po projektni dokumentaciji. 
4.2 Zelene ureditve na GE, ograje in žive meje
Funkcionalne zelene površine naj se urejajo kot poljavne zelene površine. Slednje se lahko krčijo le v skladu z naslednjimi merili:
– da se spremenijo v javni mestni prostor za pešce, vključno z otroškimi igrišči, hkrati pa vključujejo tudi prostor za organizacijo osnovne ponudbe za potrebe stanovalcev EUP;
– da nova ureditev vključuje nadomestilo eventualno odstranjenih dreves;
– da gre za prostorske ureditve, pomembne za celotno naselje (npr. nadstreški parkirišč), vendar pod pogojem, da se ne zmanjša število dreves. GE ni dovoljeno ograjevati.
4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije
Obstoječa GE. Parcelacija v GE, ki bi imela za posledico funkcionalno delitev območja, se v upravnem postopku ne sme izvesti.
4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja
V območju GE veljajo merila II. stopnje varstva pred hrupom.
62. člen
vo – GE domačije v odprtem vaškem okolju
1.0 Namembnost GE
Namenjena bivanju, ter dejavnostim, v pogojih intenzivnega podeželskega okolja (3.4.1.1).
2.0 Dopustni tipi stavb na GE
2.1 Glavne stavbe – tip, število 
Hiša na podeželju – le ena 
2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž
Lahko se gradi največ do tri pomožne stavbe, od tega največ dve do višine E2. Pomožne stavbe GE (3.4.4.4) se lahko gradijo tudi kot enostavni oziroma nezahtevni objekti. Ob tem se lahko gradita še do največ dve stavbi kot nezahtevni in enostavni objekt iz nabora: nadstrešek, uta, zimski vrt, savna, fitnes, senčnica, letna kuhinja, garaža ali lopa in podobne stavbe, objekti za rejo živali, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (kozolec, kmečka lopa, grajeni rastlinjak, skedenj, silos, senik, kašča, koruznjak, grajeno molzišče, pokrita skladišča za lesna goriva, vinska klet čebelnjak) ter objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnosti (sušilnica sadja in rib, sirarna, oljarna, kisarna) .
2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
Parkirišče, ograja (varovalna, medsoseska), podporni zidovi z ograjo, vodomet, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (bazen za kopanje, okrasni bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni zbiralnik), športno igrišče na prostem; pomožni komunalni objekti ter priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – gnojišče, kompostarna za gnojevko, zbiralnik gnojevke ali gnojnice, napajalno korito, hlevski izpust, grajena obora, grajena ograja za pašo živine (plot).
3.0 Dopustna izraba prostora GE
3.1 Omejitev gostote – faktorji 
FZ določa merilo dopustnih tipov stavb, obveznost izgradnje dvorišča ter odmik stavb 
4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1 Organizacija prostora
Stavbe so lahko organizirane le okoli dvorišča. Dvorišče je lahko vzpostavljeno v primarnem delu ali sekundarnem delu GE. Dovoljena je tudi vzpostavitev osnovnega kubusa pomožne stavbe v primarnem delu GE vendar pod pogojem, da je orientirana prečno na najpomembnejši javni prostor ter da nima sekundarnih kubusov v vzdolžni smeri. Ob tem kubus stavbe ne sme presegati GL glavne stavbe na GE.
4.2 Zelene ureditve na GE, ograje in žive meje
Zunanje površine naj bodo zatravljene in zasajene z avtohtonim sadnim drevjem orehi, hruškami, jablanami ali lipami …). Grmičevje je lahko zgolj dopolnilno. Dovoljenje so ograje in žive meja do višine 1,5 m. V sekundarnem delu GE so dovoljenje tudi ograje za pašo živine – plot (3.4.1.0.12).
4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije
Velikostni red GE je od 500 do 3000 m2.
4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja
Na območju GE veljajo merila III stopnje varstva pred hrupom.
63. člen
vs – GE domačije v strnjenem vaškem okolju
1.0 Namembnost GE
Namenjena je lahko le bivanju ter dejavnostim v pogojih intenzivnega podeželskega okolja (3.4.1.1) 
2.0 Dopustni tipi stavb na GE
2.1 Glavne stavbe – tip, število
Hiša na podeželju ali trško mestna hiša – le ena stavba izbranega tipa stavbe, če ni tip stavbe posebej opredeljen v specifikaciji EUP.-
2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž
Lahko se gradi največ dve pomožni stavbi; do višine E2. Ob tem se lahko gradita še do največ dve stavbi kot nezahtevni in enostavni objekti iz nabora: nadstrešek, uta, zimski vrt, savna, fitnes, senčnica, letna kuhinja, garaža ali lopa in podobne stavbe, objekti za rejo živali, pomožni kmetijsko- gozdarski objekti (kozolec, kmečka lopa, grajeni rastlinjak, skedenj, silos, senik, kašča, koruznjak, grajeno molzišče, pokrita skladišča za lesna goriva, vinska klet) ter objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnosti (sušilnica sadja in rib, sirarna, oljarna, kisarna).
2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
Parkirišče, ograja (varovalna, medsoseska), podporni zidovi z ograjo, vodomet, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (bazen za kopanje, okrasni bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni zbiralnik), športno igrišče na prostem, otroško igrišče, urbana oprema; pomožni komunalni objekti ter priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – gnojišče, kompostarna za gnojevko, zbiralnik gnojevke ali gnojnice, napajalno korito, hlevski izpust, grajena obora, grajena ograja za pašo živine (plot).
3.0 Dopustna izraba prostora GE
3.1 Omejitev gostote – faktorji 
FZ določa merilo dopustnih tipov stavb in obveznost izgradnje dvorišča (3.4.3.1). 
4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1 Organizacija prostora
Stavbe so lahko organizirane le okoli dvorišča.
4.2 Zelene ureditve na GE, ograje in žive meje
Zunanje površine naj bodo zatravljene in zasajene z avtohtonim sadnim drevjem orehi, hruškami, jablanami ali lipami …). Grmičevje je lahko zgolj dopolnilno. Dovoljenje so ograje in žive meje do višine 1,5 m. V sekundarnem delu GE so dovoljenje tudi ograje za pašo živine – plot (3.4.1.0.12).
4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije
Velikostni red GE je od 400 do 2000 m2.
4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja
Na območju GE veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom.
Tipi GE s prevladujočo PNRP-C
64. člen
js – GE javne stavbe
Podtipi: jgd – GE gasilnega doma
jps – GE poslovilne stavbe
1.0 Namembnost GE
Namenjena javnim programom – terciarnim in kvartarnim dejavnostim (trgovskim, oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstveni, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim) ter tudi drobni obrti in obrti podobnih dejavnosti, ki ne sme presegati 50 % BTP stavbe. V etažah izven etaže dostopne iz javnega prostora je dopustno tudi bivanje. GE podtipa javna poslovilna stavba (jps): je namenjena izključno pokopališkim dejavnostim.
2.0 Dopustni tipi stavb na GE
2.1 Glavne stavbe – tip, število, število etaž
– js – GE javne stavbe – le ena.
– jgd – GE gasilnega doma: trško-mestna hiša ali javna zgradba – le ena stavba izbranega tipa stavbe, če ni tip stavbe posebej opredeljen v specifikaciji EUP, obe visoki do največ E2+M, če ni opredeljeno drugače. Stavba ima lahko na eni od bočnih strani poseben sušilni stolp, katerega višina je lahko določena le s tehnologijo sušenja gasilske opreme;
– jps – GE javne poslovilne stavbe: Nove stavbe naj bodo v arhitekturnem izrazu podrejene eventualnim nosilcem prostorske identitete v območju (cerkvi, obstoječi poslovilni vežici).
2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž
– js – GE javne stavbe, jgd – GE gasilnega doma: lahko se gradi kot enostavni oziroma nezahtevni objekt in sicer nadstrešnica kolesarnice, vrtne ute, lopa, senčnica (do višine E1);
– jps GE poslovilne stavbe: pomožni stavbi GE – enostavni oziroma nezahtevni objekt, nadstrešnica ter kolesarnica.
2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
Dovoljena gradnja pomožnih objektov v javni rabi: vodometa, vodnega zajetja, objektov za akumulacijo vode in namakanje (okrasni bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni zbiralnik), kolesarske poti, pešpoti ipd. Dopustna je postavitev spominskega obeležja, urbane opreme, gradnja športnega igrišča na prostem, otroškega igrišča z opremo (vključno z ograjo), pomožnih komunalnih objektov, priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, objektov za oglaševanje (v skladu s predpisom občine),ureditev grajene urbane oprema ter postavitev začasnih objektov.
3.0 Dopustna izraba prostora GE
3.1 Omejitev gostote – faktorji 
FZ za podtipa jgd in js: FZ do 70 %.
4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1 Organizacija prostora
Glavna fasada glavne stavbe naj bo vzpostavljena na gradbeni liniji proti najpomembnejšemu javnemu prostoru. Vmesni prostor naj se oblikuje kot poljavni prostor, podrejen merilu pešca.
V podtipu jps morajo posegi na GE zagotavljati, da se bo prostorska struktura GE ohranila z ureditvijo oblikovan status posebne, pomembne javne ureditve/ arhitekture v danem prostorskem kontekstu. Nosilec pokopališke dejavnosti skrbi za vzdrževanje in javni dostop do tekoče vode in dostop do zbiralnikov odpadkov kot tudi za ustrezen odvoz le teh.
4.2 Zelene ureditve na GE, ograje in žive meje (… točke … ograje …. – uskladiti z onim delom …)
V območju med najpomembnejšim javnim prostorom in glavno fasado glavne stavbe fizične ali vizualne cezure (ograje, škarpe, zasloni) niso dovoljene.
V podtipu jps naj se zunanje ureditve GE urejajo tako, da se omogočajo kvalitetne funkcionalne povezave – pešpoti oziroma javne dostope do vseh grobnih polj v območju GE pokopališča. 
4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije
Velikostni red GE je od 500 do 5000 m2.
4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja
Na območju GE veljajo merila III stopnje varstva pred hrupom.
65. člen
pj – GE posebne javne stavbe
Podtipi: pjc – GE cerkve
pjg – GE gradu, dvorca
pjo – GE obeležij, spomenikov in kapelic
1.0 Namembnost GE
Namenjena je le najpomembnejšim javnim vsebinam v posebni arhitekturi in s trajnimi instalacijami posebnega javnega značaja – s posebno simbolno konotacijo, ki je pomembna za kraj kot celoto in širše. Namen prostora posamezne GE naj bo usklajen s programi, ki izhajajo iz naziva podtipa GE, t.j. iz izvorne namembnosti objekta. Tako stavbam v GE podtipih pjc, in pjo izvorne namembnosti ni dovoljeno spreminjati.
Stavbe v GE gradu, dvorca z oznako Pjg so lahko namenjene tudi bivanju, terciarnim in kvartarnim dejavnostim. V GE ni dovoljena industrijska oblika proizvodnje ali skladiščenje. Slednje je dovoljeno do 30 % površine v kolikor gre za vsebine, ki so neposredno povezane z upravljanjem dejavnosti kvartarnega ali terciarnega sektorja (npr. depoji umetnin pri galerijah ipd.) 
2.0 Dopustni tipi stavb na GE
2.1 Glavne stavbe – tip, število, število etaž
Vse glavne stavbe so obstoječe stavbe. Števila etaž ni dovoljeno spreminjati.
Tipi objektov v obstoječi stavbni strukturi so po Klasifikaciji lahko le: 12620 Muzeji in knjižnice, 12721 Stavbe za opravljanje verskih dejavnosti, 12730 Kulturni spomeniki.
Izjeme: Na GE gradu, dvorca (pjg) so dovoljene tudi: 11221 Tri in večstanovanjske stavbe (razen blokov, stolpnic), 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, 11222 Stanovanjske stavbe za posebne namene (le domovi za starejše, samostani, zavetišča), 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (razen motelov), 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12301 Trgovske stavbe (le prodajne galerije), 2112 Gostilne, restavracije in točilnice; 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev; 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic; 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (razen konferenčnih in kongresnih stavb); 12301 Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic); 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (razen avtopralnic); 12650 Športne dvorane.
2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž
– pjc – GE cerkve- pomožne stavbe niso dovoljene;
– pjg – GE gradu, dvorca – lahko se gradi do največ tri pomožne stavbe; vse do višine E2. Pomožne stavbe GE (3.4.4.4) se lahko gradijo tudi kot enostavni oziroma nezahtevni objekti in sicer nadstrešek, uta, zimski vrt, savna, fitnes, senčnica, letna kuhinja, garaža ali lopa in podobne stavbe, objekti za rejo živali, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (kozolec, kmečka lopa, grajeni rastlinjak, skedenj, silos, senik, kašča, koruznjak, grajeno molzišče, pokrita skladišča za lesna goriva, vinska klet) ter objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnosti (sušilnica sadja in rib, sirarna, oljarna, kisarna).
– pjo – GE obeležij, spomenikov in kapelic – pomožne stavbe niso dovoljene. 
2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
– pjc – GE cerkve – vodomet, začasni objekti pomožni komunalni objekti, priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture, in urbana oprema.
– pjg – GE graščine, dvorca – parkirišče, ograja, podporni zidovi z ograjo, vodomet, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (bazen za kopanje, okrasni bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni zbiralnik), pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – gnojišče, kompostarna za gnojevko, zbiralnik gnojevke ali gnojnice, napajalno korito, hlevski izpust, grajena obora ter začasni objekti, športna igrišča na prostem, pomožni komunalni objekti, priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture, objekti za oglaševanje (v skladu s predpisom občine) ter grajena urbana oprema ter urbana oprema;
– pjo – GE obeležij, spomenikov in kapelic – urbana oprema (razen igrišč in igral).
3.0 Dopustna izraba prostora GE
3.1 Omejitev gostote – faktorji
FZ do 50 %
4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1 Organizacija prostora
Posegi v GE morajo zagotavljati, da bo prostorska struktura GE ohranila z izvorno ureditvijo oblikovan status posebne, pomembne javne ureditve/ arhitekture v danem prostorskem kontekstu. Možni so le posegi, ki:
– so usklajeni z merili pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, v kolikor gre za spomenik, oziroma strokovnimi merili varovanja in razvijanja ambientalnih kvalitet javnega prostora;
– so v skladu s funkcijo glavne stavbe in ki ne degradirajo prostorskega konteksta spomenika ob upoštevanju varstvenega režima spomenika;
– ohranjajo kvalitete umestitve v prostor, hortikulturne elemente in ureditve;
– strokovno sanirajo vse identificirane probleme na GE ali stavbi, ki jih poseg vsaj posredno zadeva.
Ohranjajo naj se kvalitetne vedute na stavbo/objekt.
4.2 Zelene ureditve na GE, ograje in žive meje
Zunanje ureditve GE se naj urejajo tako, da se v čim večji ohranjajo in razvijajo kvalitete funkcionalnih in ambientalnih prvin zelenih površin oziroma zelenih sistemov.
GE ni dovoljeno ograjevati z ograjo, živo mejo ipd. Izjema je GE gradu, dvorca in GE cerkve kjer se obstoječe ograje lahko ohranjajo oziroma rekonstruirajo v enakih gabaritih in materialih ter GE obeležij, spomenikov in kapelic izven območja javnih površin kjer je ograjevanje dovoljeno – ograja naj ne presega višine 1,2 m. 
4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije
Parcelacija ne sme omogočiti zmanjševanje vplivnega območja ureditve oziroma tudi zmanjševanje EUP.
4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja
Obstoječa stavbna struktura se ohranja in varuje v skladu z merili pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
GE tipa pjo – obeležij, spomenikov in kapelic, ki je v grafičnem delu prikazan zgolj simbolno, je spominski sklop s stavbo v pripadajočem prostorskem kontekstu oziroma z ureditvijo: vključno z visoko drevesno vegetacijo in drugimi obstoječimi ureditvami. Varujejo se kot prostorska in ambientalna celota.
Na območju GE veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom.
66. člen
tm – GE trško mestne hiše 
1.0 Namembnost GE
Namenjena je bivanju, terciarnim, kvartarnim dejavnostim ter drobni obrti – v pogojih intenzivnega podeželskega okolja (3.4.1.1). Na GE so dopustne tudi obstoječe primarne dejavnosti (kmetijstvo, gozdarstvo), sekundarne dejavnosti, če obseg površin ne presega 1/3 površine EUP.
2.0 Dopustni tipi stavb na GE
2.1 Glavne stavbe – tip, število 
Trško-mestna hiša – le ena.
2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž
Največ dve pomožni stavbi do E2, na robovih naselja do E1. Pomožne stavbe GE (3.4.4.4) se lahko dodatno gradijo tudi kot enostavni oziroma nezahtevni objekti, vendar le iz nabora naslednjih možnosti: nadstrešek, uta, zimski vrt, rastlinjak, savna, fitnes, senčnica, garaža ali lopa in stavbe namenjene obstoječim dejavnostim.
2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
Parkirišče, ograja (varovalna, medsoseska), podporni zidovi z ograjo (3.4.1.15.), rezervoar za vodo, vodomet, vodno zajetje in objekte za akumulacijo vode in namakanje (okrasni bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni zbiralnik, športna igrišča na prostem, otroška igrišča, pomožni komunalni objekti, priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture, objekti za oglaševanje (v skladu s predpisom občine) ter grajena in druga urbana oprema ter začasni objekti.
3.0 Dopustna izraba prostora GE
3.1 Omejitev gostote – faktorji 
Gostoto pozidave v tlorisu določata merilo dopustnih tipov stavb in obveznost izgradnje dvorišča. Posamezne stavbe se lahko stikajo na površinah čelnih fasad in notranjih fasad, če pa stika med stavbami ni, je najmanjši odmik med stavbami 3,0 m.
FZ do 70 %.
4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1 Organizacija prostora
Glavna fasada glavne stavbe naj bo postavljena na gradbeni liniji proti najpomembnejšemu javnemu prostoru. Med javnim prostorom in gradbeno linijo naj se prostor oblikuje kot poljavni prostor, podrejen merilu pešca. 
4.2 Zelene ureditve na GE, ograje in žive meje
GE je dovoljeno ograjevati le v sekundarnem delu.
4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije
Velikostni red GE je od 500 do 3000 m2.
4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja
Veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom.
67. člen
odi – GE kmetijstva z industrijsko obliko proizvodnje
1.0 Namembnost GE: vsem vrstam kmetijske dejavnosti.
2.0 Dopustni tipi stavb na GE
2.1 Glavne stavbe – tip, število, število etaž
Glavne stavbe ni dopustno vzpostaviti.
2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž
Lahko se gradi največ do štiri stavbe, do višine E2. Širina osnovnega kubusa pomožne stavbe je lahko široka do največ 15,0 m; lahko je krita s streho tipa dvokapna streha ali ravne strehe. Stavba, ki pa ima streho tipa ravna streha, pa lahko je široka do 20,0 m.
Pomožne stavbe GE (3.4.4.4) se lahko gradijo tudi kot enostavni oziroma nezahtevni objekti iz nabora: nadstrešek, uta, senčnica, letna kuhinja, garaža ali lopa in podobne stavbe, objekti za rejo živali, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (kozolec, kmečka lopa, grajeni rastlinjak, skedenj, silos, senik, kašča, koruznjak, grajeno molzišče, pokrita skladišča za lesna goriva, vinska klet) ter objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnosti (sušilnica sadja in rib, sirarna, oljarna, kisarna).
2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje 
Parkirišče, ograja (varovalna, medsoseska), podporni zidovi z ograjo, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (ribnik, namakalni sistem, vodni zbiralnik), športna igrišča na prostem, pomožni komunalni objekti, priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture, objekti za oglaševanje (v skladu s predpisom občine) ter grajena urbana oprema, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – gnojišče, kompostarna za gnojevko, zbiralnik gnojevke ali gnojnice, napajalno korito, hlevski izpust, grajena obora, grajena ograja za pašo živine (plot) ter ograje za pašo živine – plot.
3.0 Dopustna izraba prostora GE
3.1 Omejitev gostote – faktorji
Velikostno merilo dopustnih tipov stavb in obveznost izgradnje dvorišča določa gostoto pozidave. Optimalna širina dvorišča je 8,0 m, lahko je manjša vendar min. 5,0 m. 
4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1 Organizacija prostora
Stavbe so lahko organizirane le okoli dvorišča ali v primarnem delu GE. Več osnovnih kubusov pomožnih stavb (3.4.4.4) je lahko zaporedno povezanih pod pogojem, da imajo enako širino oziroma se pri izteku v polja zožujejo. Cezura med kubusi mora biti najmanj 1/3 širine najožjega prekinjenega kubusa. Takšne cezure naj imajo načeloma ravno streho.
4.2 Zelene ureditve na GE, ograje in žive meje
Na zemljiščih GE z nagibom raščenega terena več kot 1:4 se lahko zgradijo ravne zunanje utrjene površine, široke do 8,0 m. Zunanje površine naj bodo zatravljene in zasajene z avtohtonim sadnim drevjem lipe, oreha, hruške, jablane …). Grmičevje je lahko zgolj dopolnilno. Dovoljenje so ograje do višine 1,5 m. V sekundarnem delu GE so dovoljenje tudi ograje za pašo živine –- plot (3.4.1.0.12).
4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije
Velikostni red GE je do 3000 m2. Posamezno GE lastniško ni dovoljeno deliti na več manjših. Velikost GE se določi z uveljavljanjem racionalne rabe prostora, ob upoštevanju potreb po modernizaciji, lege, potrebnega manipulativnega prostora in vitalnosti kmetije.
4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja
Veljajo merila IV. stopnje varstva pred hrupom.
68. člen
gs – GE gospodarske stavbe
1.0 Namembnost GE
Namenjena je lahko le dejavnostim primarnega in sekundarnega sektorja, skladiščenju in neživilski trgovini (terciarni sektor). 
2.0 Dopustni tipi stavb na GE
2.1 Glavne stavbe – tip, število, število etaž
Gospodarska stavba, visoka največ do E3. oziroma največ 12 m do zgornjega roba strešnega venca.
Gospodarska stavba
Namenjena le opravljanju dejavnosti s področja kmetijstva ter terciarnih dejavnosti in komunalnih storitev – obrtnih, servisnih in drugih dejavnosti. Bivanje v njej ni dovoljeno.
Osnovni kubus: Optimalno široka 15,0 m, razmerje širine: dolžini več kot 2:3.
Tipi streh: ravna streha.
Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji: 12510 Industrijske stavbe (razen tovarn, klavnic, pivovarn, montažnih hal); 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (le pokrite skladiščne površine); 12711 Stavbe za rastlinsko predelavo; 12712 Stavbe za rejo živali; 12713 Stavbe za spravilo pridelka; 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe; 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (razen konferenčne in kongresne stavbe), 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti. 
2.2 Pomožne stavbe (3.4.4.4) – število, število etaž
Dovoljene največ tri pomožne stavbe, visoke do E2; ob tem so lahko po Uredbi kot enostavni oziroma nezahtevni objekt uta, zimski vrt, savna, fitnes, senčnica, garaža ali lopa in podobne stavbe, začasno skladišče in po en infrastrukturni objekt – pomožni objekti vodne infrastrukture, čistilna naprava.
2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
Parkirišče, ograja (varovalna, medsoseska), podporni zidovi z ograjo (3.4.1.15.), rezervoar za vodo, vodomet, vodno zajetje in objekte za akumulacijo vode in namakanje (okrasni bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni zbiralnik), pomožni komunalni objekti (ekološki otok,mala čistilna naprava), urbana oprema, športna igrišča na prostem, pomožni komunalni objekti, priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture, objekti za oglaševanje (v skladu s predpisom občine), grajena urbana oprema ter začasni objekti. 
3.0 Dopustna izraba prostora GE
3.1 Omejitev gostote – faktorji
Merilo gostote določajo dopustne stavbe in obveznost izgradnje dvorišča (3.4.1.4). Stavbe se lahko stikajo na površinah čelnih in notranjih fasad. Če stika med stavbami ni, je najmanjši razmik med stavbami 4,0 m.
4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1 Organizacija prostora
/
4.2 Zelene ureditve na GE, ograje in žive meje
Ograjevanje se priporoča z žično ograjo, visoko največ do 2,2 m. 
4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije
Velikostni red GE je med 1000 in 5000 m2.
4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja
Na območju GE s PNR IG veljajo merila IV SVPH.
69. člen
zsr – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – površine za oddih, rekreacijo in šport
1.0 Namembnost GE
Kot prostor s posebno funkcijo v naselbinskem sistemu je namenjena ohranjanju in razvoju zelenih urbanih površin.
2.0 Dopustni tipi stavb na GE
2.1 Glavne stavbe – tip, število, število etaž
Dovoljena je gradnja največ ene stavbe, za namene pripadajoče športne rekreacijske dejavnosti
Osnovni kubus: načeloma vzdolžna tlorisna zasnova, razmerje širine: dolžini načeloma naj ne bo večje od 1:3 do višine E1,
Tipi streh: ravna streha. V izjemnih primerih, ko je mogoča utemeljitev iz obstoječega prostorskega konteksta je lahko streha tudi streha z naklonom.
Podzemnih stavb (3.4.4.0 Stavba) ni dovoljeno graditi
Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji:12650 Športne dvorane (le spremljajoči objekti s prostori za športnike oziroma potrebni za funkcioniranje igrišč), 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje, 12301 Trgovske stavbe (trgovine s spominki ipd) ter 12112 Gostilne in restavracije kavarna, slaščičarna (do 50 % BTP objekta ali dela objekta).
2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž
Lahko se gradi največ dve pomožni stavbi GE (3.4.4.4) po Uredbi kot enostaven oziroma nezahteven objekt in sicer le: lopa, senčnica, uta ali nadstrešnica,do višine E1.
Tip objekta – pomožna stavba po Klasifikaciji je lahko le: 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (glasbeni paviljoni ipd.), 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje.
2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
– vodomet, vodno zajetje in objekte za akumulacijo vode in namakanje (okrasni bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni zbiralnik), pomožni objekt v javni rabi, otroško igrišče, športno igrišče na prostem, kolesarska pot, pešpot ipd., pomožni komunalni objekti, smučišče – vključno z žičnicami, sistemom označitev in drugimi varnostnimi objekti in napravami (3.4.1.15.), vzletišče za jadralne padalce in lahke naprave za letenje;
– nadstreški za kolesa,
– urbana oprema ter
– začasni objekti, tehnične naprave in ureditve za javne prireditve (osvetlitev, ozvočenje, varnostni sistemi, sanitarije … itd); uporablja se lahko le tipske, atestirane naprave; prireditelj mora zagotoviti postavitev, vzdrževanje in odstranitev v skladu s predpisi in soglasjem upravljavca javne površine.
Tipi objektov (razen stavb) po Klasifikaciji so lahko le: 24110 Športna igrišča (razen avtomobilskih, motorističnih ali prizorišč konjskih dirk, garderob), 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (razen živalskega vrta). 
3.0 Dopustna izraba prostora GE
3.1 Omejitev gostote – faktorji 
FZP najmanj 25 %.
4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1 Organizacija prostora
/
4.2 Zelene i ureditve na GE, ograje in žive meje
Zunanje ureditve naj so prilagojene vlogi posamezne GE v sistemu zelenih urbanih površin. Ograjevati je dovoljeno le območja otroških in športnih igrišč na prostem – ograje naj so transparente, priporočljiva je žičnata, v zeleni ali sivi barvi, visoka do 3,0 m.
4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije
/
4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja
Prostor je javni prostor s posebnim režimom rabe, javnega dostopa in vzdrževanja. V njem niso dovoljeni posegi, ki bi krnili pogoje dejavnosti podrobnejše namenske rabe ter hortikulturnih ureditev.
Veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom.
70. člen
zdz – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – druge urejene zelene površine
1.0 Namembnost GE
Namenjena je ohranjanju in razvoju zelenih urbanih površin.
2.0 Dopustni tipi stavb na GE
2.1 Glavne stavbe – tip, število, število etaž
Gradnja glavne stavbe in podzemne stavbe (3.4.4.0 Stavba) ni dopustna.
2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž
Gradnja pomožnih stavb ni dopustna.
2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
Podporni zidovi (3.4.1.15), vodomet, vodno zajetje in objekte za akumulacijo vode in namakanje (okrasni bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni zbiralnik), pomožni objekt v javni rabi, kolesarska pot, pešpot ipd, urbana oprema, otroška in športna igrišča z opremo (vključno z ograjo) ter začasni objekti, tehnične naprave in ureditve za javne prireditve (osvetlitev, ozvočenje, varnostni sistemi, sanitarije … itd); uporablja se lahko le tipske, atestirane naprave; prireditelj mora zagotoviti postavitev, vzdrževanje in odstranitev v skladu s predpisi in soglasjem upravljavca javne površine.
3.0 Dopustna izraba prostora GE
3.1 Omejitev gostote – faktorji 
4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1 Organizacija prostora
/
4.2 Zelene ureditve na GE, ograje in žive meje
Na GE je potrebno ohranjati obstoječ gozdni sestoj oziroma v primeru odstranitve in zgostitve gozdnega sestoja/dreves je potrebna njihova nadomestitev z avtohtonimi drevesnimi vrstami. Zunanje ureditve naj bodo oblikovno usklajene in prilagojene vlogi posamezne GE v sistemu zelenih urbanih površin. Ograjevati je dovoljeno le otroška igrišča – ograje naj bodo transparente, priporočljiva je žičnata v zeleni ali sivi barvi, visoka do 2,2 m.
4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije
/
4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja
GE je javni prostor s posebej opredeljenim režimom rabe, javnega dostopa in vzdrževanja. Veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. Na poplavnih območjih ni dopustno spreminjanje kote terena. 
71. člen
zpk – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – pokopališča
1.0 Namembnost GE
Prostor je namenjen izključno dejavnostim, povezanim z različnimi oblikami pokopavanja in s simbolnimi ureditvami pietete do preminulih. V primerih, ko je v sklopu obstoječega pokopališča tudi obstoječa cerkev so tem delu dovoljene dejavnosti vezane na le to.
2.0 Dopustni tipi stavb na GE
2.1 Glavne stavbe – tip, število, število etaž
Podzemnih stavb (3.4.4.0 Stavba) ni dovoljeno graditi. Na obstoječih stavbah so dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev.
2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž
Gradnja pomožnih stavb ni dovoljena razen kolesarnice. Na obstoječih stavbah so dopustne samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev.
2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
Podporni zidovi (3.4.1.15), vodomet, vodno zajetje in objekte za akumulacijo vode in namakanje (okrasni bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni zbiralnik), pomožni objekt v javni rabi, pešpot ipd, pomožne komunalne objekte (ekološki otok), urbana oprema ter
začasni objekti, tehnične naprave in ureditve za javne prireditve (osvetlitev, ozvočenje, varnostni sistemi, sanitarije … itd); uporablja se lahko le tipske, atestirane naprave; prireditelj mora zagotoviti postavitev, vzdrževanje in odstranitev v skladu s predpisi in soglasjem upravljavca javne površine.
3.0 Dopustna izraba prostora GE
3.1 Omejitev gostote pozidave v tlorisu, odmiki stavb
4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1 Organizacija prostora
V sklopu pokopališčne ureditve je potrebno zagotoviti javni dostop do tekoče vode in dostop do zbiralnikov odpadkov. Pri tem nosilec pokopališke dejavnosti skrbi tudi za ustrezno vzdrževanje in odvoz. Zbiralniki so lahko le na posebej za to opredeljenem in urejenem mestu (ekološki otok).
4.2 Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje
Zunanja ureditev naj vzpostavi tudi javne dostope do posameznih vsebin ter prostorsko, funkcionalno in simbolno avtonomnost posameznih grobnih polj. Ograje naj bodo oblikovno usklajene in prilagojene vlogi GE v sistemu zelenih urbanih površin.
4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije
/
4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja
Na pokopališčih, ki vključujejo tudi obstoječe cerkve, naj bo obodno obzidje ohranjeno kot eden osnovnih simbolov označitve pokopališča.
Veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom.
Tipi GE s prevladujočo PNRP-P
72. člen
jp – GE središčnega javnega prostora
Podtipi: jpp: GE javnega parkirišča
jpa – GE avtobusnih postajališč
1.0 Namembnost GE
Površina središčnega javnega prostora je namenjena predvsem ureditvam v merilu pešca, temu podrejenemu odvijanju prometa. GE podtipa jpp je namenjena parkiranju vozil. GE podtipa jpa pa površinam avtobusnih postajališč.
2.0 Dopustni tipi stavb na GE
2.1 Glavne stavbe – tipi, število, število etaž
Stavb ni dovoljeno graditi.
2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž
Pomožnih stavb ni dovoljeno graditi, razen javni objekt velikosti do 15 m2 za potrebe varovanja in obračunavanja javnih storitev, nadalje objekt nadstrešnice – kolesarnice in nadstrešnico za čakajoče na javni potniški promet.
Tip objekta po Klasifikaciji: 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje.
2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
– pomožni cestni objekti: postajališče;
– pomožni energetski objekti – tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk za utekočinjen naftni plin (v podzemni izvedbi),
– urbana oprema,
– pomožne komunalne objekte – ekološki otok, objekt s hidroforno postajo, vodno zajetje (v podzemni izvedbi) ipd.,
– objekti za oglaševanje.
– začasni objekti, tehnične naprave in ureditve za javne prireditve (osvetlitev, ozvočenje, varnostni sistemi, sanitarije, klopi in mize… itd); uporablja se lahko le tipske, atestirane naprave; prireditelj mora zagotoviti postavitev, vzdrževanje in odstranitev v skladu s predpisi in soglasjem upravljavca javne površine.
3.0 Dopustna izraba prostora GE
3.1 Omejitev gostote – faktorji 
/
4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1 Organizacija prostora
V ospredju naj bodo tlakovane in hortikulturne ureditve. Izpeljane naj bodo predvsem v nivoju javnega prostora za neoviran dostop pešca na celotni površini. Postavitev nadzemnih elementov infrastrukture (npr.: el. transformatorje ipd.) ni dovoljeno. Pri GE javnega parkirišča je dovoz lahko kontroliran.
4.2 Zelene ureditve na GE, ograje in žive meje
Nove parkirne površine, ki imajo več kot 10 PM naj se ozelenijo, in sicer naj se zasadi vsaj eno drevo na 4 PM. Za vzdrževanje površine EUP in javnih naprav ter režima urejanja je odgovorna pristojna občinska služba oziroma pooblaščeni koncesionar. 
4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije
/
4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja
Veljajo merila IV. stopnje varstva pred hrupom.
73. člen
p – GE prometne infrastrukture
1.0 Namembnost GE
Namembnost: prostor je namenjen izključno nemotenemu obratovanju prometnih koridorjev – le obstoječe ureditve.
2.0 Dopustni tipi stavb na GE
Stavb ni dovoljeno graditi, razen tistih ki so izključno v skladu z osnovnim namenom GE.
2.1 Glavne stavbe – tip, število, število etaž
Stavb ni dovoljeno graditi. Dopustni so naslednji tipi objektov: državne ceste: 21110 avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste, občinske ceste: 21120 lokalne ceste in javne poti, 21410 mostovi in viadukti, 21210 glavne in regionalne železnice, 21220 mestne železnice (mestne železniške proge in podobno), 212410 postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe 1420 predori.
2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž
/
2.3 Ostali dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
Dovoljeni so le začasni objekti v zvezi z vzdrževanjem in ob eventuelnih vzporednih zaporah, začasni objekti, tehnične naprave in ureditve za javne prireditve (osvetlitev, ozvočenje, varnostni sistemi, sanitarije, klopi in mize … itd); uporablja se lahko le tipske, atestirane naprave; prireditelj mora zagotoviti postavitev, vzdrževanje in odstranitev v skladu s predpisi in soglasjem upravljavca javne površine.
3.0 Dopustna izraba prostora GE
3.1 Omejitev gostote – faktorji 
/
4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1 Organizacija prostora
/
4.2 Zelene ureditve na GE, ograje in žive meje
/
4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije
/
4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja
Veljajo merila IV. stopnje varstva pred hrupom. Dovoljena so le dela na podlagi soglasja pristojnega soglasjedajalca.
74. člen
in – GE infrastrukturnega objekta
Podtipi: ičn – GE čistilne naprave
ivč – GE vodnega črpališča in vodohranov
ike – GE objekta komunikacijske in energetske infrastrukture
ieo – GE ekološkega otoka
1.0 Namembnost GE
ičn – GE čistilne naprave
ivč – GE vodnega črpališča in vodohranov
ike – GE objekta komunikacijske in energetske infrastrukture
Prostor je namenjen izključno nemotenemu obratovanju javnih infrastrukturnih naprav in ureditev, ki morajo biti v skladu z oblikovnimi in funkcionalnimi zmogljivostmi oziroma merili kvalitet lokacije.
2.0 Dopustni tipi stavb na GE
2.1 Glavne stavbe – tip, število, število etaž
Stavb ni dovoljeno graditi, razen tistih ki so izključno v skladu z osnovnim namenom GE: za vzpostavitev čistilne naprave (icn), za vodohran oziroma vodno zajetje (ivč), za transformatorsko postajo (ike) ali drugimi javnimi infrastrukturnimi potrebami – pomožni objekti vodne infrastrukture, čistilna naprava ipd. in sicer le eno stavbo. Stavbe naj bodo oblikovane minimalistično, tako površinska obdelava fasad kot sama zasnova. Strehe naj bodo oblikovane le kot zelene strehe ali ravne strehe.
Tip objektov po Klasifikaciji: 22232 Čistilne naprave, 22223 Vodni stolpi, vodnjaki in hidranti, 22140 Prenosni elektroenergetski vodi, 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje, 24205 Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso razvrščeni drugje.
2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž
Gradnja ni dovoljena. 
2.3 Ostali dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
Dovoljena je le gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje in sicer le vrste stavb, ki so neposredno vezane na dejavnost v EUP – pomožni objekt v javni rabi.
Nadzemni deli objektov in naprav ne smejo degradirati najpomembnejših vedut ter tekstur v prostoru kulturne krajine ter degradirati oblikovanih dominant (cerkva ipd.). Tovrstni stolpni objekti (in naprave oziroma drogovi) naj bodo v krajini v največji možni meri nevtralizirani – z izčiščeno formo, z nerefleksnimi površinami in v svetli kovinsko sivi barvi.
3.0 Dopustna izraba prostora GE
3.1 Omejitev gostote – faktorji 
/
4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1 Organizacija prostora
Prostorske ureditve in eventualne stavbe oziroma tehnični objekti naj bodo organizirani in oblikovani minimalistično, z najmanjšim tehnično izvedljivim volumnom nad raščeno površino zemlje.
4.2 Zelene ureditve na GE, ograje in žive meje
Stavbe in drugi objekti naj bodo, glede na tehnične pogoje funkcioniranja, v največji možni meri integrirani v krajino – npr. z oblikovanjem zatravljenih brežin in zasaditvijo visoke vegetacije v gručah. Tudi pogoje fizičnega varovanja območja naj se v največji možni meri zagotavlja z zemeljskimi ureditvami. Dopolnilno se za ta namen, v kolikor druge oblike varovanja ne zadoščajo (alarmiranje, video…), lahko uporablja žična ograja v naravni barvi kovine ali zeleni barvi. V odprtem prostoru, pri nagnjenem zemljišču naj se deli tovrstnih stavb izvajajo z integracijo v oporne zidove – škarpe.
4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije
Velika je lahko le toliko, kolikor je minimalno potrebno za tehnično kakovostno in racionalno ureditev objekta ter njegovo optimalno integracijo v okolje.
4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja
Veljajo merila IV. stopnje varstva pred hrupom. V GE podtipa ike objekta komunikacijske in energetske infrastrukture se objekti komunikacijske in energetske infrastrukture lahko gradijo le na lokacijah, za katere se dokaže, da glede na oddaljenost in druge elemente nimajo negativnih vplivov na zdravje ljudi. Dokazilo mora biti revidirano s strani pooblaščene institucije z ustreznimi javnimi pooblastili. Obstoječi energetski objekti, naprave in površine za proizvodnjo električne energije zgrajeni na podlagi upravnih dovoljenj se lahko le vzdržujejo in obnavljajo za enake proizvodne zmogljivosti kot so bili zgrajeni. Gradnja elektroenergetskih objektov, naprav in prostorske ureditve za nove ali za povečevanje obstoječih zmogljivosti se lahko izvaja le na podlagi OPPN ali DPN.
75. člen
od – GE domačije v odprtem prostoru
1.0 Namembnost GE
Namenjena je bivanju in vsem vrstam dejavnosti: primarnim, sekundarnim, terciarnim in kvartarnim znotraj meril opredeljene stavbne strukture v pogojih intenzivnega podeželskega okolja.
2.0 Dopustni tipi stavb na GE
2.1 Glavne stavbe – tip, število, število etaž
Dve glavni stavbi tipa hiša na podeželju.
2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž
Lahko se gradi največ tri pomožne stavbe, če ima GE samo eno glavno stavbo, oziroma do pet pomožnih stavb, če sta na GE dve glavni stavbi; do višine E2. Ob tem se lahko gradita še do največ dve stavbi kot enostavni oziroma nezahtevni objekti iz nabora: nadstrešek, uta, zimski vrt, savna, fitness, senčnica, letna kuhinja, garaža ali lopa in podobne stavbe objekti za rejo živali, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti (kozolec, kmečka lopa, grajeni rastlinjak, skedenj, silos, senik, kašča, koruznjak, grajeno molzišče, pokrita skladišča za lesna goriva, vinska klet) ter objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnosti (sušilnica sadja in rib, sirarna, oljarna, kisarna).
2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
Parkirišče, ograja,podporni zidovi,vodomet, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (bazen za kopanje, okrasni bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni zbiralnik), otroška in športna igrišča na prostem, pomožni komunalni objekti, priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture, urbana oprema, objekti za oglaševanje (v skladu s predpisom občine), pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – gnojišče, kompostarna za gnojevko, zbiralnik gnojevke ali gnojnice, napajalno korito, hlevski izpust, grajena obora, grajena ograja za pašo živine (plot).
3.0 Dopustna izraba prostora GE
3.1 Omejitev gostote – faktorji
Gostoto pozidave določajo velikostna merila dopustnih tipov stavb in obveznost izgradnje dvorišča. 
4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1 Organizacija prostora
Upoštevanje določil primarnega, sekundarnega dela GE ni obvezno. Stavbe so lahko organizirane le okoli dvorišča. Umestitev stavb naj bo prilagojena morfologiji – vendar na način, da stavbe sooblikujejo dvorišče. Glede na morfološko zasnovo lahko glavna fasada glavne stavbe meji tudi na območje dvorišča. Druga glavna stavba naj z umeščenostjo na GE sooblikuje skupno dvorišče. Na obstoječih GE se lahko organizacija in orientacija obstoječih stavb (urbanistična zasnova) ne glede na vlogo stavbe ohranja, prav tako se lahko ohranjajo tudi obstoječa dvorišča. 
4.2 Zelene ureditve na GE, ograje in žive meje
Zunaj obodnih stavb naj bodo opredeljene funkcionalne zelene površine. Te površine naj bodo zatravljene in zasajene z avtohtonim sadnim drevjem (orehi, hruškami, jablanami ali lipami …). Dovoljene so ograje v leseni izvedbi do višine 1,0 m. V sekundarnem delu GE so dovoljenje tudi ograje za pašo živine – plot (3.4.1.0.12).
4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije
Velikostni red GE je do 3000 m2. Posamezno GE lastniško ni dovoljeno deliti na več manjših. Velikost parcele se določi z uveljavljanjem racionalne rabe prostora, ob upoštevanju potreb po modernizaciji, lege, potrebnega manipulativnega prostora in vitalnosti kmetije.
4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja
Veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. Sistem čiščenja se uredi v skladu z lokalnim načrtom ravnanja z odpadnimi vodami. V sklopu obstoječih GE se lahko ohranjajo strehe stavb v obstoječem naklonu.
76. člen
x – GE s posebnimi režimom urejanja
1.0 Namembnost GE
Namembnost v skladu z določili v posebnih merilih. 
2.0 Dopustni tipi stavb na GE
2.1 Glavne stavbe – tip, število, število etaž
V skladu z določili v posebnih merilih.
2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž
V skladu z določili v posebnih merilih.
2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
Parkirišče, ograja, podporni zidovi, vodomet, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (okrasni bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni zbiralnik), pomožni komunalni objekti, priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture, objekti za oglaševanje (v skladu s predpisom občine) ter začasni objekti.
3.0 Dopustna izraba prostora GE
3.1 Omejitev gostote – faktorji 
V skladu z določili v posebnih merilih.
4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1 Organizacija prostora
/
4.2 Zelene ureditve na GE, ograje in žive meje
Zunanje ureditve naj bodo oblikovno usklajene in prilagojene vlogi GE. 
4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije
/
4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja
Veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom. 
77. člen 
pin – GE varovanje meril veljavnih prostorsko izvedbenih načrtov 
podtip: dpa – GE
1.0 Namembnost GE
Veljajo določila predmetnega prostorskega načrta.
78. člen
ppn – GE varovanje pogojev izvedbe OPPN
Namembnost GE
V skladu z namensko rabo in usmeritvami za izdelavo OPPN.
2.0 Dopustni tipi stavb na GE
2.1 Glavne stavbe – tip, število, število etaž
Za obstoječo stavbno strukturo je do sprejetja OPPN dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija, dozidava, nadzidava, sprememba namembnosti in odstranitev obstoječih objektov – v skladu s posebnimi merili na EUP (priloga 1).
2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž
Le obstoječa stavbna struktura. Dovoljeno je vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov ter v sklopu obstoječih GE gradnja dveh pomožnih stavb po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje steklenjak, uta, garaža ali lopa.
2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) 
Dovoljeno je vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječih objektov, gradnja ograj ter postavitev urbane opreme in začasnih objektov. 
3.0 Dopustna izraba prostora GE
3.1 Omejitev gostote – faktorji 
/
4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1 Organizacija prostora
Po usmeritvah za izdelavo OPPN.
4.2 Zelene ureditve na GE, ograje in žive meje
Ohranitev obstoječega statusa oziroma sanacija stavbišč ter utrjenih površin v zelene površine.
4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije
Dovoljena je le parcelacija katere posledica je združevanje parcel. 
4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja
Vsi posegi in ukrepi na GE, ki bi lahko dvignili ekonomsko vrednost zemljišč, gredo v primeru eventualnih posegov v kontekstu realizacije OPPN na račun investitorja. Do sprejetja OPPN so dovoljene le gradnje in prostorske ureditve, ki ne bodo ovirale načrtovane gradnje in ureditev po OPPN, med drugim:
– gradnja objektov za izvajanje nalog zaščite in reševanja ter zaščitnih ukrepov v primeru naravnih nesreč;
– sprememba rabe in namembnosti obstoječih objektov glede na plansko namensko rabo zemljišča.
Dopustni so gradnja vodov, objektov in naprav vseh vrst GJI ter posegi dopustni v skladu s predpisi s področja varstva okolja, varstva voda in kmetijskih zemljišč. Ob tem je v soglasju z občino dovoljena gradnja vse komunalne opreme in prometnih povezav, tudi za širše območje. Na območju GE veljajo do sprejema OPPN stopnje varstva pred hrupom določene v predpisu o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju na opredeljeno namensko rabo prostora na območju urejanja z OPPN.
Obstoječe GE aktivnih kmetij se urejajo po merilih tipa GE.vs individualne stanovanjske GE pa po merilih tipa GE.hm.
3.4.4.0 Stavbe
3.4.4.1 Stavba – splošna merila in pogoji za oblikovanje stavb
79. člen
(merila in pogoji oblikovanja stavb)
3.4.4.1.0 Stavbe – splošno
(1) Stavbe (po formulaciji ZGO-1) naj bodo arhitekturno oblikovane. Merila oblikovanja pri vsaki novi, nadomestni ali rekonstruirani stavbi, dozidavi/nadzidavi:
– naj bo izpeljan iz avtohtonih arhitekturnih oziroma stavbarskih tipov oziroma v kontekstu ohranjanja in razvoja arhitekturne identitete prostora,
– naj zagotavlja integracijo v konkretno mikro okolje, v katerega se stavbo umešča – v skladu z vlogo stavbe v prostoru (npr. lokacija na robu naselja, ob javnem prostoru ipd.), njene namembnosti – in sicer po kriterijih avtohtonega poselitvenega vzorca, v katerega se stavba umešča.
(2) Gradnja stavb okroglih oblik ni dovoljena. Izjema so cerkve, kapelice in druge javne zgradbe ter silosi in rezervoarji.
(3) Vse novo zgrajene stavbe morajo izpolnjevati tehnična merila oziroma gradbene predpise v zvezi z gradnjo in uporabo stavb. Pri gradnji se priporoča uporaba naravnih materialov lokalnega izvora. Pri posegih v obstoječe objekte je potrebno načrtovati aktivno zaščito pred hrupom, toplotnimi izgubami in vlago s tehnični ter konstrukcijski ukrepi (zaščita oken, fasad, tlakov ipd.).
(4) Obstoječo stavbno strukturo je mogoče dozidati do maksimalnih gabaritov, ki so opredeljeni pri tipu stavbe oziroma GE Na obstoječi stavbni strukturi, ki presega določila tipa stavbe so dovoljena vzdrževalna dela, izvedba okenskih odprtin v obstoječem konceptu strešne konstrukcije, nadalje spremembe namembnosti in tudi vzpostavitev sekundarnega kubusa – vendar slednje ob pogoju, da niso preseženi opredeljeni faktorji GE (FZ, FZP) oziroma, da je izpolnjena obveznost izgradnje dvorišča.
3.4.4.1.1 Glavna in pomožna stavba GE
(5) Glede na vlogo stavbe na GE je ta lahko glavna stavba ali pa pomožna stavba.
3.4.4.1.2 Namembnost stavbe
(6) Namembnost stavbe izhaja iz vloge stavbe v prostoru GE in je opredeljena pri tipu GE. Obstoječe dejavnosti se pod obstoječimi pogoji lahko ohranjajo. Sprememba namembnosti in rabe stavbe je dopustna, če je v s skladu z namembnostjo opredeljene enote urejanja oziroma določili tipa GE. Nove dejavnosti ne smejo negativno vplivati na obstoječo funkcijo naselja oziroma dela naselja
3.4.4.1.3 Etažnost stavbe (E)
(7) Upoštevajoč določila v ZGO je etažnost (E) v odloku določena z dopustnim največjim številom celih etaž na strani najvišje fasade nad terenom. Možnost gradnje mansarde nad najvišjo dopustno etažo E je določena z oznako M (npr. če je oznaka E2+M sta dovoljeni dve etaži (E) in mansarda (M), če sta opredeljeni dve etaži (E2), potem je dopustno tudi E in M ipd.).
(8) Mansarda (M) je izkoriščen prostor nad zadnjo etažo, pod streho oziroma v območju strešnega venca. Pri poševnih strehah je lahko kolenčni zid mansarde visok do 1,4 m – merjen v notranjosti prostora od gotovega poda do loma strehe. V primerih obstoječih stavb s poševno streho, ko je kolenčni zid podstrešja višji od 1,4 m, se podstrešje šteje za celotno etaže. Strešni venec je arhitekturno oblikovan stik strehe in fasade, vključno s vsemi instalacijskimi ureditvami (odvodnjavanje …).
(9) Neizkoriščeno podstrešje je del stavbe, ki se nahaja nad zadnjo etažo in neposredno pod poševno streho ter nima opredeljene namembnosti.
(10) Kleti (K) je dopustno graditi na celotni ali delni tlorisni površini vseh stavb ali tudi izven tlorisne površine njihovega nadzemnega dela, če to omogočajo terenske razmere in če v posebnih merilih ni opredeljeno drugače, zato oznake K kot take ni. Kleti pod zelenimi površinami so dopustne, če je zagotovljeno naravno vegetiranje zatravitve in drugega zelenega sistema (brez dodatnega namakanja ipd.).
3.4.4.1.4 Podzemna stavba
(11) Stavba oziroma deli stavbe pod nivojem terena se lahko gradijo vselej in povsod na območjih, predvidenih za gradnjo, v kolikor gradbeno tehnične lastnosti in pogoji obratovanja ne ovirajo kvalitetnega izpolnjevanja podrobnejše namenske rabe ter osnovnih funkcij ureditve nad nivojem terena oziroma v ter nad nivojem javnega prostora (npr. parka, vozišča, parkirišča ipd.). Podzemna stavba ima lahko pri nagnjenih terenih vidno eno fasado (največ eno, v višini E). Odmiki od parcelnih meja, razen od najpomembnejšega javnega prostora, so enaki kot odmiki stavb v splošnih določilih (55. člen, točka 6), razen če so odmiki stavb v tipu EUP/GE opredeljeni drugače (59.–78. člena, točka 3.1 – Omejitev). Odmik podzemne stavbe proti najpomembnejšemu prostoru lahko presega gradbeno linijo in mejo, vendar ne smejo presegati regulacijsko linijo. V soglasju z upravljavcem javnega prostora se podzemna stavba ali njen del lahko zgradi tudi v javnem prostoru, preko regulacijskih črt. Namembnost podzemnih stavb je v povezavi z namembnostjo glavne stavbe na GE in NRP GE – garaža, sekundarni prostori, deponija, skladišča, lahko pa tudi stanovanjska.
3.4.4.1.5 Orientacija stavbe
(12) pomeni smer slemena strehe osnovnega kubusa stavbe. Ta je vzdolžna glede na tlorisno geometrijo stavbe. Na zemljiščih GE z nagibom več kot 1:4 so lahko stavbe, širše od 7,0 m, orientirane le vzdolž plastnic (možno odstopanje največ + 30 stopinj).
3.4.4.1.6 Oblikovanje fasad stavbe
(13) Fasade, ki potekajo vzdolž slemena strehe (oziroma na območju te orientacije), so vzdolžne fasade. Druge, ki so na strani izteka slemena, so čelne fasade. Mejne fasade mejijo na sosednjo GE. Glavna fasada je postavljena proti najpomembnejšemu javnemu prostoru.
(14) Najpomembnejši fasadni elementi naj bodo praviloma urejeni v enotnem kompozicijskem sistemu, načeloma v vertikalnih oseh. Vsaj po dve sosednji fasadi iste stavbe naj bosta oblikovani v enotni fasadni kompoziciji in enotnem proporcijskem sistemu. Barve fasad naj bodo v pastelnih odtenkih zemeljskih tonov. Fasadna ploskev naj se pri tipih stavb trško mestna hiša oziroma hiša na podeželju oblikovno deli na tri glavne horizontalne pasove: podnožje, osrednji del in strešni venec. V strešnem vencu naj se celovito oblikuje stik med fasadno ploskvijo in streho z odvodnjavanjem. V dediščinski kulturni krajini in območjih naselbinske dediščine je dopustno na fasadi uporabiti le tone iste barve.
(15) Glavna fasada se oblikuje ob najpomembnejšem javnem prostoru, na katerega stavba meji. Z oblikovanjem glavne fasade naj se artikulira odnos oziroma pomen in značaj stavbe do javnega prostora. Notranja fasada je fasada, ki meji na sekundarni del GE. Lahko meji na notranje dvorišče ali odprti prostor krajine. Mejna fasada meji na sosednjo GE oziroma je od le te odmaknjena (skupaj s toplotno izolacijo oziroma dilatacijo) manj kot 0,05 m. Oblikuje se kot slepa fasada (brez odprtin).
(16) Med arhitekturne značilnosti stavbe spadajo tudi vsi na stavbo nameščeni tehnični in označevalni elementi (svetlobni napisi, oglasni panoji, klimatske naprave ipd.). Na glavni fasadi glavne stavbe ni dovoljeno nameščati enot klimatskih naprav. Dopustna je obvestilna signalizacija in objekti za oglaševanje (3.4.1.21) za lastne potrebe na fasadah stavb (in poljavnem prostoru GE), v katerih se opravlja dejavnost. Vendar ti ne smejo motiti okoliških bivalnih prostorov (stanovanj, pisarn). Na glavni fasadi stavbe se lahko postavljajo tudi spominska obeležja.
3.4.1.4.7 Posebni arhitekturni elementi, t.j. posebni sekundarni kubusi
(17) Balkon
je poseben sekundarni kubus izven ravnine fasade, ki je s treh strani (brez sten) odprt.
(18) Gank
je avtohton arhitekturni element in posebej sekundarni kubus, to je zunanji hodnik vzdolž vzdolžne fasade, globok od 1,5 m do 1,8 m, pokrit z osnovno streho ali s samostojno streho v enakem naklonu kot osnovna streha. Ob tem lahko previs strehe nad gankom vzpostavlja asimetrijo stavbe (kot izjema glede na določila oblikovanja streh) in lahko presega horizontalno projekcijo ganka za napušč.
(19) Loža
je posebni sekundarni kubus – pokrit zunanji prostor nad pritličjem znotraj kubusa stavbe, ki je z vseh strani, razen z ene, zaprt.
(20) Nastrešek
je posebni sekundarni kubus, ki je vsaj z dveh strani odprt.
(21) Vetrolov, strešni izzidek nad vhodom
sta posebna sekundarna kubusa pred vhodom, široka do 3,0 m. Vetrolov ima lahko streho podaljšano iz osnovne strehe, strešni izzidek ali ravno streho.
3.4.4.1.8 Oblikovanje strehe z naklonom
(22) Vsi tipi streh z naklonom naj imajo le lokalnemu kloritu prilagojeno barvo kritine, ki je načeloma opečno rdeča ali sivo črna. Površinska struktura kritine ne sme oddajati svetlobnih refleksov. Pri strehah z nakloni so strešna okna, sončni korektorji ter sončne fotovoltaične elektrarne lahko integrirani v streho, vendar v istem naklonu kot osnovna streha. Dovoljeno je odstopanje naklona posameznega polja do največ 10 % od ravnine osnovne strehe. V izvornih jedrih naselij naj bodo zbiralniki sončne energije ter FNE postavljeni v ravnini streh le na strešnih površinah izven glavne fasade. Postavitev zbiralnikov sončne energije in FNE na kulturnih spomenikih in enotah kulturne dediščine ni dopustno.
Streha z naklonom – dvokapna streha
(23) Dvokapna streha je tip strehe z naklonom z naslednjimi elementi:
– naklon strešnih površin naj bo praviloma 45, vendar le med 40° in 47°;
– strešni površini sta simetrični, s slemenom, ki naj poteka po sredini daljše stranice osnovnega kubusa stavbe;
– obe kapi sta na isti višinski koti oziroma so lahko pri ganku v previsu za podaljšek nad njim;
– strešne površine so praviloma enovite ploskve, krite z eno osnovno vrsto kritine,
– čopi so dovoljeni, v kolikor se z utemeljitvijo v vodilni mapi dokaže obstoj le teh v neposrednem vplivnem območju gradnje.
Streha z naklonom – enokapna streha
(24) Enokapna streha je tip strehe z naklonom z le eno kapjo oziroma eno strešno površino. Sleme naj poteka v smeri daljše stranice osnovnega kubusa. Naklon strešnih površin naj bo enak kot za ostale strehe v EUP. V primerih naklonov nad 35 stopinj je dovoljena le na delih stavb, ki so široke do 6,0 m in da hkrati slemena ne presegajo gabarita naselbinskega telesa. To se pokaže v utemeljitvi vodilne mape.
Streha z naklonom – štirikapna streha
(25) Štirikapna streha je tip strehe z naklonom in štirimi kapmi (brez čelne fasade) in se lahko gradi le v primeru rekonstrukcij obstoječih stavb, s tem tipom strehe. Ob tem se mora ohraniti tako obstoječa oblika kot naklon strehe.
Napušč strehe
(26) Napušč strehe je stavbarski/arhitekturni element, merjen v tlorisu od finalnega sloja fasade do skrajne točke strehe (vključno s sistemom odvodnjavanja). Napušč naj bo minimalen. Vendar pa vzdolžni napušč naj ne presega 90 cm, čelni pa 70 cm.
Strešni izzidki (frčade)
(27) Strešni izzidki so lahko le enega tipa in velikosti na posamezni strešni površini, v čelnem risu le trikotne oblike (z istim naklonom kot osnovna streha) ali pravokotne oblike z ravno streho. V obeh primerih je lahko posamezen izzidek širok od enega rastra do največ dveh rastrov med špirovci (cca 1,0–2,0 m). Izjema je lahko izzidek nad vhodom. Ta naj upošteva naslednja oblikovna merila: da po višini ne presega slemena strehe osnovnega kubusa stavbe in da je širok do največ ene tretjine dolžine fasade.
3.4.4.1.9 Ravna streha
(28) Ravna streha naj bo skupaj s strešnim vencem oblikovana tako, da bo v merilu perspektive pešca iz javnega prostora vidna kot ravna streha s strešnim vencem (brez vidnih naklonskih strešin). Sončni kolektorji in sončne fotovoltaične elektrarne so lahko v kateremkoli naklonu, vendar so lahko visoki le do 1,5 m višine nad strešnim vencem. Lahko pokrivajo celotno površino strehe znotraj strešnega venca. Pri oblikovanja ravne strehe naj bodo vidni elementi tipa ravne strehe na celotni stavbi enaki, lahko je oblikovana kot pohodna terasa.
3.4.4.2 – splošna merila organizacije in oblikovanja glavnih stavb
80. člen
(splošna merila oblikovanja glavnih stavb)
(1) Glavna stavba je po vsebini, značaju in arhitekturnih/stavbarskih elementih najpomembnejša stavba gradbene enote, ki določa odnos med gradbeno enoto in najpomembnejšim javnim prostorom. Zato naj bo organizirana ob najpomembnejšem javnem prostoru GE. V njej naj bodo urbanotvorno organizirani najpomembnejši programi GE. Kot glavna fasada se oblikuje fasada ob najpomembnejšem javnem prostoru, na katerega stavba meji. Z oblikovanjem glavne fasade naj se artikulira odnos oziroma pomen in značaj stavbe do javnega prostora. Tip glavne stavbe je opredeljen glede na tip GE.
(2) Glavni vhod v glavno stavbo je lahko le na glavni fasadi osnovnega kubusa stavbe. Kota glavnega vhoda v glavno stavbo je lahko praviloma na koti javnega prostora. Vhodi naj se oblikujejo kot osrednji arhitekturni členi fasade, katere del so. Na glavni fasadi osnovnega kubusa ni priporočljivo organizirati dovozov (npr. v garaže).
(3) Glavna stavba GE se lahko gradi le v skladu z zahtevnim in manj zahtevnim objektom, kot ga določa predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Pri vseh tipih glavnih stavb, razen pri tipu stanovanja v blokih ter modernistična hiša balkoni niso dovoljeni. Priporočljivi so posebni arhitekturni elementi kot so gank, loža, nadstrešek, vetrolov.
Sestavine glavne stavbe – osnovni in sekundarni kubusi
(4) Glavna stavba ima le osnovni kubus oziroma je sestavljena iz osnovnega in enega ali več sekundarnih kubusov. Možnost in način vzpostavitve sekundarnega kubusa so opredeljeni pri posameznem tipu glavne stavbe.
Osnovni kubus glavne stavbe
(5) Oblikovan naj bo kot osrednji del stavbe – z največjim volumnom in osnovno streho nad njim, ki naj bo praviloma nameščen na regulacijski črti. Umeščanje kubusa na GE je opredeljeno pod merili oblikovanja GE (3.4.3.0. GE). Oblikovanje strehe osnovnega kubusa glavne stavbe in posebnosti oblikovanja fasad je opredeljeno pri posameznem dovoljenem tipu glavne stavbe. Oblikovanje strehe osnovnega kubusa glavne stavbe je opredeljeno pri tipu glavne stavbe po točko tipi streh.
Sekundarni kubus glavne stavbe
(6) Sekundarni kubusi so vsi drugi deli glavne stavbe zunaj osnovnega kubusa, ki so od slednjega bistveno manjši – odstopajo po višini in oblikovanju tako, da so osnovnemu kubusu podrejeni in se z njim hkrati stikajo na vsaj eni stranici. Vsota površin sekundarnih kubusov ne sme presegati površine osnovnega kubusa. Razmerje bruto površin med osnovni in sekundarnimi kubusi mora biti vsaj 1:1 ali več v korist osnovnega kubusa. Oblikuje v skladu z naslednjimi merili:
– zgornji rob konstrukcije sekundarnega kubusa je lahko poravnan z vrhom fasade na osnovnem kubusu ali pa od njega nižji vsaj 1,0 m;
– ne sme biti širši od 4,0 m, merjeno od osnovne stične ploskve pomožnega in osnovnega kubusa;
– v primerih, ko sooblikuje mejo naselja, mora biti dolg najmanj 2/3 dimenzije osnovnega kubusa;
– na njem je dovoljeno vzpostavljati uvoze (npr. uvoz v garažo).
(7) Stavba ima lahko največ en sekundarni kubus, širok do 6,0 m. Tak ima lahko le eno etažo v nivoju dostopa iz javnega prostora. Streha je lahko le tipa ravna streha (terasa). Sekundarni kubus je lahko vzpostavljen le v primarnem delu GE ter lahko presega GL oziroma linijo glavne fasade za največ 4,0 m.
(8) Sekundarnih kubusov ni dovoljeno graditi v prostoru med glavno fasado stavbe in najpomembnejšim javnim prostorom. Izjema so le sekundarni kubusi, ki so opredeljeni kot posebni arhitekturni elementi oziroma posebni sekundarni kubusi: balkon, gank, loža, nadstrešek, vetrolov.
(9) Sekundarni kubus glavne stavbe, ki poleg zgoraj opredeljenih meril izpolnjuje tudi merila nezahtevnega in enostavnega objekta (po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje), se lahko gradi kot nezahtevni ali enostavni objekt. (npr. zimski vrt). Velja tudi obratno-enostavni in nezahtevni objekti morajo po oblikovanju ustrezati merilom tega Odloka (če so za posamezen stavbni tip opredeljeni).
(10) Streha sekundarnega kubusa je lahko tipa ravna streha ali streha z naklonom, usklajena z naslednjimi merili:
– elementi strehe (naklon, kritina, obrobe …) so lahko le isti kot pri strehi osnovnega kubusa;
– vidni elementi tipa ravna streha naj bodo na celotni stavbi enaki;
– kota kapi ali slemena je lahko le na koti kapi ali slemena strehe osnovnega kubusa ali vsaj 1,0 m nižja;
– strehe sekundarnih kubusov na vzdolžni fasadi imajo lahko le ravno streho (terasa) ali pa so podaljški strehe osnovnega kubusa;
– frčade ali drugi strešni izzidki niso dovoljeni.
3.4.4.3 Tipi glavne stavbe
81. člen
Hiša na podeželju
Osnovni kubus glavne stavbe (78. člen)
V tlorisu širok optimalno okoli 8,0 m in največ 10,0 m; pri čemer mora biti najmanjše razmerje širine: dolžini je 2:3, največje pa 1:2; visoka do E2+M.
Ob tem ima lahko podtip dvostanovanjska hiša na podeželju največje razmerje širine: dolžini 1:3.
Sekundarni kubusi glavne stavbe (78. člen)
Dopustni so tudi posebni sekundarni kubusi: gank, loža, nadstrešek, vetrolov, izzidek nad vhodom.
Namembnost stavbe
3.4.1.0.1 Bivanje v intenzivnem vaškem oziroma podeželskem okolju
V njej ni dovoljeno skladiščenje nad ¼ površine ene etaže ter proizvodnja – razen obrti manjšega obsega. 
Tipi objektov
11100 Enostanovanjske stavbe (razen vrstnih hiš) 11210 Dvostanovanjske stavbe, 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (razen konferenčnih in kongresnih stavb); 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (razen avtopralnic); 12650 Športne dvorane (fitnes, savna)
Izjeme: (v primeru javnih programov): 12111 Hoteli in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (razen hotelov, motelov); 12112 Gostilne, restavracije in točilnice; 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev; 12201 Stavbe javne uprave (razen sodišč, parlamenta, policijske postaje, stavbe občine); 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic; 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (razen konferenčnih in kongresnih stavb); 12301 Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic); 12620 Muzeji in knjižnice (razen stavb za hrambo arhivskih gradiv).
Posebnosti oblikovanja fasade
Okenske odprtine večje od 0,4 m2 naj bodo praviloma vertikalne pravokotne oblike. Med okenske odprtine ne sodijo steklene fasade, t.j. deli fasad v posameznem horizontalnem pasu fasadne ploskve. Zunanje stavbno pohištvo naj bo praviloma v naravnih tonih avtohtonih vrst lesa (macesen, smreka, hrast …). Stavbno pohištvo v barvah kovin ni dovoljeno.
Tipi streh
Streha z naklonom – tip dvokapna streha.
82. člen
Javna stavba
Osnovni kubus glavne stavbe (78. člen)
Visoka je lahko do E3. Višinski gabarit stavbe lahko sega do višine prevladujoče stavbne strukture v vplivnem območju naselbinskega telesa. Na obstoječi stavbni strukturi so na strani glavne fasade,ob najpomembnejšem javnem prostoru, dovoljenje dozidave do gradbenih linij. 
Sekundarni kubusi glavne stavbe (78. člen)
Dopustni so vsi posebni sekundarni kubusi (1.4.1.1.7).
Namembnost stavbe
Namenjena javnim programom – terciarnim in kvartarnim dejavnostim ter tudi drobni obrti in obrti podobnih dejavnosti, ki ne sme presegati 50 % BTP stavbe. V etažah izven etaže dostopne iz javnega prostora je dopustno tudi bivanje.
Tipi objektov
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe
12201 Stavbe javne uprave; 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalni; 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe; 12301 Trgovske stavbe;12302 Sejemske dvorane, razstavišča, 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti; 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (razen paviljonov za stavbe za živali in rastline v živalskih in botaničnih vrtovih); 12620 Muzeji in knjižnice; 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo; 12640 Stavbe za zdravstvo; 12650 Športne dvorane- stavbe za šport;12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (razen nadstrešnic za potnike na avtobusih in drugih postajališčih, javnih sanitarij in podobnega), 11221 Tri in večstanovanjske stavbe (razen stanovanjskih blokov in stolpnic); 1240 Garažne stavbe 12510 Industrijske stavbe (le drobna obrt razen tovarn).
Posebnosti oblikovanja fasad
Fasade proti javnemu prostoru naj bodo oblikovane kot glavne fasade (3.4.4.0.) – tako da vsaj v pritličju iz notranjosti prezentirajo javne vsebine stavbe (npr. s steklenimi stenami ipd.).
Tipi streh
Streha z naklonom ali tip ravna streha. 
83. člen
Modernistična stanovanjska hiša
Osnovni kubus glavne stavbe (78. člen)
Optimalno širok 8,0 m in do največ 12,0 m. Razmerje širine: dolžini v tlorisu naj bo najmanj 1:1,2. Visoka je lahko največ do E2 + M. Sleme ne sme presegati silhuete krajine streh predmetne EUP. 
Sekundarni kubusi glavne stavbe (78. člen)
Izvedba sekundarnega kubusa pred glavno fasado osnovnega kubusa stavbe je dopustna le v primerih, ko je možno s primernim oblikovanjem sanirati obstoječe stanje in izboljšati prostorski odnos med stavbo in vplivnim delom ulice ali trga, ali ko je z dograditvami sosednjih stavb že določena nova gradbena linija, ki dogradnjo omogoča. Streho sekundarnega kubusa se lahko oblikuje kot samostojna streha. Dopustni so vsi posebni sekundarni kubusi: balkon, gank, loža, nadstrešek, vetrolov.
Namembnost stavbe
Bivanje v mirnem okolju (3.4.1.0.2.) 
Tipi objektov
Enostanovanjska stavba 11100 dvostanovanjska 11210 (razen vrstne hiše), 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (razen konferenčnih in kongresnih stavb); 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, 12650 Športne dvorane (fitnes, savna)
Posebnosti oblikovanja fasad
Najpomembnejši fasadni elementi naj bodo urejeni v enotnem kompozicijskem sistemu.
Tipi streh
Streha z naklonom (dvokapna, enokapna), ravna streha ali njihova kombinacija. Dovoljeni so zamiki kapi in slemen.
84. člen
Paviljonska stavba/paviljon
Osnovni kubus glavne stavbe (78. člen)
Stavba naj bo načeloma vzdolžna, vendar razmerje širine: dolžini v tlorisu naj načeloma ne bo večje od 1:3. Z zgolj eno etažo (E1), višinsko prilagojeno prostorskemu kontekstu – praviloma visoko do največ 10,0 m.
Sekundarni kubusi glavne stavbe (78. člen)
Niso dovoljeni.
Namembnost stavbe
programi javnega značaja terciarnih in kvartarnih dejavnosti; skladiščenje in proizvodnja nista dovoljeni.
Tipi objektov
12111 Hoteli in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev; 12112 Gostilne, restavracije in točilnice; 12201 Stavbe javne uprave (razen sodišč, parlamenta, stavb občine); 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic; 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe; 12301 Trgovske stavbe (razen veleblagovnic); 12302 Sejemske dvorane, razstavišča; 12303 Bencinski servisi; 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (razen avtopralnic); 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (razen operne hiše); 12620 Muzeji in knjižnice, 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo; 12640 Stavbe za zdravstvo; 12711 Stavbe za rastlinsko predelavo; 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti.
Tipi streh
Tip ravna streha. V izjemnih primerih, ko je mogoča utemeljitev iz obstoječega prostorskega konteksta urbanega ali vaškega prostora, je lahko streha tudi streha z naklonom.
85. člen
Trško-mestna hiša
Osnovni kubus glavne stavbe (78. člen)
Optimalna širina je 10,0 m in največja 16,0 m; razmerje širine: dolžini od 2:3 do 1:3; visoka največ do E2+M, oziroma do vrha slemena najvišje sosednje legalno zgrajene hiše, če ni predpisano drugače.
Sekundarni kubusi glavne stavbe (78. člen)
Sekundarni kubusi se organizirajo le v sekundarnem delu GE.
Izjemi glede opredelitve sekundarnih kubusov glavne stavbe sta:
– sekundarni kubus je lahko tudi večji od razmerja 1:1 glede na glavno stavbo;
– širina je omejena le z obvezno organizacijo dvorišča v sekundarnem delu GE.
Dopustni posebni sekundarni kubusi so: gank, loža, nadstrešek, vetrolov. V prostoru med osnovnim kubusom glavne stavbe in javnim prostorom ter sosednjimi GE vzdolž javnega prostora, na katerega meji, ni dopusten. 
Namembnost stavbe
Namenjena je bivanju, terciarnim, kvartarnim dejavnostim ter drobni obrti – v pogojih intenzivnega podeželskega okolja (3.4.1.1). 51 % ali več površin naj bo namenjenih dejavnostim in največ 49 % bivanju. Javni programi v etaži na nivoju javnega prostora naj zavzemajo vsaj 50 % površine etaže. Ta etaža naj bo konstrukcijsko in konceptualno zgrajena kot javni prostor v skladu z naslednjimi merili:
– s svetlo višino med 2,8 in 4,0 m;
– zagotovljena mora biti vizualna povezanost notranjih in najpomembnejšega javnega prostora, na katerega GE meji – vsaj 50 % fasade naj bo transparentne.
V ostalih etažah naj bo osnovni namen bivanje, dopolnilno pa se lahko vzpostavijo tudi terciarne in kvartarne dejavnosti. Skladiščenje ali proizvodnja niso dovoljeni. Pri rekonstrukcijah obstoječih stanovanjskih stavb in dozidavah (slednje do obsega ene tretjine obstoječih površin) se bivanje lahko tudi ohranja oziroma je lahko odstotek površin za dejavnosti tudi manjši.
Tipi objektov
1100 Enostanovanjske stavbe (razen vrstnih in počitniških hiš); 11210 Dvostanovanjske stavbe (razen vrstnih hiš); 12111 Hoteli in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (razen motelov); 12112 Gostilne, restavracije in točilnice; 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev; 12201 Stavbe javne uprave (razen sodišč, parlamenta, policijske postaje, stavb občin); 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic; 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (razen konferenčnih in kongresnih stavbe); 12301 Trgovske stavbe; 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (razen avtopralnic); 12620 Muzeji in knjižnice, 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo; 12640 Stavbe za zdravstvo;12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti, 12650 Športne dvorane (fitnes, savna), 1240 Garažne stavbe 12510 Industrijske stavbe (le drobna obrt razen tovarn), 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje.
Posebnosti oblikovanja fasad
Okenske odprtine večje od 0,4 m2 naj bodo praviloma vertikalne pravokotne oblike. Med okenske odprtine ne sodijo steklene fasade, t.j. deli fasad v posameznem horizontalnem pasu fasadne ploskve.
Tipi streh
Streha z naklonom – tipa dvokapna streha s strešnimi izzidki (frčade).
3.4.4.4. Merila organizacije in oblikovanja pomožne stavbe GE
86. člen
(splošna merila oblikovanja pomožnih stavb)
(1) Pomožna stavba GE je stavba, ki naj bo po vlogi v prostoru GE, oblikovanju in namenu podrejena glavni stavbi. Med pomožne stavbe sodijo vse stavbe na GE, ki niso glavne. Pomožno stavbo, ki poleg opredeljenih meril GE in pomožne stavbe GE izpolnjuje tudi merila nezahtevnega in enostavnega objekta, se lahko gradi kot nezahtevni ali enostavni objekt v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
Umestitev v prostoru
(2) Gradnja pomožnih stavb je pogojena z možnostjo izgradnje dvorišča (v kolikor v opredeljenem tipu GE obstaja) oziroma je odvisna od dopustne izrabe prostora na gradbeni parceli (FZ), če obstajajo.
(3) Pomožne stavbe morajo izpolnjevati naslednja merila in pogoje:
– od parcelne meje sosednje GE naj bodo oddaljene vsaj 4,0 m, s soglasjem soseda pa lahko tudi manj;
– sleme strehe naj bo v smeri daljše stranice;
– lahko so prislonjene na stavbo (slepa fasada) na isti GE ali pa od nje odmaknjene najmanj 3,0 m, optimalno 8,0 m.
Namembnost pomožnih stavb
(4) Namembnost pomožnih stavb naj bo skladna z namembnostjo GE.
Sestavine pomožne stavbe – osnovni in sekundarni kubusi
(5) Pomožna stavba ima le osnovni kubus in enega ali več sekundarnih kubusov.
Osnovni kubus pomožne stavbe
(6) Širok je optimalno 10,0 m in največ 12,0 m; najmanjše razmerje širine: dolžini je 1:1; največje pa 1:3; višina pa največ E2. Izjemi sta enoredni ali iztegnjen kozolec, ki sta lahko tudi daljša.
Tipi streh osnovnega kubusa pomožne stavbe
(7) Streha pomožne stavbe naj bo usklajena s streho glavne stavbe GE, v kateri je umeščena. Tako naj ima isti naklon in barvo kritine kot streha glavne stavbe.
(8) Pomožne stavbe imajo lahko streho tipa streha z naklonom (tipa dvokapna ali enokapna streha) ali tipa ravna streha. Strešni izzidki, čopi in frčade niso dovoljeni. V izjemnih primerih, v primeru steklenjakov oziroma zimskih vrtov, je lahko strešna kritina tudi brezbarvna, prosojna. Izjeme so tudi kapelice in vrtne bivalne lope velikosti do 20,0 m2 te imajo lahko streho poljubne oblike. Pomožne stavbe širine več kot 6,0 m imajo lahko le streho tipa dvokapnica streha in ne smejo imeti tipa ravna streha ali enokapna streha.
Sekundarni kubusi pomožne stavbe
(9) Sekundarni kubusi so dovoljeni le pri pomožnih stavbah, katerih površina osnovnega kubusa je večja od 150 m2. Sekundarni kubus:
– ne sme biti širši od 4,0 m, merjeno od osnovne stične ploskve pomožnega in osnovnega kubusa;
– ni jih dovoljeno postavljati med vzdolžno fasado in javnim prostorom;
– na čelih osnovnega kubusa ima lahko le ravno streho;
– streha je lahko oblikovana kot streha tipa ravna streha ali streha z naklonom – na vzdolžni fasadi ima lahko tipa ravna streha ali pa je postavljen v podaljšku strehe.
Oblikovanje fasade
(10) Izvedba vidnih konstrukcije in fasade naj bo v naravnih barvah in strukturah, ki naj bodo skladni z oblikovanjem in materiali glavne stavbe. Posamezne stene so lahko tudi iz prosojnih materialov, pri rastlinjaku pa so takšne lahko vse.
Dopustne vrste objektov pomožnih stavb po klasifikaciji vrst objektov
(11) Vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov (CC-SI). Dopustne vrste objektov pomožnih stavb so:
– 12420 Garažne stavbe,
– 12510 Industrijske stavbe so dopustne le na GE z oznako tipa.gs oziroma manjše obrtne delavnice razen tovarn na območju GE tipa.vs, .vo, .od, .odi, .tm
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča,
– 12711 Stavbe za rastlinsko predelavo,
– 12712 Stavbe za spravilo pridelka,
– 12712 Stavbe za rejo živali,
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe.
Izjemoma so lahko tudi 11100 Enostanovanjske stavbe (razen vrstnih hiš), 11210 Dvostanovanjske stavbe (razen vrstne hiše), 12111 Hoteli in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (razen hotelov, motelov); 12112 Gostilne, restavracije in točilnice; 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev; 12301 Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic); 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti; 12620 Muzeji in knjižnice (razen stavb za hrambo arhivskih gradiv), 12650 Športne dvorane (fitnes, savna), 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (razen konferenčnih in kongresnih stavb); 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnost, 12640 Stavbe za zdravstvo (ambulante), 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (glasbeni paviljoni ipd.), 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje, 241 Objekti za šport in rekreacijo in drugi objekti za prosti čas.
Pomožna stavba kot enostaven ali nezahteven objekt
(12) Pomožno stavbo ali njen del, ki se gradi samostojno in ki poleg opredeljenih meril GE izpolnjuje tudi merila za majhno stavbo, kot jo opredeljuje predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, se lahko gradi kot nezahtevni ali enostavni objekt,ki je lahko samostojna ali prislonjena k stavbi. Pomožna stavba se kot enostaven ali nezahteven objekt gradi za več namenov – vendar njena skupna površina ne sme presegati predpisanih merila za razvrstitev med nezahteven ali enostaven objekt. Če je z združevanjem namenov v eni pomožni stavbi preseženo merilo za nezahteven objekt, se ta gradi kot manj zahteven ali zahteven objekt. Če nezahteven objekt združuje površine za lastne potrebe in kmetijstvo, se upošteva merilo največje dopustne površine, višine in etažnosti za pomožni kmetijsko-gozdarski objekt.
(13) Tipi enostavnih in nezahtevnih objektov so predpisani pri posamezni GE.
(14) Na območju KGV je dovoljena vzpostavitev pomožne stavbe kot enostaven ali nezahteven objekt, v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, če v območju /podobmočju KGV ni opredeljeno drugače. Oblikovanje pomožnih stavb na območju KGV naj sledi merilom arhitekturnega oblikovanja avtohtonih tipov iste vrste stavb v regiji. Strehe naj bodo oblikovane kot strehe z naklonom. Po umestitvi v prostoru (legi), velikosti in fasadnem oblikovanju, naj se podreja značilnostim prostora in ne izstopa iz podobe kulturne krajine.
3.5.0.0 Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP
87. člen
(splošno)
Vsaka EUP ima v nadaljevanju povzete oziroma določene naslednje elemente:
– naziv (identičen nazivu v grafičnem prikazu izvedbenega dela) – z dvomestno črkovno oznako naselja in zaporedno številko EUP v naselju, določeno (prevladujočo) podrobno namensko rabo in oznako predpisanega tipa GE,
– naziv predpisanega tipa GE,
– posebna merila in pogoje urejanja GE v predmetni EUP z navedbo eventualnega OPPN – (3.6.0.0 Prostorsko razvojni ukrepi, usmeritve za izdelavo OPPN).
88. člen
(specifikacija EUP)
Priloga 1 k odloku – specifikacija enot urejanja prostora (EUP).
3.6.0.0 Prostorsko razvojni ukrepi
89. člen
(program opremljanja)
Za območje občine se, ob upoštevanju OPN in na podlagi ZPNačrt ter drugih predpisov, pripravi program opremljanja stavbnih zemljišč. Program opremljanja se lahko pripravi tudi samostojno za območje posameznega OPPN.
90. člen
(prostorski ukrepi)
Za uresničevanje prostorskega razvoja skladno z OPN lahko občina za posamezno območje urejanja uvede tudi druge prostorske ukrepe, ki so predvideni s predpisi s področja urejanja prostora.
91. člen
(usmeritve za izdelavo OPPN)
(1) Območja urejanja OPPN so prikazana v grafičnem delu OPN, na karti 223, usmeritve za izdelavo OPPN pa so v prilogi 2 k odloku.
(2) OPPN se pripravi za naslednja območja:
1 – Dole pri Škofljici
OPPN-1-01: Prenova vasi Dole pri Škofljici,
3 – Glinek
OPPN 3-02: Prenova naselja Glinek
5 – Gradišče nad Pijavo Gorico
OPPN 5-01: Soseska Gradišče Lazi
OPPN 5-02: Sanacija območja razpršene gradnje (SORG) Gradišče Brzek
OPPN 5-03: Soseska Gradišče sever
OPPN 5-04: Soseska Gradišče vzhod
OPPN 5-07: Soseska Gradišče Gabrovka
OPPN 5-08: Sanacija območja razpršene gradnje (SORG) Štibrnica
9 – Lavrica
OPPN 9-08: Prenova jedra Lavrice
OPPN 9-09: Proga za motokros
OPPN 9-10: Pastoralni center Zadnja vas
OPPN 9-11: Soseska v Taljah
OPPN 9-12: Prenova vasi Sela
10 – Orle
OPPN-10-02: Celovita prenova vasi Orle
11 – Pijava Gorica
OPPN 11-01: Pijavski hrib
OPPN 11-02: Pijava Gorica severovzhod
OPPN 11-03: Stanovanjska soseska (SS) Pijava Gorica Senožeti
OPPN 11-06: Prenova jedra Pijave Gorice
13 – Reber pri Škofljici
OPPN 13-01: Gospodarska cona Reber
14 – Smrjene
OPPN 14-02: Sanacija območja razpršene gradnje (SORG) Smrjene Gradišnica
OPPN 14-04: Sanacija območja razpršene gradnje (SORG) Smrjene Gradišče
OPPN 14-06: Sanacija območja razpršene gradnje (SORG) Smrjene Peščenke in Ceroje
OPPN 14-20: Prenova vasi Smrjene
15 – Škofljica
OPPN 15-01: Prenova jedra Škofljice – S del
OPPN 15-03: Prenova in sanacija območja razpršene gradnje (SORG) Mijavčeve ulice
OPPN 15-04: Ureditev občinskega središča
OPPN 15-05: Prenova jedra Škofljice
OPPN 15-07: Prenova Škofljica Klanec
OPPN 15-08: Prenova Šmarske ceste
OPPN-15-09: Primičeva ulica
16 – Vrh nad Želimljami
OPPN 16-02: Stanovanjska soseska (SS) Vrh sv. Peter
OPPN-16-03: Prenova vasi Vrh nad Želimljami
17 – Zalog
OPPN-17-01: Prenova vasi Zalog
18 – Želimlje
OPPN 18-04: Ureditev jedra Želimelj
OPPN 18-05: Stanovanjska soseska Dolgi Devci
4.0.0.0. Prehodne in končne določbe
92. člen
(veljavnost prostorskih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski akti:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93) in družbenega plana Občine Ljubljana Vič - Rudnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 34/86, 14/89 in Uradni list RS, št. 40/92), za območje Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 77/98) (Uradni list RS, št. 48/02, 71/04, 48/05 – Popravek odloka),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š4 Lavrica (Uradni list RS, št. 18/88, 40/92, 11/95, 77/98, 81/05, 82/05 (uradno prečiščeno besedilo)),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š9 Škofljica (Uradni list RS, št. 9/94, 77/98, 63/02, 81/05 – UPB, 29/09),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š11 Gumnišče Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š11 Gumnišče (Uradni list RS, št. 9/94, 77/98, 81/05 – UPB, 29/09),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š12 Pijava Gorica (Uradni list RS, št. 9/94, 77/98, 81/05 – UPB, 29/09),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š13 Želimlje (Uradni list RS, št. 9/94, 77/98, 81/05 – UPB, 29/09),
– Uredba o PUP za sanacijo degradiranega prostora občine Ljubljana Vič - Rudnik (Uradni list RS, št. 62/94).
(2) Ob uveljavitvi tega odloka ostajajo v veljavi naslednji prostorski izvedbeni akti občine:
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja ŠSE 4/5 Lavrica – južni del (Uradni list RS, št. 37/10),
– Odlok o zazidalnem načrtu za območje urejanja VS 9/10 (Uradni list SRS, št. 18/87, Uradni list RS, št. 35/01 19/03, 101/03, 34/04, 48/05 – čistopis, 28/06, 19/08, 53/14 – teh. popr.) – del, razen na območju, ki se s tem aktom razveljavlja, in sicer na parc. št.: 754/1 – del, 760 – del, 761/1 – del, 761/2 – del, 761/3, 762/1, 763/1, 763/2, 765/1 – del, 793/3, 793/2 – del, *407/3, *479, *480, *481, *489, 2373/2 – del, 2990/1 – del, 1448/1 – del, 1450 – del, 2373/1 – del, 2350/2, 859/5, 859/6, 859/7, 859/8, 863/1, 865, 866/1, 866/2, 866/3, 866/4, 869/3, 869/5, 869/6, 869/7, 869/9, 893/2, 893/4, 893/5, 893/5, 893/6, 893/7, 893/8, 893/10, 893/11, 893/12, 893/13, 893/14, 916/2, 916/16, 919/4, 923/2, 923/3, 925/3, 925/6, 934/1, 934/2, 934/3, 934/4, 935/1, 935/2, 935/3, 935/4, 935/5, 935/6, 940/103, 940/217, 940/362, 940/365, 940/366, 940/367, 940/369, 940/370, 940/371, 940/405 – del, vse k.o. Lanišče;
– Odlok o zazidalnem načrtu za območji urejanja VP 9/1 in VO 9/2 (Uradni list RS, št. 99/02, 112/08, 26/12);
– Odlok o zazidalnem načrtu za območje VS 4/4 Lavrica (RS 5), (Uradni list SRS, št. 15/86, 28/86, Uradni list RS, št. 77/98, 47/06, 53/12) – del, veljavnost se ohranja na parc. št. 2297/4 – del, 1843/26, 1843/27, 1843/26, 1843/15, 1844/26, 1843/12, 1843/4, 1844/25, 1844/7, 1844/1, 1843/21, 1843/22, 1843/23, 1843/16, 1843/18, 1843/10, 1844/2, 1844/3, 1844/4, 1844/5, 1844/8, 1815/6, 1815/7, 1815/8, 1815/9, 1805/3, 1805/5, 1805/6, 1805/2, 1805/4, 1804, 1807/1, 1807/2, 1807/3, 1800/1, 1800/2, 1803/1, 1803/2 in 1797/1, vse k.o. Rudnik; v ostalem delu se akt razveljavi;
– Uredba o državnem prostorskem načrtu za daljnovod 2 x 110 kV RTP Polje – RTP Vič (Uradni list RS, št. 50/10 in 80/10 – ZUPUDPP);
– Lokacijski načrt za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in del severne obvozne ceste od Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani (Uradni list RS, št. 27/94, 42/95, 80/10 – ZUPUDPP).
93. člen
(dokončanje postopkov)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za poseg v prostor, začeti pred uveljavitvijo tega akta, se nadaljujejo in končajo na podlagi prostorskih aktov, ki so na obravnavanem prostoru veljali na dan začetka postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja. Za začetek postopka se šteje datum vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja za predmetni poseg.
94. člen
(vpogled v akt in hramba)
Akt z vsemi prilogami se hrani v arhivu občine Škofljica in je javnosti in uporabnikom na vpogled v prostorih občinske uprave Občine Škofljica, Šmarska cesta 3, na Škofljici. V digitalni obliki je akt na vpogled na spletnih straneh občine. Sprejeti akt je posredovan Upravni enoti Ljubljana in ministrstvu, pristojnemu za prostor.
95. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-13/2015
Škofljica, dne 2. julija 2015
Župan
Občine Škofljica
Ivan Jordan l.r.