Uradni list

Številka 26
Uradni list RS, št. 26/2015 z dne 17. 4. 2015
Uradni list

Uradni list RS, št. 26/2015 z dne 17. 4. 2015

Kazalo

1121. Dodatek št. 10 h Kolektivni pogodbi za elektroindustrijo Slovenije, stran 2985.

Na podlagi 69. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost elektroindustrije Slovenije (Uradni list RS, št. 108/05, 95/06, 71/07, 82/07, 32/08, 70/08, 47/09, 75/09, 10/10, 104/11 in 32/13) in Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06, s spremembami in dopolnitvami) sklepata stranki
kot predstavniki delodajalcev:
Gospodarska zbornica Slovenije – Zbornica elektronske in elektroindustrije
Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za kovine
kot predstavniki delojemalcev:
Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI)
KNSS Neodvisnost
Sindikat kovinske, elektroindustrije in elektronike (KS 90 – SKEIE)
Svet gorenjskih sindikatov
D O D A T E K š t. 10
h Kolektivni pogodbi za elektroindustrijo Slovenije
1. člen
Točka D) Časovno na novo glasi:
D) Časovno:
(1) Ta pogodba stopi v veljavo s podpisom pogodbenih strank, uporabljati pa se začne osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen če s to pogodbo za posamezna določila ni določeno drugače. Pogodba je sklenjena za nedoločen čas.
2. člen
2. Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi in drugo na novo glasi:
(1) Izraza »delavec« in »delodajalec« se v tej kolektivni pogodbi uporabljata v pomenu in obsegu kot to opredeljuje zakon, ki ureja delovna razmerja. Delodajalci in delavci imajo status uporabnikov te kolektivne pogodbe.
(2) »Gospodarska dejavnost« je vsaka dejavnost, ki se opravlja z namenom pridobivanja dobička, v statusni obliki, ki jo predvideva zakon. Šteje se, da gre za opravljanje dejavnosti na pridobiten način, če je subjekt statusno organiziran v obliki, katere temeljni namen je pridobivanja dobička.
(3) »Poslovodne osebe« so osebe, ki vodijo poslovanje pri delodajalcu in so s temi pooblastili vpisane v ustrezen register.
(4) Izraz »sindikat« pomeni sindikate, katerih člani so delavci, zaposleni pri delodajalcu.
(5) »Splošni akt« je akt delodajalca, ki na splošen način ureja posamezna vprašanja v zvezi z delovnimi razmerji, skladno z zakonom, ki ureja delovna razmerja in to pogodbo.
(6) Pomen izrazov, ki se nanašajo na plače in druge osebne prejemke, je naveden v poglavju o plačah.
(7) V tej kolektivni pogodbi uporabljena izraza »delavec in delodajalec«, zapisana v moški slovnični obliki, sta uporabljena kot nevtralna za ženske in moške.
(8) Kadar je v tej kolektivni pogodbi skupaj uporabljena besedna zveza »kolektivna pogodba ali splošni akt delodajalca«, je mišljen splošni akt delodajalca po zakonu, ki ureja delovna razmerja.
(9) Pri uveljavljanju pravic delavcev na podlagi »delovne dobe pri zadnjem delodajalcu«, se v omenjeno delovno dobo šteje vsa delovna doba (neprekinjena in prekinjena):
– pri zadnjem delodajalcu
– pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca
– za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih, od katerih so bili prevzeti.
(10) Pri uveljavljanju pravic delavcev na podlagi »delovne dobe«, se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu in jih izkaže z vpisom v delovno knjižico ali s potrdilom oziroma izpisom podatka o obdobjih pokojninskega zavarovanja. Pri uveljavljanju pravic delavcev na podlagi »skupne delovne dobe« se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe:
– za delovno dobo do 31. 12. 2008: ko je bil delavec v delovnem razmerju in ki so hkrati vpisana v delovno knjižico, ki jo delavec predloži delodajalcu
– za delovno dobo od 1. 1. 2009: ko je bil delavec v delovnem razmerju, na podlagi katerega je bil zavarovan pri slovenskih nosilcih obveznih socialnih zavarovanj, kar delavec izkaže s potrdilom oziroma izpisom podatkov o obdobjih zavarovanja iz matične evidence zavarovancev Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
(11) »Najnižja osnovna plača« je najnižja osnovna plača za posamezni tarifni razred. »Osnovna plača« je plača delavca po pogodbi o zaposlitvi, določena v skladu s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom.
(12) »Sindikalni zaupnik« je oseba, zaposlena pri delodajalcu, ki jo izvolijo člani sindikata ali imenuje organ sindikata, o čemer sindikat pisno obvesti delodajalca.
(13) »Sindikalni funkcionar« v smislu drugega odstavka 36. člena te kolektivne pogodbe je oseba, zaposlena pri delodajalcu, ki opravlja sindikalno delo nepoklicno in je izvoljena ali imenovana s strani organa sindikata v organe sindikatov na državnem, panožnem in regijskem ali območnem nivoju, ali je pridobila status zunanjega sindikalnega pooblaščenca, kar dokazuje z ustreznim dokumentom.
(14) Kadar je v tej kolektivni pogodbi uporabljen izraz »uredba«, je mišljena vsakokratna veljavna uredba Vlade RS, ki določa višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.
(15) »Javni prevoz« je prevoz, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsem uporabnikom prevoznih storitev in se izvaja v komercialne namene, razen prevoza, ki se opravlja z osebnim ali s kombiniranim vozilom.
(16) »Pripravljenost na domu« je čas, ko delavec ne dela, delodajalec pa mu je odredil, da mu je na razpolago in se je dolžan odzvati pozivu delodajalca, da pride na delo.
3. člen
3. člen na novo glasi:
(1) Razvrstitev del po zahtevnosti opravi delodajalec s splošnim aktom.
(2) Konkretne vrste del, ki se opravljajo pri delodajalcu, se opredelijo s splošnim aktom.
(3) Delodajalec je dolžan pred sprejemom splošnega akta, navedenega v prvem in drugem odstavku tega člena, oziroma njegovi spremembi in dopolnitvi, le-tega posredovati v mnenje reprezentativnemu sindikatu pri delodajalcu in se do mnenja pisno opredeliti.
(4) V primeru dvoma pri razvrščanju vrste del v tarifne razrede, se uporabljajo veljavni šifranti poklicev.
(5) Če se za posamezno delovno mesto zahteva alternativna raven izobrazbe, se pri razvrščanju v tarifni razred upošteva višja stopnja zahtevane izobrazbe.
4. člen
Podnaslov pred 4. členom se na novo glasi:
Obveščanje o pooblaščenem delavcu
5. člen
7. člen na novo glasi:
(1) Delodajalec z delavcem, ki je izbran, sklene pogodbo o zaposlitvi, ki poleg obveznih sestavin iz zakona, ki ureja delovna razmerja, vsebuje tudi:
– poskusno delo (če se zahteva)
– tarifni in plačilni razred (če je plačilni razred določen pri delodajalcu), znesek osnovne plače na mesec ali na uro
– način ugotavljanja delovne uspešnosti, pri čemer se stranki lahko sklicujeta na veljavne kolektivne pogodbe ali splošni akt.
(2) Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati opis dela, ki ga mora delavec po pogodbi o zaposlitvi opravljati ali pa mora biti k pogodbi o zaposlitvi priložena kopija opisa del iz splošnega akta.
(3) Delodajalec mora delavca ob nastopu dela seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
(4) Delodajalec kolektivne pogodbe oziroma splošne akte hrani na mestu, dostopnem vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, česar mu delodajalec ne more odreči. Ta določba velja tudi za agencijsko posredovane delavce, ko so na delu pri uporabniku.
(5) Če delodajalec, brez odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ponudi delavcu spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove, s katero se predlaga spremembo ali nadomestitev veljavne pogodbe o zaposlitvi, se mora delavec do predloga delodajalca opredeliti najkasneje v 15 delovnih dneh.
(6) Pogodba o zaposlitvi se lahko sklene hkrati za dve ali več delovnih mest, zlasti, če se delo na delovnih mestih opravlja s krajšim delovnim časom in skupni delovni čas ne presega polnega delovnega časa, določenega z zakonom, ki ureja delovna razmerja, oziroma s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca.
6. člen
Doda se podnaslov Suspenz pogodbe o zaposlitvi in 7.a) člen, ki glasi:
(1) Suspenz pogodbe o zaposlitvi nastopi tudi v primeru, ko delavec v skladu z mnenjem medicine dela več kot 45 dni v koledarskem letu, prekinjeno ali neprekinjeno, začasno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto ali posebne zdravstvene zahteve izpolnjuje, vendar z omejitvami, delodajalec pa mu ne more odrediti drugega dela.
(2) Za čas suspenza po prejšnjem odstavku tega člena pripada delavcu samo nadomestilo plače v višini 50% njegove plače, do katere bi bil upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.
(3) Določbe tega člena se ne uporabljajo v primeru, ko je nezmožnost za opravljanje dela iz prvega odstavka tega člena posledica opravljanja dela pri delodajalcu in v primeru, ko je delavec upravičeno odsoten zaradi bolezni ali poškodbe.
7. člen
8. člen na novo glasi:
(1) Projektno organizirano je delo, ki je vezano na program oziroma opredelitve iz programa, ki ni stalen, temveč je projekt, ki se samostojno začne in konča. Za projektno delo se zahtevajo določena organizacijska struktura, standardizacija postopkov priprave, izvedbe in spremljanja vsakega posameznega projekta in urejena projektna ter preostala sistemska dokumentacija.
(2) Delodajalec in sindikat v roku 90 dni od uveljavitve te pogodbe oblikujeta paritetni način spremljanja sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas glede razlogov za to in oblikovanja predlogov za sprejem ukrepov, ki bodo omogočali sklepanje pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas z delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas dalj kot eno leto.
(3) Manjši delodajalec lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas ne glede na omejitve iz zakona, ki ureja delovna razmerja.
(4) Po samostojni odločitvi vodstva družbe se lahko sklene delovno razmerje za določen čas z tudi do 3% zaposlenih pri velikih delodajalcih in do 2% zaposlenih pri srednje velikih delodajalcih (upoštevajoč velikost podjetja po zakonu, ki ureja gospodarske družbe), čeprav ti ne ustrezajo zakonski definiciji vodilnega delavca, če se z njimi sklene izventarifna pogodba.
Izventarifna pogodba o zaposlitvi je pogodba, ki jo delodajalec sklene z vodilnim delavcem, opredeljenim v zakonu, ki ureja delovna razmerja ali s strokovnjakom, katerega osnovna plača vsaj za 30 odstotkov presega najnižjo osnovno plačo določeno v tej kolektivni pogodbi za delavce IX. tarifnega razreda.
(5) Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene tudi v primeru zaposlitve iz razloga za opravljanje pripravništva in poskusnega dela.
8. člen
9. člen na novo glasi:
(1) Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša, če ni drugače določeno s pogodbo o zaposlitvi:
– za dela od I. do III. tarifnega razreda največ 1 mesec
– za dela IV. tarifnega razreda največ 2 meseca
– za dela V. tarifnega razreda največ 3 mesece
– za dela VI. tarifnega razreda največ 4 mesece
– za dela VII., VIII. in IX. tarifnega razreda največ 6 mesecev.
(2) Z načinom spremljanja poskusnega dela mora biti delavec seznanjen pred nastopom dela.
9. člen
Doda se podnaslov Pripravništvo in 9.a) člen, ki glasi:
(1) Pripravnik je oseba, ki začne prvič po končanem izobraževanju opravljati dela, ustrezna vrsti in ravni njegove izobrazbe.
(2) Ni pripravnik, kdor je srednjo strokovno, višjo ali visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo pridobil s študijem ob delu in bil ves čas študija zaposlen na podlagi pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu, za katerega se je zahtevala raven in smer strokovne izobrazbe, za katero se je izobraževal.
(3) Delodajalec lahko odloči, v katerih primerih pripravništvo ni potrebno.
(4) Trajanje pripravništva se določi za različno dolga obdobja glede na raven strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače. Pripravništvo lahko traja:
– za dela do vključno V. ravni izobrazbe največ 6 mesecev
– za dela VI. ravni izobrazbe največ 9 mesecev
– za dela VII. ravni izobrazbe največ 12 mesecev.
(5) Pripravniku, ki je pri opravljanju pripravniškega programa in delovnih nalog posebej uspešen in s tem dokaže, da je pridobil delovne izkušnje, potrebne za samostojno delo v stroki, lahko delodajalec na mentorjev predlog skrajša pripravniško dobo, vendar ne za več kot tretjino prvotno določenega trajanja.
(6) Pripravnika vodi, usmerja, nadzira in ocenjuje mentor, ki ga določi delodajalec. Mentor izdela program pripravništva, po katerem se pripravnik usposablja in z njim ob nastopu dela seznani pripravnika. Mentor pripravnika seznani tudi z načinom in obsegom preverjanja pridobljenega znanja.
(7) Mentor mora imeti najmanj enako raven izobrazbe kot se to zahteva za delovno mesto ali vrsto del, na katerega je pripravnik razporejen, vsaj 1 leto delovnih izkušenj in mora poznati naloge, za katere se pripravništvo izvaja.
(8) Pred iztekom pripravniške dobe pripravnik opravlja pripravniški izpit, ki vsebuje preizkus znanja iz stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal.
(9) Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj 3 člane, ki imajo najmanj enako raven strokovne izobrazbe, kot se zahteva za delovno mesto ali vrsto del, na katerega je pripravnik razporejen in vsaj 1 leto delovnih izkušenj.
(10) Če pri delodajalcu ni dovolj ustreznih strokovnjakov, lahko delodajalec za predsednika ali člana komisije za pripravniški izpit imenuje tudi druge strokovnjake s področja, s katerega se opravlja pripravniški izpit.
(11) Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.
(12) Komisija za pripravniški izpit oceni pripravništvo z oceno, ki glasi »opravil« – »ni opravil« in to sporoči pripravniku takoj po končanem izpitu.
(13) O poteku in rezultatu pripravniškega izpita sestavi komisija zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in oba člana komisije.
(14) Delodajalec lahko pripravniku, ki prvič ne opravi pripravniškega izpita, omogoči ponovitev opravljanja izpita.
10. člen
Doda se podnaslov Omejitev števila napotenih delavcev in 9.b) člen, ki glasi:
(1) V koledarskem letu lahko največ 3 mesece znaša število napotenih delavcev, zaposlenih pri delodajalcu do 35 odstotkov števila zaposlenih delavcev pri uporabniku, ob upoštevanju naslednjih pogojev:
– da v povprečju v preteklem koledarskem letu število napotenih delavcev, zaposlenih pri uporabniku za zagotavljanje dela za določen čas, ne presega 25 odstotkov števila zaposlenih delavcev pri uporabniku
– da uporabnik v predhodnem obdobju 12 mesecev ni odpovedal pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov pri uporabniku zaposlenemu delavcu ali več delavcem na delovnem mestu ali na delovnih mestih, ki se pokrivajo z delovnimi mesti ali vrstami del, na katerih delajo delavci napoteni pri uporabniku.
(2) Uporabnik tekoče obvešča reprezentativni sindikat pri delodajalcu o povečanem številu napotenih delavcev iz prvega odstavka tega člena.
(3) V omejitev po tem členu se ne vštevajo delavci, ki so pri delodajalcu za zagotavljanje dela zaposleni za nedoločen čas.
11. člen
11. člen na novo glasi:
(1) V času delovnega razmerja delodajalec lahko, poleg primerov določenih v zakonu (začasno zmanjšan obseg dela), odredi delavcu opravljanje druge vrste dela kot je določena v pogodbi o zaposlitvi, na podlagi pisne odredbe, in sicer v naslednjih primerih:
– delavcu, pri katerem je na delovnem mestu podana neposredna nevarnost za zdravje
– če je delo nujno potrebno opraviti, da se prepreči večja škoda
– ob nenadnih okvarah delovnih naprav
– v primeru nenadno povečanega obsega del
– nadomestitev nenadno začasno odsotnega delavca
– če delavec začasno ne izpolnjuje posebnih zdravstvenih zahtev za delovno mesto ali posebne zdravstvene zahteve izpolnjuje, vendar z omejitvami,
če delo ustreza usposobljenosti ter zdravstveni zmožnosti delavca.
(2) Delavec je dolžan opravljati drugo vrsto dela, dokler trajajo razlogi, navedeni v prvem odstavku tega člena in sicer največ 65 delovnih dni v koledarskem letu, razen v primeru zadnje alineje prejšnjega odstavka, ko je delavec drugo vrsto dela dolžan opravljati ves čas obstoja razloga.
(3) Delavec je dolžan opravljati drugo vrsto dela tudi v primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, za čas trajanja odpovednega roka.
(4) Za čas opravljanja drugega dela na osnovi odredbe iz prvega in tretjega odstavka tega člena, delavec prejme plačo, ki je zanj ugodnejša.
(5) Delavcu, ki zaradi izrečenega varstvenega ali vzgojnega ukrepa ne sme opravljati del, za katera je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se lahko odredi opravljanje druge vrste dela, za katera se zahteva enaka ali nižja stopnja zahtevnosti, dokler taka prepoved traja.
(6) Delavec je dolžan opravljati drugo delo ne glede na raven in smer izobrazbe, če delo ustreza usposobljenosti ter zdravstveni zmožnosti delavca.
12. člen
13. člen na novo glasi:
V delovni čas se šteje tudi čas za:
– usposabljanje in izpopolnjevanje po napotilu delodajalca v delovnem času
– organizirane odmore za dodatne počitke med delom
– osebne potrebe
– potrebne priprave delovnega mesta za delo (kot npr.: pospravljanje, čiščenje in podobno).
13. člen
16. člen na novo glasi:
(1) Nadurno delo se lahko uvede le v izjemnih primerih iz zakona, ki ureja delovna razmerja, če dela ni mogoče opraviti z novimi zaposlitvami, prerazporeditvijo delovnega časa in drugimi organizacijskimi ukrepi.
(2) Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca, poleg primerov določenih v zakonu, ki ureja delovna razmerja, opravljati delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo) tudi, da se opravi delo, ki ni moglo biti opravljeno zaradi pomanjkanja energije, okvare strojev ali naprav ali izpada dobave vhodnih materialov.
(3) Poleg primerov iz zakona, ki ureja delovna razmerja, lahko delo preko polnega delovnega časa odkloni delavec, ki ima nujen zdravniški pregled in delavec, ki je samohranilec otroka do 9 let starosti, če gre za nadurno delo od ponedeljka do petka. Samohranilec je oseba, ki predloži potrdilo o preživnini centra za socialno delo ali odločbo sodišča.
(4) Dnevna, tedenska in mesečna omejitev nadurnega dela, določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, ki ne sme biti daljše od 6 mesecev.
14. člen
17. člen na novo glasi:
Delavcu, ki je sklenil delovno razmerje za manj kot polovico polnega delovnega časa, pripada odmor med delom v sorazmerju s prisotnostjo na delu.
15. člen
19. člen na novo glasi:
(1) Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi organizacije dela, se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne more biti daljše od 12 mesecev, razen če ni s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca določeno krajše obdobje.
(2) V vsakem primeru začasne prerazporeditve delovnega časa, mora delodajalec datumsko določiti začetek in predvideti konec referenčnega obdobja, v katerem se bo upoštevala povprečna razporeditev polnega delovnega časa.
(3) V vsakem primeru začasne prerazporeditve delovnega časa, mora delodajalec delavca obvestiti o dnevih njegove delovne obveznosti praviloma za teden dni.
16. člen
26. člen na novo glasi:
(1) Disciplinsko odgovornemu delavcu delodajalec lahko izreče opomin, odvzem bonitet ali denarno kazen.
(2) Najvišja odmerjena denarna kazen je lahko največ 15% plače delavca za obdobje najdalj 6 mesecev.
(3) Denarno kazen delavec mesečno plačuje največ 6 mesecev, in sicer v višini 15% plače delavca, ki jo je prejel v mesecu pred izrečeno denarno kaznijo, oziroma, ki bi jo prejel, če bi delal.
(4) Delodajalec mora ob vročitvi pisne obdolžitve delavca seznaniti z možnostjo, da lahko delavec od delodajalca zahteva, da ta pisno obvesti sindikat, katerega član je delavec, o uvedbi disciplinskega postopka in kršitvi.
(5) Od vročitve pisne obdolžitve do zagovora mora preteči najmanj 5 dni.
17. člen
28. člen na novo glasi:
(1) V primerih, ki jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja, je delodajalec dolžan seznaniti delavca z njegovo pravico, da ima od delodajalca pravico zahtevati, da obvesti sindikat, katerega član je.
(2) Pisno opozorilo delavcu, da mu lahko v primeru ponovne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti redno odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, mora vsebovati navedbo kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti, obrazložitev in pravno podlago za odpoved.
(3) Pisno opozorilo mora biti delavcu vročeno v rokih, ki jih določa zakon za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
(4) Pisno opozorilo velja 2 leti od dneva vročitve delavcu.
18. člen
35. člen na novo glasi:
(1) Delodajalec zagotavlja reprezentativnemu sindikatu podatke o vseh vprašanjih, ki jih sindikat potrebuje za primere sodelovanja pri odločanju o kolektivnih pravicah in za primere sodelovanja pri odločanju o individualnih pravicah delavcev v skladu z veljavno zakonodajo ter o zadevah, ki jih morajo delavci poznati zaradi izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti.
(2) Pooblaščeni predstavniki sindikatov vseh ravni organiziranja in z njihove strani angažirani strokovnjaki, ki so jim bili podatki iz prvega odstavka tega člena posredovani, so dolžni varovati podatke, ki so določeni kot poslovna skrivnost delodajalca.
(3) Predsednik sindikata pri delodajalcu oziroma sindikalni zaupnik ima pravico do podatkov o izplačanih plačah po kolektivnih pogodbah in o masi plač za delavce po individualnih pogodbah pri delodajalcu na način, opredeljen v dogovoru o pogojih za delovanje sindikata, vendar teh podatkov ne sme razmnoževati niti jih javno objavljati. Pri pridobivanju podatkov in ravnanju z njimi morajo predsedniki sindikatov oziroma sindikalni zaupniki upoštevati določila zakona o varstvu osebnih podatkov.
(4) Delodajalec je dolžan najmanj enkrat letno, praviloma po poteku poslovnega leta, poročati sindikatu pri delodajalcu o politiki zaposlovanja, vključno z uporabo agencijskega dela, o plačni politiki in sistemu plač ter o rezultatih poslovanja delodajalca za preteklo leto in predstaviti načrte za tekoče leto.
19. člen
36. člen na novo glasi:
(1) Delodajalec zagotavlja naslednji obseg plačanih ur sindikalnega dela med delovnim časom:
– za opravljanje nalog sindikalnih zaupnikov skupno najmanj dve plačani uri letno za vsakega člana sindikata pri delodajalcu, vendar ne manj kot 50 ur letno
– članom sindikata za čas udeležbe na članskih sestankih sindikalnih skupin pri delodajalcu najmanj 4 ure letno
– reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu pripada naslednje število ur letno za sindikalno izobraževanje:
    – do 50 članov                         24 ur
    – nad 50 do 100 članov                 48 ur
    – nad 100 do 250 članov                72 ur
    – nad 250 do 500 članov                96 ur
    – nad 500 članov                     120 ur.
V tako določeno število ur se ne šteje izobraževanje o kolektivnem dogovarjanju in delovno pravni zakonodaji, varstvu in zdravju pri delu ter iz drugih področij socialne varnosti (šteje se, da je to vsebina vseživljenjskega učenja pri delodajalcu), na katerega sindikalne zaupnike napoti delodajalec na lastno iniciativo ali na predlog sindikata. Razdelitev ur med sindikalne zaupnike iz te alineje se letno predloži delodajalcu skupaj s poimenskim seznamom sindikalnih zaupnikov najkasneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.
(2) Sindikalnemu funkcionarju za sodelovanje v višjih oblikah sindikalne organiziranosti pripada letno ustrezno število plačanih dni, ki se lahko koristijo po urah, in sicer:
– državni in panožni nivo
35 dni (člani organov)
45 dni (predsednik, podpredsednik in sekretar)
– regionalno oziroma območni nivo
15 dni (člani organov)
25 dni (predsednik, podpredsednik in sekretar)
– v primeru organiziranja konference sindikalnih podružnic, se lahko pogoji za delovanje sindikata dogovorijo med sindikatom in delodajalci s pisnim dogovorom.
(3) V fond ur iz prejšnjega odstavka tega člena ni všteto število ur za pogajanja za kolektivno pogodbo na državnem ali panožnem nivoju.
(4) Sodelovanje v višjih oblikah sindikalne organiziranosti se dokazuje z vabili, ki morajo biti delodajalcu predloženi 3 delovne dni pred odsotnostjo.
(5) O okvirnem načinu izrabe tako določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati in delodajalec, pri čemer se upoštevajo potrebe in interesi članov sindikatov in interesi delodajalca.
(6) Potrebni čas za opravljanje nalog, ki jih sindikat pri delodajalcu prevzame na podlagi posebnega dogovora, se ne šteje v fond ur za sindikalno delo.
(7) V primeru dogovora o sklenitvi delovnega razmerja s profesionalnim sindikalnim zaupnikom, se pogodbeni stranki dogovorita, da se pripadajoči fond ur za sindikalno delo iz prvega odstavka tega člena lahko zmanjša.
(8) O izrabi dogovorjenega obsega plačanih ur za sindikalno delo se vodi evidenca na način, dogovorjena med poslovodnim organom in sindikatom.
20. člen
Pred 38. členom se doda podnaslov Sindikalni zaupniki, ki uživajo pravno varstvo in 38. člen na novo glasi:
(1) Število sindikalnih zaupnikov, ki uživajo varstvo v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, določita sindikat in delodajalec s pisnim dogovorom o pogojih za delovanje sindikata, pri čemer se upošteva organiziranost delovnega procesa po izmenah, organiziranost delodajalca, število članov sindikata in organiziranost sindikata. Predlog števila sindikalnih zaupnikov, ki uživajo varstvo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, lahko posreduje sindikat ali delodajalec. V primeru, da pisni dogovor ni dosežen, je status sindikalnega zaupnika z varstvom po zakonu priznan le predsedniku sindikata pri delodajalcu.
(2) Član sindikata pridobi status sindikalnega zaupnika, ki uživa pravno varstvo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, z dnem, določenim v pisnem sklepu sindikata pri delodajalcu o poimenski določitvi sindikalnih zaupnikov, vendar ne prej kot z dnem vročitve tega sklepa delodajalcu.
21. člen
Doda se podnaslov Najnižja osnovna plača in 42.b) člen, ki glasi:
Najnižja osnovna plača pomeni vrednost za najmanj zahtevno delo v določenem tarifnem razredu za povprečni mesečni polni delovni čas.
22. člen
44. člen na novo glasi:
(1) Denarni zneski osnovnih plač za dela pri delodajalcu se določijo s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom. Višina osnovne plače se določi ob upoštevanju zahtevnosti dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Pri izbrani metodi vrednotenja, bo delodajalec upošteval najmanj naslednje objektivne kriterije (elementi):
– zahtevane sposobnosti (strokovna izobrazba in izkušnje)
– odgovornosti
– fizični in umski napor.
(2) Osnovna plača delavca je lahko enaka ali višja od najnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi za posamezni tarifni razred, v katerega so razvrščena dela, za katera je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi.
(3) Delodajalec zagotavlja enake možnosti za napredovanje delavcev pri delu. Delodajalec organizira spremljanje razvoja delavcev v smislu delovne kariere, njihovega izobraževanja in usposabljanja za delo, kar je podlaga za odločitev o napredovanju delavcev. Sistem napredovanja pri delodajalcu se lahko določi s podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom.
23. člen
47. člen na novo glasi:
(1) Delavcem za delo v delovnem času, ki je manj ugoden, pripadajo dodatki najmanj v naslednjih odstotkih od osnovne plače oziroma urne postavke za:
– delo v popoldanski izmeni, kadar se delovni proces
izvaja najmanj v 2 izmenah oziroma v turnusu               10%
– prekinitev dela za eno uro ali več                       15%
– nočno delo                                               50%
– nadurno delo
– če je potreb  no nadaljevanje delovnega ali
pro­izvodnega procesa, da bi se preprečila nevarnostaz
življenje in zdravje ljudi, večja materialna škoda
(ki se opredeli v podjetniški kolektivni pogodbi
oziroma v sploš­nem aktu); če je nujno, da se opravi
delo, ki ni moglo biti opravljeno zaradi pomanjkanja
energije, okvare strojev in naprav; če je nujno, da
se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi
povzročila prekinitev dela                                 40%
– v ostalih primerih nadurnega dela                        50%
– delo v nedeljah                                          50%
– delo na praznike in dela proste dneve po zakonu         50%.
(2) Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
(3) Dodatki se med seboj ne izključujejo, razen dodatkov za delo na dan praznika ali dela prostih dni ter dodatka za delo v nedeljo.
(4) Delavcu pripada nadomestilo za čas pripravljenosti na domu najmanj v višini 10% osnovne plače delavca za polni delovni čas. Čas, ko je delavec na domu v pripravljenosti za delo, se posameznemu delavcu ne more odrediti za več kot 5 dni na mesec.
(5) Pripravljenost na domu je delovna obveznost, čas pripravljenosti na domu se ne šteje v delovni čas.
(6) Če mora delavec zaradi potrebe nepretrganega proizvodnega procesa ali narave dela delati tudi na dan praznika oziroma drugi dela prosti dan po zakonu, se mu zagotovi prost dan z nadomestilom plače na kakšen drug delovni dan, najkasneje v enem mesecu, če pa to ni možno, pa namesto prostega dneva 100% dodatek.
24. člen
Doda se nov 47.a) člen, ki glasi:
(1) Delavec je za dopolnjena leta skupne delovne dobe do 30. 6. 2006 upravičen do dodatka v višini 0,5% za vsako dopolnjeno leto skupne delovne dobe. Za obdobje od 1. 7. 2006 dalje mu pripada dodatek v višini 0,6% za vsako dopolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, je delavec, ki se zaposli pri delodajalcu od začetka veljavnosti tega dodatka št. 10 k tej kolektivni pogodbi, upravičen le do dodatka na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu v višini 0,6% za vsako dopolnjeno leto delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo le v primeru, če s podjetniško kolektivno pogodbo ni drugače določeno.
25. člen
49. člen na novo glasi:
(1) Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v breme delodajalca v naslednjih primerih:
– bolezni
– poklicne bolezni ali poškodbe pri delu
– letnega dopusta in drugih plačanih odsotnostih iz 24. člena te pogodbe
– na državne praznike in dela proste dneve po zakonu
– odsotnosti z dela, če je delavec napoten na izobraževanje oziroma, če se izobražuje v interesu delodajalca
– za čas stavke, organizirane po zakonu o stavki, v primeru bistvenega kršenja kolektivnih pogodb, kadar so izčrpane vse pogajalske možnosti
– v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca.
(2) V primerih iz prve alineje prvega odstavka je osnova za nadomestilo plače plača delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas, valorizirana z rastjo plač pri delodajalcu za pretekli mesec brez nadomestil plače, nadomestilo pa znaša najmanj 80% osnove.
(3) V vseh ostalih primerih je osnova za izračun nadomestila plače povprečna plača delavca v preteklih 3 mesecih, valorizirana z rastjo plač pri delodajalcu za tekoči mesec. Plača iz prejšnjega stavka ne vsebuje nadomestil plač in se izračuna iz urne postavke za dneve prisotnosti na delu.
(4) Nadomestila plače ne morejo presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
26. člen
51. člen na novo glasi:
(1) Delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela za dneve prisotnosti na delu od kraja bivališča do kraja opravljanja dela, če je kraj bivališča od kraja opravljanja dela oddaljen najmanj dva kilometra.
(2) Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena delavcu pripada povračilo stroškov najcenejšega javnega prevoza v višini kot to določa tarifna priloga. Če je za delodajalca ugodneje in delavec ne predloži dokazila o nakupu vozovnice, pripada delavcu povračilo stroškov kilometrine po uredbi.
(3) Če ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, delavcu pripada kilometrina za vsak polni kilometer po najkrajši cestni povezavi v višini zgornjega zneska po uredbi.
(4) Če delodajalec organizira prevoz na delo in z dela ter delavec tak prevoz uporablja, potem delavcu ne nastajajo nikakršni stroški. Delavcu zato v primeru uporabe organiziranega prevoza ni mogoče nalagati plačila stroškov.
(5) Če delavec iz upravičenih razlogov ne uporablja organiziranega prevoza, mu je delodajalec dolžan povrniti stroške prevoza na delo in z dela v višini kot je določena v tarifni prilogi.
(6) Delavec mora delodajalcu sporočiti vsako spremembo kraja bivališča, iz katerega prihaja na delo. Če se zaradi razlogov na strani delavca strošek prevoza na delo in z dela naknadno poveča, ima delavec pravico do povračila tako povečanega stroška za prevoz na delo in z dela le, če se tako sporazume z delodajalcem.
27. člen
56. člen na novo glasi:
(1) Višina odpravnine, ki pripada delavcu po zakonu, ki ureja delovna razmerja, v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko presega 10-kratnik osnove iz zakona, ki ureja delovna razmerja.
(2) Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina pod naslednjimi pogoji in v naslednjih višinah:
– v višini ene povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini ene povprečne mesečne plače delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje, za dopolnjenih 5 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu
– v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to zanj ugodneje, za dopolnjenih 15 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu
– v višini treh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje, za dopolnjenih 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu
– če se delavec upokoji v treh mesecih po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev in ima hkrati dopolnjenih 40 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu, delavcu pripada odpravnina v višini štirih povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini štirih povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje
(3) Odpravnina v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi se izplača najkasneje do izteka odpovednega roka, odpravnina ob upokojitvi pa se izplača najkasneje ob izplačilu zadnje plače.
28. člen
57. člen na novo glasi:
(1) Delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč, odmerjena od višine povprečne mesečne plače delavcev pri delodajalcu oziroma povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje, in sicer v naslednjih primerih:
– smrt delavca, ki je delal pri zadnjem delodajalcu
več kot 10 let                                            170%
– smrt delavca, ki je delal pri zadnjem delodajalcu
do 10 let                                                 120%
– smrt ožjega družinskega člana delavca, ki dela pri
zadnjem delodajalcu več kot 10 let                        100%
– smrt ožjega družinskega člana delavca, ki dela pri
zadnjem delodajalcu do 10 let                              80%
– ob nastanku težje invalidnosti (najmanj druga
kategorija) delavca, ki dela pri zadnjem delodajalcu
več kot 10 let                                            100%
– ob nastanku težje invalidnosti (najmanj druga
kategorija) delavca, ki dela pri zadnjem delodajalcu
do 10 let                                                 80%.
(2) Delavec lahko delodajalca enkrat letno zaprosi za solidarnostno pomoč tudi v primeru daljše neprekinjene bolezni ali poškodbe pri delu (v trajanju nad 3 mesece). O višini solidarnostne pomoči se dogovorita delodajalec in sindikat glede na okoliščine posameznega primera.
(3) Delodajalec lahko v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu določi višje zneske in še druge primere, za katere delavcu pripada solidarnostna pomoč.
(4) Ožji družinski člani delavca so: zakonec, zunaj zakonski partner, otroci ter posvojenci pod pogojem, da jih je delavec dolžan po zakonu preživljati.
(5) Kot elementarne nesreče, ki prizadenejo zaposlene pri delodajalcu, se obravnavajo nesreče, ki so:
1. Posledica naravnega pojava, kot je opredeljen v definiciji Statističnega urada Republike Slovenije
2. In povzročijo škodo na tistih dobrinah pri delavcih, ki so potrebne, da lahko nemoteno prihajajo na delo in opravljajo svoje delo, to pa so:
– bivalni prostori: stanovanja in stanovanjski objekti, kjer delavec dejansko živi in od koder prihaja na delo ter katerih lastnik ali solastnik je
– pomožni objekti (drvarnice, kleti, shrambe …), ki so nujno potrebni, da se iz njih zagotavlja oskrba za stanovanjski objekt
– premičnine v bivalnih prostorih in pomožnih objektih, ne glede na lastništvo, ki jih delavci potrebujejo za zadovoljevanje osnovnih potreb za življenje (sem ne sodijo različni predmeti za prosti čas).
3. Delavcu pripada solidarnostna pomoč za primer elementarne nesreče odmerjena od višine povprečne mesečne plače delavcev pri delodajalcu oziroma povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje, in sicer v naslednjih primerih:
– za delavca, ki dela pri zadnjem delodajalcu več
kot 10 let                                              100%
– za delavca, ki dela pri zadnjem delodajalcu do 10
let                                                     80%.
4. Višina solidarnostne pomoči ne more biti višja od višine nastale škode. Kolikor je dejanska ali ocenjena škoda, ki je delavcu nastala, manjša od navedenega zneska v prejšnji točki tega člena, se delavcu izplača solidarnostna pomoč do višine nastale škode.
5. V primeru, da elementarna nesreča znatnejšo škodo povzroči tudi delodajalcu, delodajalec ni dolžan izplačati delavcu solidarnostne pomoči.
29. člen
60. člen na novo glasi:
(1) Dijakom in študentom na praksi pripada za polni delovni čas obvezne prakse plačilo najmanj v višini 15 % povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za pretekli mesec.
(2) Dijakom pripadajo izplačila skladno z zakonom in učno pogodbo.
(3) Dijakom in študentom pripada za dneve prisotnosti na praktičnem delu prehrana med delom, če je ta organizirana pri delodajalcu in jo delodajalec svojim delavcem zagotavlja v naravi.
(4) Dijaki in študenti na praksi imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.
30. člen
68. člen na novo glasi:
(1) Pogodbena stranka lahko odpove kolektivno pogodbo kadarkoli s trimesečnim odpovednim rokom, vendar ne prej kot 1. 5. 2017. Odpoved mora stranka pisno obrazložiti.
(2) Pogodbena stranka o odpovedi obvesti drugo pogodbeno stranko s priporočenim pismom.
(3) Odpoved te kolektivne pogodbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(4) Po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdalj do konca koledarskega leta v katerem se je iztekel odpovedni rok, uporabljajo določbe normativnega dela te kolektivne pogodbe.
(5) Po odpovedi te kolektivne pogodbe lahko vsaka stranka predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.
31. člen
Črta se 72. člen
32. člen
TARIFNA PRILOGA 1
Tarifna priloga po tem dodatku nadomešča tarifno prilogo za Dodatek št. 9 k pogodbi (Uradni list RS, št. 32/13).
1. Najnižje osnovne plače za posamezne tarifne razrede znašajo od 1. 6. 2015 dalje:
+------------+-------------+--------------+
|  Tarifni   |   Najnižja  |   Najnižja   |
|   razred   |   mesečna   | osnovna plača|
|            |osnovna plača|  na uro v €  |
|            |za 174 ur v €|              |
+------------+-------------+--------------+
|     I.     |    553,74   |     3,18     |
+------------+-------------+--------------+
|    II.     |    566,16   |     3,25     |
+------------+-------------+--------------+
|    III.    |    621,18   |     3,57     |
+------------+-------------+--------------+
|    IV.     |    699,27   |     4,02     |
+------------+-------------+--------------+
|     V.     |    761,39   |     4,38     |
+------------+-------------+--------------+
|    VI.     |    887,40   |     5,10     |
+------------+-------------+--------------+
|    VII.    |   1.031,16  |     5,93     |
+------------+-------------+--------------+
|   VIII.    |   1.178,47  |     6,77     |
+------------+-------------+--------------+
|    IX.     |   1.386,12  |     7,97     |
+------------+-------------+--------------+
2. Najnižji polni regres za letni dopust za leto 2015 znaša 840,00 € in velja do določitve novega zneska.
3. Delodajalec povrne stroške prehrane med delom, stroške na službenem potovanju, kilometrino, terenski dodatek in nadomestilo za ločeno življenje v višini zgornjega zneska veljavne uredbe Vlade Republike Slovenije, ki določa višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih odhodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, razen stroškov za prevoz na delo in z dela, ki jih povrne najmanj v višini 80% cene javnega prevoza.
4. Stranke te kolektivne pogodbe bodo zneske iz tarifne priloge objavljale mesečno v svojih glasilih ali na spletnih straneh.
33. člen
Ta dodatek h kolektivni pogodbi začne veljati in se uporabljati prvi dan naslednjega meseca po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen določbe 19. člena tega dodatka, ki se začne uporabljati 1. 1. 2016.
Ljubljana, dne 25. marca 2015
Za Gospodarsko zbornico Slovenije
Zbornica elektronske in elektroindustrije (ZEE)
mag. Valter Leban l.r.
predsednik Upravnega odbora ZEE
 
Za Združenje delodajalcev Slovenije
ZDS – Sekcija za kovine
Franci Bratkovič l.r.
predsednik
 
Za sindikate
Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije
(SKEI)
Lidija Jerkič l.r.
predsednica
 
KNSS Neodvisnost
Drago Lombar l.r.
predsednik
 
Konfederacija sindikatov 90 –
Sindikat kovinske, elektroindustrije
in elektronike
(KS 90 – SKEIE)
Damjan Volf l.r.
pooblaščenec
 
Svet gorenjskih sindikatov
Nežka Bozovičar l.r.
predsednica
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dne 8. 4. 2015 izdalo potrdilo št. 02047-17/2005/46 o tem, da je Dodatek št. 10 h Kolektivni pogodbi za elektroindustrijo Slovenije vpisan v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06) pod zaporedno številko 11/10.