Uradni list

Številka 48
Uradni list RS, št. 48/2015 z dne 3. 7. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 48/2015 z dne 3. 7. 2015

Kazalo

2020. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje LO-4/4, stran 5468.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C in 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8) ter 20. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13) je Občinski svet Občine Žalec na 7. redni seji dne 18. junija 2015 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje LO-4/4
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(pravna podlaga)
(1) V skladu z Občinskim prostorskim načrtom Občine Žalec (Uradni list RS, št. 64/13) je obravnavano območje, ki je predmet prostorskega načrta Občine Žalec, predvideno za urejanje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN).
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je Zakon o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12).
(3) OPPN je na podlagi sklepa župana o začetku postopka priprave podrobnega prostorskega načrta LO-4/4 (Uradni list RS, št. 14/14 z dne 21. 2. 2014) izdelalo projektantsko podjetje Biro Žveplan d.o.o., Lava 5, 3000 Celje, s številko projekta 033/2013.
II. VSEBINE
2. člen
(vsebina OPPN)
(1) OPPN vsebuje tekstovni in grafični del.
(2) Tekstovni del obsega naslednje vsebine:
– Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN,
– Umestitev načrtovane ureditve v prostor,
– Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
– Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– Načrt parcelacije,
– Etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN,
– Končne določbe.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: Izsek iz grafičnega dela občinskega prostorskega načrta Občine Žalec z legendo.
GRAFIČNI NAČRT 1a: Situacija katastra z obstoječo parcelacijo na ortofoto.
GRAFIČNI NAČRT 2: Območje podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem.
GRAFIČNI NAČRT 2a: Situacija obstoječega stanja.
GRAFIČNI NAČRT 3: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji.
GRAFIČNI NAČRT 4: Zazidalna situacija.
GRAFIČNI NAČRT 5: Zasnova gospodarske infrastrukture.
GRAFIČNI NAČRT 6: Načrt parcelacije.
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– Prikaz stanja prostora,
– Strokovne podlage,
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– Obrazložitev in utemeljitev,
– Stališče župana do pripomb in predlogov z javne razgrnitve,
– Povzetek za javnost.
3. člen
(uporabljeni izrazi)
V tem odloku uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
(1) parcela, namenjena gradnji, pomeni zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu,
(2) gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča,
(3) minimalni odmik od meje je obvezen najmanjši odmik stavbe od meje parcele, namenjene gradnji, ki ga je nujno potrebno upoštevati,
(4) minimalni odmik od ceste je obvezen najmanjši odmik stavbe od ceste in/ali pločnika, ki ga je nujno potrebno upoštevati,
(5) nove prometne površine so površine, namenjene prometu in so v javni rabi,
(6) faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, je določen kot razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji,
(7) faktor izrabe parcele, namenjene gradnji, je določen kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površna vseh etaž objekta, ki so nad terenom in pod njim,
(8) pri določanju maksimalnih faktorjev zazidanosti oziroma izrabe parcele se k zazidani površini oziroma bruto tlorisni površini objektov štejejo vsi objekti na parceli, namenjeni gradnji (tudi nezahtevni in enostavni objekti),
(9) vodno zemljišče in priobalni pas je zemljišče z omejeno lastninsko pravico in je definirano v 11. ter 14. členu Zakona o vodah (ZVO-1).
III. OBMOČJE
4. člen
(območje OPPN)
(1) Območje OPPN zajema naslednje parcele ali dele zemljiških parcel:
421/2, 421/4, 421/3, 422, 422/2, 423/1, 424/1 in 423/8 – del, 1963 – del vse k.o. Žalec.
Območje ureditve je veliko 21.142 m2 ali 2,11 ha.
V primeru odstopanja med zemljiškimi parcelami, navedenimi v tekstovnem delu OPPN in zemljiškimi parcelami, prikazanimi v grafičnem delu OPPN se šteje, da območje OPPN zajema območje zemljiških parcel, kot je prikazano v grafičnem delu.
(2) Zemljišča, ki so predmet tega prostorskega akta, ležijo v enoti urejanja prostora (EUP) LO-4, v ureditvenem območju »LO-4/4« v naselju Ložnica pri Žalcu. Ureditveno območje LO-4/4 je razdeljeno v tri kareje z oznakami »A«, »B« in »C«.
(3) Območje LO-4/4 je s severne strani omejeno z območjem LO-4/3 in občinsko lokalno cesto št. 490641, na zahodni strani ga omejuje obstoječa stanovanjska pozidava, na vzhodu in jugu pa kmetijske površine.
(4) V območje obdelave je vključena tudi lokalna cesta št. 490641. Predvidi se rekonstrukcija te ceste vključno z vzpostavitvijo varovalnih pasov ob obeh straneh ceste.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
5. člen
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) Ureditveno območje LO-4/4 se namenja gradnji objektov centralnih dejavnosti z možnostjo gradnje objektov poslovne ter poslovno-stanovanjske namembnosti.
(2) Ureditveno območje LO-4/4 je razdeljeno v tri kareje A, B in C z namenom postopnega in faznega razvoja območja skladno s potrebami in možnostmi.
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Ureditveno območje LO-4/4, ki se obravnava s tem prostorskim aktom, se nahaja znotraj naselja Ložnica pri Žalcu, ki je po veljavnem občinskem prostorskem načrtu (OPN) Občine Žalec hierarhično opredeljeno kot ostalo naselje.
(2) Z OPPN se ureja območje, namenjeno centralnim dejavnostim (CD), ki v naravi predstavlja drugo polovico in zaključek celote območja centralnih dejavnosti, ki je že umeščeno severno od lokalne ceste št. 490641 in se ureja z OPPN LO-4/3. Obravnavano območje v svojem zahodnem delu meji na območje, namenjeno stanovanjskim površinam (SS), ki se ureja z OPPN LO-1/1. Vzhodni in južni del obravnavanega območja mejita na najboljša kmetijska zemljišča (K1).
(3) Naselje Ložnica pri Žalcu je navidezno neodvisno naselje v gravitacijskem območju občinskega središča in mesta Žalec. Zaradi svoje lege v bližini avtoceste in dobre cestne povezave z najbližjim AC priključkom Arja vas se je v zadnjih letih naselje razvijalo pretežno v gospodarsko cono in z že izvedenimi prostorskimi posegi ter nekaterimi še načrtovanimi, že danes predstavlja velik razvojni potencial gospodarstva v Občini Žalec. Stanovanjska gradnja tako prehaja v drugi plan in verjetno se bo naselje v prihodnosti razvijalo predvsem kot gospodarsko območje.
7. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Celotno območje OPPN je namenjeno območju drugih centralnih dejavnosti. Te dejavnosti zajemajotrgovino, promet in skladiščenje, gostinstvo, intelektualne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, vzgoja in izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti ter druge dejavnosti, kot spremljajoča dejavnost je dopustno bivanje, tudi bivanje različnih skupin prebivalstva.
(2) Dovoljena je gradnja naslednjih objektov: poslovne stavbe, poslovno-stanovanjske stavbe, proizvodne stavbe, montažne hale, skladiščne stavbe, začasne skladiščne stavbe in stavbe sezonskega značaja, razstavni paviljoni, silosi, nadstreški in pomožne stavbe.
(3) Dovoljena je gradnja prometne, komunalne in energetske ter telekomunikacijske infrastrukture.
8. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
(1) Celotno območje OPPN se zaradi možnosti faznega razvoja razdeli na tri kareje A, B in C. Celotno območje je razdeljeno na posamezne parcele, namenjene gradnji, znotraj posameznega kareja.
(2) Za vse kareje velja, da so prepovedane vse vrste posegov, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna in so določeni v Prilogi I Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 72/07).
Kare »A«
(3) Kare »A« se nameni gradnji poslovnih ali poslovno-stanovanjskih objektov.
(4) Dovoli se katerakoli dejavnost iz prvega odstavka 7. člena tega odloka. Kot dopolnilno dejavnost se dopusti dejavnost bivanja.
(5) Predvidena je gradnja dveh objektov A1 in A2, ki se lahko tudi združita v enotno stavbno maso.
(6) Dovoljena je gradnja stavb do etažnosti P+1.
Kare »B«
(7) Kare »B« se nameni gradnji večjega poslovnega, skladiščno-proizvodnega kompleksa s poslovno stavbo B1, skladiščno proizvodno stavbo B2, silosi, skladišči in sezonsko pokritimi površinami B3 ter odprte deponije z boksi in nadstreški B4.
(8) Dovoli se katerakoli dejavnost iz prvega odstavka 7. člena tega odloka. Kot dopolnilno dejavnost se dopusti dejavnost proizvodnje.
(9) Dovoljena je gradnja stavb do etažnosti P+1 z izjemo B3, kjer je možna tudi gradnja skladiščnih silosov do max. 20 m višine.
Kare »C«
(10) Kare »C« se nameni gradnji 5 objektov C1 – C5.
(11) Dovoli se katerakoli dejavnost iz prvega odstavka 7. člena tega odloka. Kot dopolnilno dejavnost se dopusti dejavnost bivanja za stavbe iz dvanajstega odstavka tega člena.
(12) Zahodni del kareja s stavbami C1 – C3 se nameni poslovno-stanovanjskim stavbam.
(13) Vzhodni del kareja s stavbama C4 – C5 se nameni izključno poslovno-proizvodnim, trgovskim ali trgovsko-skladiščnim stavbam.
(14) Dovoljena je gradnja stavb do etažnosti P+1.
9. člen
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Skupni pogoji
(1) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
Na območju OPPN je dopustna:
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija,
– dozidava in nadzidava,
– spreminjanje namembnosti dela objekta,
– odstranitev objekta in
– vzdrževanje.
(2) Umestitev in maksimalni tlorisni gabariti novih stavb so določeni z regulacijskimi linijami, in sicer v okviru gradbene meje (stavbe so lahko locirane zgolj znotraj gradbene meje), pri kateri so upoštevani minimalni potrebni odmiki od mej parcel, namenjenih gradnji in zahtevani odmiki od prometne infrastrukture. Umestitev stavb je razvidna iz grafičnega dela OPPN.
(3) Prometno se območje navezuje na lokalno cesto št. 490641 preko obstoječih in predvidenih cestnih priključkov.
(4) Pri umestitvi in zasnovi objektov je potrebno upoštevati sanitarno-tehnične in požarnovarnostne pogoje, kakor tudi minimalni potrebni odmik od meje parcel, namenjenih gradnji, ki znaša min. 4,00 m, razen če ni v grafičnem delu tega projekta določeno drugače. Pri odmiku objektov od lokalne ceste je potrebno upoštevati minimalen odmik 5,00 m od roba bankine. Bližje lokalni cesti so dovoljene le postavitve ograj in zasaditve, ki ne vplivajo na preglednost ceste in priključkov na cesto, kar se dokazuje z prikazom preglednega trikotnika posameznega priključka na lokalno cesto.
(5) Strehe so ravne, enokapne ali dvo ali več kapne, maksimalnega naklona do največ 30°. Kritina je temna ali se ravna po fasadi. V primeru ravne strehe je dovoljena in zaželena ureditev zelene strehe.
(6) Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno.
(7) Točne dimenzije objektov se določijo na podlagi potreb investitorjev ob upoštevanju tehnoloških in logističnih zahtev v fazi izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri tem je potrebno upoštevati določene gradbene meje iz grafičnega dela OPPN.
(8) Na vsem območju OPPN je dovoljena gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost ob upoštevanju regulacijskih linij (gradbene meje) iz grafičnega dela OPPN.
Posebni pogoji
Kare »A«
(9) Objekta A1 in A2 se prometno napajata preko skupnega dovoza, ki se neposredno priključuje na lokalno cesto št. 490641.
(10) Pri načrtovanju in izgradnji je potrebno upoštevati faktor zazelenitve parcele namenjene gradnji (Fza), ki je minimalno 0,2.
(11) Tlorisna dimenzija objektov A1 in A2 je v grafičnem delu OPPN prikazana zgolj shematsko in se lahko razvija znotraj prikazanih regulacijskih linij. Najvišja dovoljena višina objektov merjeno od kote ±0.00 je 12 m.
Kare »B«
(12) Objekti B1 – B4 se prometno napajajo preko dveh cestnih priključkov na lokalno cesto št. 490641.
(13) Pri načrtovanju in izgradnji je potrebno upoštevati maksimalni faktor zazidanosti parcele (FZ) namenjene gradnji, ki zanaša do 0,6.
(14) Tlorisna dimenzija objektov B1 – B4 je v grafičnem delu OPPN prikazana zgolj shematsko in se lahko razvija znotraj prikazanih regulacijskih linij. Najvišja dovoljena višina objektov B1, B2 in B3 merjeno od kote ±0.00 je 15 m. V primeru gradnje silosov so ti lahko visoki do 20 m. Najvišja višina objekta B4 je 10 m.
Kare »C«
(15) Objekti C1 – C5 se prometno napajajo preko skupnega dovoza, ki se neposredno priključuje na lokalno cesto št. 490641.
(16) Pri načrtovanju in izgradnji je potrebno upoštevati faktor zazelenitve parcele namenjene gradnji (Fza), ki je minimalno 0,2.
(17) Tlorisna dimenzija objektov C1 – C5 je v grafičnem delu OPPN prikazana zgolj shematsko in se lahko razvija znotraj prikazanih regulacijskih linij. Najvišja dovoljena višina objektov C1 – C5 merjeno od kote ±0.00 je 12 m.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA NA JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
10. člen
(prometna infrastruktura)
Ceste
(1) Celotno območje OPPN se preko več predvidenih priključkov neposredno priključi na lokalno cesto št. 490641.
(2) Predvidena je rekonstrukcija lokalne ceste št. 490641. Vozišče se razširi na 6 m širine z obojestranskim varnostnim pasom širine 2,5 m, na katerem se predvidi ureditev hodnika za pešce širine 1,5 m ter kolesarska steza širine 1,0 m. V sklopu rekonstrukcije se uredi tudi odvodnjavanje cestnega telesa ter javna razsvetljava ob javnih površinah.
(3) Priključek na občinsko cestno omrežje mora biti zgrajen v smislu izpolnjevanja 54. člena Zakona o javnih cestah in 43. člena Odloka o občinskih cestah. Upoštevati je potrebno elemente za projektiranje priključkov za vrsto in količino prometa, ki se bo odvijal ma priključku na kategorizirano občinsko cesto.
(4) Priključek mora biti prilagojen niveleti ceste na katero se priključuje. Kot priključevanja na lokalno cesto mora biti med 75° in 105°.
(5) Meteorne in druge vode s parcele in priključka ne smejo pritekati na cesto ali na njej zastajati, zato je na priključku potrebno predvideti odvodnjavanje.
(6) Priključek mora biti izveden tako, da ne ogroža cestnega telesa, kakor tudi ne prometa na njem.
(7) Priključek in njegova neposredna okolica ob cesti morata biti urejena tako, da je zadovoljena zadostna preglednost s ceste na priključek in obratno. Ustrezna preglednost se v projektni dokumentaciji za izgradnjo cestnih priključkov dokazuje s preglednim trikotnikom.
(8) Investitor priključka je dolžan na parceli zagotoviti prostor za obračanje vozil tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto.
Mirujoč promet
(9) Na posamezni parceli namenjeni gradnji je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest glede na namembnost in dejavnosti, ki se bodo opravljale v predvidenih stavbah. Na vsaki parceli namenjeni gradnji je potrebno zgotoviti najmanj:
Namembnost objekta 
Število PM
Trgovine
1 PM na 50 m2 BTP vendar ne manj kot 4 PM
Butiki in specializirane trgovine
1 PM na 30 m2 BTP vendar ne manj kot 2 PM
Gostinski lokal
1 PM na 10 sedežev
Gostinske stavbe s prenočišči
1 PM na 5 sob
Obrtni in industrijski obrati ter skladišča
1 PM na 50 m2 neto površine ali 1 PM na 2 zaposlena
Poslovni prostori s strankami
1 PM na 30 m2 BTP vendar ne manj kot 2 PM
Poslovni prostori brez strank
1 PM na 2 zaposlena
(10) V podenoti C se sme del potrebnih parkirišč za vsako predvideno stavbo urediti tudi na skupnih površinah kot je prikazano v grafičnem delu. Javni rabi v lasti Občine Žalec se namenijo površine dovozne ceste in parkirišč na parcelah z oznako 5 in 6 (načrt parcelacije, list številka 6), v kareju C. Lastništvo le-teh se prenese na Občino Žalec najkasneje v roku 30 dni po izdaji posameznega uporabnega dovoljenja za njihovo dograditev.
(11) Za ostale dejavnosti se število parkirišč določi v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje posameznih vrst objektov. Odstopanje od navedenega števila parkirnih mest je dopustno, če se odstopanje opredeli v projektni dokumentaciji, vendar le s soglasjem občinskega upravnega organa, pristojnega za urejanje prostora.
11. člen
(energetska infrastruktura)
Elektroenergetsko omrežje
Obstoječe stanje
(1) V območju predvidene ureditve OPPN potekajo obstoječi nizkonapetostni elektroenergetski nadzemni vodi, katerega je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor. V sled sprostitve zemljišča je iste potrebno pred pričetkom del preurediti od obstoječe transformatorske postaje TP Ložnica Pirh do tč. A, od tč. A do tč. B in od tč. C do tč. D v podzemno izvedbo (glej grafični del OPPN).
(2) Na območju OPPN Elektro Celje d.d. nima zadostnih kapacitet električne energije za napajanje vseh predvidenih objektov, zato je potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo, katera bo služila tudi kot nadomestna transformatorska postaja TP Ložnica Pirh.
(3) Energija za napajanje predvidene transformatorske postaje je na razpolago na SN nadzemnem elektro energetskem vodu DV 20 kV Juteks – odcep Ložnica Pirh – oporišče št. 5. Lokacija predvidene TP je razvidna iz grafičnega dela.
Predvidena ureditev
(4) Od predvidene točke priključitve nove transformatorske postaje do nove transformatorske postaje je predviden nov SN podzemni elektroenergetski vod v večcevni kabelski kanalizaciji. Prav tako je predvidena nova večcevno kabelska kanalizacija za potrebe vključitve nove TP v SN omrežje od lokacije nove transformatorske postaje do tč. E (glej grafični del OPPN).
(5) Energija za napajanje predvidenih objektov v območju OPPN bo na razpolago na nizkonapetostnih zbiralkah predvidene TP.
(6) Za napajanje objektov na območju OPPN so predvideni novi nizkonapetostni priključni vodi do merilnih mest.
(7) Glede na faznost izgradnje je možno objekta A1 in A2 v kareju »A« v I. fazi napajati iz obstoječe TP Ložnica Pirh s tem, da je potrebno pred priključitvijo zamenjati obstoječi transformator 160 kVA s transformatorjem 250 kVA.
(8) Za območje OPPN je izdelana strokovna podlaga (idejna rešitev elektrifikacije) ob upoštevanju tehničnih pogojev in faznosti izvedbe. V strokovni podlagi je predvidena tudi vključitev obstoječih NN elektro energetskih izvodov iz lokacije obstoječe TP Ložnica Pirh v predvideno novo transformatorsko postajo. Strokovna podlaga je izdelana pod številko načrta 01-15 projektanta SI-Enering, Vladimir Goste s.p., januar 2015. Strokovna podlaga služi kot osnova za izdelavo PGD in PZI projektne dokumentacije elektrifikacije območja OPPN.
Plinovodno omrežje
(9) V neposredni bližini obravnavanega območja je zgrajeno distribucijsko srednjetlačno omrežje zemeljskega plina (4 bar), ki poteka ob južnem robu lokalne ceste in neposredno meji na območje OPPN. Plinovodno omrežje je v upravljanju sistemskega operaterja Mestni plinovodi d.o.o.
(10) Za potrebe predvidenih objektov je predvideno sekundarno distribucijsko omrežje zemeljskega plina s hišnimi priključki.
(11) Pri projektiranju sekundarnega distribucijskega omrežja zemeljskega plina, priključnih plinovodov in notranje plinske instalacije je potrebno upoštevati določila Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1), Tehnične zahteve sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (april 2012) in ostalimi tehničnimi zahtevami, predpisi in standardi.
(12) Plinomeri se postavijo na mesto in na način, ki ga določi predstavnik sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Mesto postavitve plinomerov mora biti vedno dostopno za odčitavanje in nadzor.
(13) Izgradnjo priključnega plinovoda lahko izvaja le sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina ali od njega pooblaščene inštitucije.
(14) Pred pričetkom izgradnje je potrebno pisno obvestiti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, da opravi zakoličbo obstoječega distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
(15) Pri posegih nad plinovodnimi cevmi se zahteva stalen nadzor s strani sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
12. člen
(telekomunikacijska infrastruktura)
(1) V neposredni bližini obravnavanega območja je zgrajeno javno TK omrežje v upravljanju Telekoma Slovenije.
(2) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekoma Slovenije. Trase naročniških kablov se določijo z zakoličbo pred pričetkom gradbenih del. Vse TK vode je potrebno pred gradnjo ustrezno zaščititi in/ali prestaviti, kar se izvede po navodilih in nadzoru predstavnika Telekoma Slovenije.
(3) Za nove TK vode je predvidena trasa kabelske kanalizacije iz PVC cevi premera 110 mm ali 125 mm in pomožnimi jaški.
(4) Mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK omrežja se določijo v fazi projektiranja glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih Telekoma Slovenije.
(5) Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave PGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
13. člen
(vodovod in kanalizacija)
(1) Vodovod in kanalizacija na območju obravnavanega OPPN je del javnega vodovodnega in kanalizacijskega sistema v upravljanju JKP Žalec d.o.o.
(2) Na trasi javnega vodovoda in kanalizacije (tudi na hišnih priključkih) ni dovoljeno postavljati objektov, opornih zidov, ograj, drogov … in saditi dreves ali drugih trajnih nasadov.
(3) Trasa javnega vodovoda in kanalizacije naj se izbira po prometnih površinah (cestah). Pri projektiranju vodovoda in kanalizacije se predvidijo hišni vodovodni in kanalizacijski priključki z izvedbo do priključnega mesta predvidoma izven utrjenih površin.
(4) Pri projektiranju vodovoda in kanalizacije je potrebno upoštevati Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11), Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnih objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda (Uradni list RS, št. 55/07) in Uredbo o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12).
(5) Pri pripravi projektov za projektiranje vodovoda in kanalizacije v območju OPPN faze PGD in PZI, mora projektant sodelovati z upravljalcem javnega vodovoda in kanalizacije. Za ta namen se predvidijo skupni koordinacijski sestanki.
(6) Za območje ki se ureja s tem OPPN, je izdelana idejna zasnova komunalne opreme območja.
Vodovod
(7) Oskrba novih in obstoječih objektov z vodo na obravnavanem območju je možna preko zgrajenega javnega vodovoda v izvedbi PE Ø 90 mm, ki poteka severno in vzhodno ob parcelnih mejah območja OPPN.
(8) Za predvidene objekte je potrebno zgraditi sekundarno vodovodno omrežje, ki se bo navezovalo na obstoječi javni vodovod.
(9) Smernice za projektiranje vodovoda:
Za sekundarno vodovodno omrežje je potrebo izdelati projektno dokumentacijo na podlagi predvidene porabe vode v posameznih objektih glede na njihovo namembnost.
Novo razdelilno vodovodno omrežje mora zagotavljati požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov.
Pod utrjenimi površinami se uporablja material iz nodularne litine.
Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda mora znašati 3,0 m.
Vsi odcepi in hišni priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov.
Vodomeri se vgradijo v vodomerne jaške.
Upoštevati je potrebno obstoječo poselitev na območju nove pozidave.
Raztezanje vode zaradi gretja v bojlerju se zaradi nepovratnega ventila v vodomerni garnituri ne bo kompenziralo v sistem javnega vodovoda, kar mora projektant upoštevati pri projektiranju vodovodne instalacije.
(10) Montažo vodovodnega priključka lahko izvrši le JKP Žalec d.o.o. ali za to registrirano podjetje, ki ga pooblasti JKP Žalec d.o.o.
Kanalizacija
(11) Na obravnavanem območju je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki poteka zahodno od obravnavanega območja OPPN v cestnem telesu in se zaključuje s čistilno napravo.
(12) Smernice za projektiranje kanalizacije:
Fekalne vode je potrebno odvajati v javno kanalizacijo. Čiste meteorne vode s streh lahko ponikajo lokalno v podtalje ali pa se vodijo v površinski odvodnik. Onesnažene meteorne vode je potrebno predhodno očistiti preko lovilcev olj in maščob.
Minimalni odmik novih objektov od javne kanalizacije mora znašati 3,0 m.
Za sekundarno kanalizacijsko omrežje je potrebo izdelati ustrezno projektno dokumentacijo.
14. člen
(obveznost priključevanja)
Predvideni objekti na območju OPPN se morajo priključiti na vso načrtovano gospodarsko infrastrukturo pod pogoji upravljavcev, razen v primeru samooskrbe.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
15. člen
(kulturna dediščina)
Na območju obravnave OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine.
Varstveni režim za arheološke ostaline
Na celotnem območju urejanja veljajo splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin, ki naj se upoštevajo pri gradnji:
Strokovni nadzor nad posegi
Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
Odkritje arheološke ostaline
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodja del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKD, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
16. člen
(varstvo voda)
(1) Za odpadne vode iz objektov je izdelana idejna zasnova komunalne infrastrukture območja. Za vse objekte je predvideno odvajanje odpadnih voda iz objektov preko ustrezno dimenzionirane vodotesne kanalizacije, ki se neposredno priključi na javno kanalizacijsko omrežje ob zahodnem robu kareja C.
(2) Geologija širšega območja OPPN je neugodna s stališča možnosti površinskega ponikanja meteornih vod. Na območju je sicer možno globinsko ponikanje na globinah večjih od 5 m, vendar hkrati na območju ni predvidena izvedba globokega temeljenja oziroma kletnih etaž. S stališča geologije območja je smiselno vse meteorne vode na območju tako iz streh kot utrjenih površin zadrževati v ustrezno dimenzioniranih zadrževalnikih na parcelah investitorjev ter nato voditi v površinski odvodnik, lociran na vodnem zemljišču (skrajni JV vogal kare C). Izpust voda v naravo je možen izključno preko iztočne glave.
(3) V primeru potrebe po izvedbi globokega temeljenja za posamezen objekt na območju je za ta objekt smiselna izvedba lokalne ponikovalnice za meteorne vode, ki pa mora biti locirana izven utrjenih in povoznih površin in izvedena v plasteh prodno peščene glinaste zemljine, predvidoma na globinah večjih od 5 m.
(4) Za odvajanje meteornih vod z območja OPPN je izdelana idejna zasnova komunalne infrastrukture, s katero je predvideno zadrževanje vod pred izpustom v naravo v ustrezno dimenzionirani meteorni kanalizaciji s predvidenimi zadrževalniki na parcelah investitorjev, kot je prikazano v grafičnem delu tega projekta. Za kare A je predvideno zadrževanje meteornih vod v predvideni meteorni kanalizaciji ter v cevnem zadrževalniku volumna 6 m3 ter izpust v obstoječo meteorno kanalizacijo na območju. Za kare B in C je predvidena izvedba zadrževalnikov skupnega volumna 37 m3 (kare B) in 30 m3 (kare C). Za območje OPPN je izdelan hidravlični izračun za sistem zadrževanja meteornih voda.
(5) Za vse vode z utrjenih površin namenjene mirujočemu prometu, je pred iztokom v podtalje oziroma izpustom v vode obvezno predhodno čiščenje v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj.
(6) Natančnejše dimenzioniranje kanalizacije za odpadne vode iz objektov ter meteorne vode s streh in utrjenih površin se izvede v sklopu izdelave projektne dokumentacije faze PGD za komunalno ureditev območja OPPN.
(7) Na območju kareja C je evidentiran neimenovan potok, levi pritok Ložnice. Priobalno zemljišče vodnega zemljišča neimenovanega potoka zajema 5 m pas od vrha obeh brežin (izrazite geomorfološke spremembe) in je prikazan v grafičnih prilogah tega projekta. Na priobalnem pasu vodnega zemljišča so prepovedane vse ureditve razen tistih, ki so izrecno določene z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04, 41/04, 57/08, 57/12, 100/13 in 40/14). Za vse posege na vodnem in priobalnem zemljišču je potrebno pridobiti vodno soglasje.
(8) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja.
17. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Na podlagi Občinskega prostorskega načrta Občine Žalec in Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) sodi obravnavano območje v III. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa Ldvn ≤ 60 dBA in mejne nočne ravni Lnoč ≤ 50 dBA.
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi.
(3) Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
18. člen
(varstvo zraka)
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
19. člen
(ravnanje z odpadki)
Za objekte je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
20. člen
(varstvo tal)
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.
21. člen
(ohranjanje narave)
Na obravnavanem območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost, zato ni potrebno pridobiti naravovarstvenih pogojev in soglasij.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
22. člen
(rešitve in ukrepi)
(1) Območje OPPN ni ogroženo s strani visokih vod niti ne leži na plazovitem območju.
(2) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati projektni pospešek tal za lokacijo gradnje po Potresni karti Slovenije. Ta znaša v času priprave tega OPPN 0,15 g (1,4715 ms-2).
(3) Razlitja nevarnih snovi se na območju ne pričakuje. Kolikor bi do razlitja prišlo, je potrebno nemudoma obvestiti pristojne službe.
(4) Za zagotavljanje požarne varnosti območja ureditve se v sklopu komunalne opreme območja predvidijo nadzemni hidranti za gašenje morebitnega požara. Za zagotavljanje zadostne količine požarne vode je potrebno zagotoviti pretok na posameznem hidrantu min. 10 L/s. Hidrantno omrežje se načrtuje tako, da so vsi predvideni objekti od najmanj enega hidranta odmaknjeni min. 5 m in največ 80 m.
(5) Za vse predvidene objekte je v fazi PGD potrebno izdelati zasnovo požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa študijo požarne varnosti skladno s Pravilnikom o zasnovi in študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 12/13, 49/13).
(6) Vse požarnovarnostne ureditve projektirati v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 9/11, 83/12) ter Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07 in 12/13).
X. NAČRT PARCELACIJE
24. člen
(parcelacija)
(1) Za območje je potrebna nova parcelacija v kateri se bodo odmerila zemljišča za javne površine in za predvidene objekte.
(2) Nova parcelacija je razvidna iz grafičnega dela projekta, (načrt parcelacije list številka 6).
(3) Parcelacija je okvirna in jo je možno pred izvedbo prostorskega akta s soglasjem Občine Žalec spremeniti.
XI. ETAPNOST PROSTORSKE UREDITVE
25. člen
(etapnost izvedbe)
(1) Načrtovane gradnje stavb se lahko izvedejo fazno, pri čemer je pogoj izvedena komunalna opremljenost posameznega kareja.
(2) Kareji »A«, »B« in »C« se lahko razvijajo neodvisno.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
26. člen
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
(1) Na področju velikosti posameznih objektov so možna odstopanja v smeri povečanja gradbenih mas kolikor le-te ne presegajo določenih regulacijskih linij. V smeri zmanjševanja gradbenih mas ni omejitev.
(2) Povečanje etažnosti objektov ni dopustna.
(3) Na območju OPPN je možno združiti več parcel v enotno območje s tem, da pristojne službe Občine Žalec k taki rešitvi izdajo ustrezno urbanistično mnenje, ki tako rešitev izrecno potrdi.
(4) Možne so drugačne tehnične rešitve izvedbe prometne, energetske in komunalne infrastrukture, kolikor se doseže racionalnejša tehnična rešitev in boljša izraba prostora. Z vsemi spremembami morajo soglašati posamezni soglasjedajalci in upravitelji prostora.
(5) Do izgradnje komunalne, energetske in prometne infrastrukture na območju OPPN so možne tudi tehnične rešitve v skladu z zadnjim stanjem tehnike, ki omogočajo samooskrbo posameznih prvo zgrajenih objektov na območju.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
27. člen
(trajanje veljavnosti OPPN)
(1) Ta OPPN preneha veljati, ko so zgrajene predvidene prostorske ureditve ali ga nadomesti nov prostorski akt, prenehanje veljavnosti OPPN se določi s sklepom Občine Žalec.
(2) Po prenehanju veljavnosti OPPN se območje ureja z OPN Žalec.
XIV. KONČNE DOLOČBE
28. člen
(dostopnost)
OPPN je na voljo za vpogled pri pristojni službi Občine Žalec ter na Upravni enoti Žalec, oddelek za okolje in prostor.
29. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanem tega OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
30. člen
(začetek veljavnosti)
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-03-0004/2013
Žalec, dne 18. junija 2015
Župan
Občine Žalec
Janko Kos l.r.