Uradni list

Številka 55
Uradni list RS, št. 55/2014 z dne 21. 7. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 55/2014 z dne 21. 7. 2014

Kazalo

2467. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Žužemberk (OPN Žužemberk), stran 6292.

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju: ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 109/12, 35/13 (skl. US)) ter 17. člena Statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 66/10 –UPB) je Občinski svet Občine Žužemberk na 29. seji dne 8. 7. 2014 sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Žužemberk (OPN Žužemberk)
1.0.0.0 Uvodne določbe
1. člen
(predmet odloka)
(1) S tem odlokom Občina Žužemberk sprejme občinski prostorski načrt (v nadaljevanju tudi: OPN ali odlok). Z njim ob upoštevanju usmeritev iz hierarhično višjih prostorskih aktov in občinskih, regionalnih in državnih razvojnih programov ter razvojnih potreb načrtuje dolgoročni prostorski razvoj občine. Na strateški ravni določa izhodišča, cilje in usmeritve prostorskega razvoja, na izvedbeni ravni pa rabo prostora ter merila in pogoje za posege v prostor.
(2) OPN je temeljna pravna podlaga za izvajanje prostorske politike občine s katero se omogočijo pogoji za skladen razvoj občine v regiji, pogoji za razvoj kmetijstva in gospodarstva nasploh ter nova delovna mesta ter izboljšanje bivalnih razmer. Poleg tega se s tem aktom varuje okolje, ohranja narava, varuje kulturna dediščina ter omogoča razvoj gospodarske javne ter družbene infrastrukture. Z OPN se tako uresničujejo skupne socialne, zdravstvene, vzgojne, izobraževalne, kulturne in športnorekreacijske potrebe občanov in skupnosti.
2. člen
(veljavnost odloka)
(1) Odlok velja za območje celotne občine. Izvedbeni del odloka je pravna podlaga za izdajo dovoljenj za gradnjo in druge posege v prostor – razen na območjih, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (v nadaljevanju: OPPN), regionalnimi prostorskimi načrti ali državnimi prostorskimi načrti. S strateškim delom odloka se usmerja dolgoročni prostorski razvoj občine. OPN je hkrati podlaga za pripravo OPPN ter drugih predpisov in odločitev občine, ki se nanašajo na rabo in urejanje prostora.
(2) Pri posegih v prostor je potrebno ob določilih odloka, upoštevati tudi predpise s področja graditve objektov in druge predpise, ki določajo javnopravne režime v prostoru. Pogoji in omejitve, ki izhajajo iz teh in ostalih pravnih režimov, se upoštevajo tudi, kadar to v odloku ni posebej navedeno.
3. člen
(vsebina in oblika prostorskega akta)
(1) OPN je izdelan v besedilu in grafičnih prikazih. Sestavljen je iz strateškega dela, izvedbenega dela in prilog. Strateški del določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, zasnovo prostorskega razvoja, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev. Izvedbeni del akta določa namensko rabo prostora, gospodarsko javno infrastrukturo, enote urejanja prostora, prostorske izvedbene pogoje ter usmeritve za pripravo s tem aktom predvidenih OPPN.
(2) OPN je izdelan v skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07 – v nadaljevanju: Pravilnik) in drugimi podzakonskimi predpisi.
(3) Strateški del OPN je sestavljen iz besedila, ki je v poglavju 2.0 tega odloka in grafičnih prikazov na naslednjih kartah (v merilu 1:50000):
– karta 1 – prikazi zasnove prostorskega razvoja občine (_21_str_del_211_zas_pros_raz- 1 list),
– karta 2 – prikazi zasnove gospodarske javne infrastrukture (_21_str_del_212_zas_gji- 1 list),
– karta 3 – prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki se sanirajo, ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve (_21_str_del_2132_zas_pos_rg_rp- 1 list),
– karta 4.1 – prikazi usmeritev za razvoj poselitve in celovito prenovo (_21_str_del_2141_zas_pos_usm- 1 list),
– karta 4.2 – prikazi usmeritev za razvoj v krajini (_21_str_del_2142_zas_ost_kraj- 1 list),
– karta 4.3 – prikazi usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč (_21_str_del_2143_zas_ost_nrp- 1 list).
(4) Izvedbeni del OPN je sestavljen iz besedila, ki je v poglavju 3.0 tega odloka, priloge 1 (specifikacija enot urejanja prostora) in priloge 2 (usmeritve za izdelavo OPPN) ter grafičnih prikazov na naslednjih kartah (v merilu 1:5000):
– karta 221 – pregledna karta Občine Žužemberk z razdelitvijo na liste (_221_preg_kar_listi – 1 list),
– karta 222 – pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (_222_preg_kar_onrp_gji – 1 list),
– karta 223 – prikazi območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (_223_eup_pnrp_pip – 42 listov),
– karta 224 – prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (_224_eup_gji – 42 listov).
(5) OPN ima tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov (za območje Občine Žužemberk) (_31_izvl),
– prikaz stanja prostora Občine Žužemberk (_32_st_pros),
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve (_33_str_pod),
– urbanistični načrt Žužemberk z Zafaro in Praprečami, urbanistični načrt Dvor z Jamo pri Dvoru, Podgozdom in Vinkovim Vrhom in urbanistični načrt Hinje s Hribom pri Hinjah in Lazino (_331_un_konc_del in _332_un_podr_del),
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora (_34_sm_mn),
– obrazložitev in utemeljitev OPN (_35_obr),
– povzetek za javnost (_36_pov_jav),
– okoljsko poročilo (_37_por_okolj).
(6) V grafičnem delu prikaza stanja so prikazana varovana območja in objekti s področja varstva kmetijskih zemljišč, gozdov, voda, virov pitne vode in drugih naravnih virov, ohranjanja narave in varovanja okolja, varstva kulturne dediščine, zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami, upravljanja z gospodarsko javno infrastrukturo in drugih predpisov, ki se nanašajo na prostor ter podatki o prostorskih izvedbenih načrtih – veljavnih pred sprejetjem tega akta. Podatki iz prikaza stanja prostora se v povezavi s smernicami nosilcev urejanja prostora (NUP) in predpisanimi režimi varovanja in zaščite upoštevajo pri načrtovanju posegov v prostor in pri upravnih odločitvah v zvezi z njimi.
(7) OPN je izdelan in se uporablja v tiskani in digitalni obliki.
4. člen
(uporaba izrazov, pojmov in okrajšav)
(1) V tem odloku uporabljeni strokovni izrazi in pojmi so razloženi v 2. členu Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt; Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C), 57/12, v 2. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1, Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 Odl. US: U-I-152/00-23, 41/04 – ZVO-1, 45/04, 47/04, 62/04 Odl. US: U-I-1/03-15, 102/04 – UPB1 (14/05 – popr.), 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 Odl. US: U-I-150-04-19, 120/06 Odl. US: U-I-286/04-46, 126/07, 57/09 Skl. US: U-I-165/09-8, 108/09, 61/10 – ZRud-1 (62/10 – popr.), 20/11 Odl. US: U-I-165/09-34, 57/12, 101/13 – ZDavNepr in 110/13), v 14. do 21. členu Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07), v 5. členu Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in v 2. točki Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04).
(2) V aktu se u porabljajo tudi naslednje okrajšave izrazov ter pojmov:
CC-SI – klasifikacija vrst objektov
ČN – čistilna naprava
DPN- državni prostorski načrt
DRP – dejanska raba prostora
E – etaža
EMS – elektromagnetno sevanje
EPO – ekološko pomembna območja
EŠD – evidenčna številka dediščine
EUP – enota urejanja prostora
FZP- faktor zelenih površin
FZ – faktor zazidanosti parcele
GE – gradbena enota
GJI – gospodarska javna infrastruktura
GJD – grajeno javno dobro
GJS – gospodarska javna služba
GL- gradbena linija
GM – gradbena meja
JPP – javni potniški promet
KGV – kmetijstvo, gozdarstvo, vode
KK – kulturna krajina
KD – kulturna dediščina
LC – lokalna cesta
M – mansarda
MHE – mala hidroelektrarna
NDM – najvišja dovoljena masa
NRP – namenska raba prostora
NV – naravna vrednota
NUP – nosilci urejanja prostora
OJP – območje javnega prostora
ON – (okvirno) območje naselja
OPN – občinski prostorski načrt
OPPN – občinski podrobni prostorski načrt
OVE – obnovljivi viri energije
P – pritličje
PIN – prostorski izvedbeni načrt
PM – parkirno mesto
PNR – podrobna namenska raba
PIP – prostorski izvedbeni pogoji
PRS – Prostorski red Slovenije
P+R – sistem parkiraj in se pelji
RPE – register prostorskih enot
RTP – razdelilna transformatorska postaja
SKD – standardna klasifikacija dejavnosti
sp – smer pozidave
SORG – sanacija razpršene gradnje
SPRS – Strategija prostorskega razvoja Slovenije
SS – stanovanjska soseska
SVPH – stopnja varstva pred hrupom
TP – transformatorska postaja
UN – urbanistični načrt
UO – ureditveno območje (glej strokovne podlage za poselitev tč. 33_str_pod)
VVO – vodovarstveno območje
ZGO – Zakon o graditvi objektov
ZPNačrt – Zakon o prostorskem načrtovanju.
(3) Izrazi s področja urejanja prostora, ki v aktu niso posebej razloženi, imajo pomen kakor je opredeljen v predpisih s področja urejanja prostora in graditve objektov ter v drugih predpisih.
5. člen
(vsebina besedila odloka)
V besedilnem delu odloka v nadaljevanju so naslednje vsebine:
1.0 Uvodne določbe
– predmet odloka
– veljavnost odloka
– vsebina in oblika prostorskega akta
– uporaba izrazov, pojmov in okrajšav
– vsebina besedila odloka
2.0 Strateški del OPN – besedilo
2.1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2.2. Zasnova prostorskega razvoja občine
2.3. Zasnova GJI lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
2.4. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
2.5. Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
2.6 Usmeritve za prostorski razvoj občine
2.6.1. Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
2.6.2. Usmeritve za razvoj v krajini
2.6.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
2.6.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
2.7. Razvoj naselij na podlagi urbanističnih načrtov
3.0 Izvedbeni del OPN
3.1.0.0 Splošne določbe
3.1.1.0 Pravni obseg akta
3.1.2.0 Podrobnejša namenska raba
3.1.3.0 Načini urejanja
3.1.3.1 Način urejanja na območjih enot urejanja prostora
3.1.3.2 Način urejanja na območjih z določenimi OPPN
3.1.4.0 Varovanja
3.2.0.0 Merila in pogoji javnega prostora in grajene gospodarske javne infrastrukture
3.3.0.0 Merila in pogoji urejanja zunaj območij stavbnih zemljišč – EUP z oznako KGV
– gv – varovalni gozd, NRP – G
– vi – vinogradniško območje, NRP – K, G
– pp – varovanje lokacij za primere naravnih in drugih nesreč, površine za pokope prebivalstva NRP – K, G
– pz – varovanje lokacij za primere naravnih in drugih nesreč površine za pokope živali, NRP – K, G
– ru – varovanje lokacij za primere naravnih in drugih nesreč, površine za odlaganje ruševin, NRP – K, G
– zsr – šport in rekreacija na prostem, NRP – K, G
– agr – površine agromelioracij kmetijskih zemljišč zaraščenih z gozdom, NRP – K
3.4.0.0 Merila in pogoji v enotah urejanja (EUP) stavbnih zemljišč
3.4.1.0 Splošna merila urejanja EUP stavbnih zemljišč
3.4.1.1 Bivanje v intenzivnem vaškem oziroma podeželskem okolju
3.4.1.2 Bivanje v mirnem okolju
3.4.1.3 Dejavnosti
3.4.1.5 Gnojišče in zbiralnik gnojnice ali gnojevke ter hlevski izpust
3.4.1.6 Rezervoarji, silosi in skladišča (12520 po Enotni klasifikaciji vrst objektov)
3.4.1.7 Območje javnega prostora in območje poljavnega prostora
3.4.1.8 Strehe z naklonom
3.4.1.8.1 Dvokapna streha
3.4.1.8.2 Enokapna streha
3.4.1.9 Ravna streha
3.4.1.10 Kiosk ali zabojnik
3.4.1.11 Notranje dvorišče
3.4.1.12 Ograje za pašo živine – plot
3.4.1.13 Okoliška stavbna struktura
3.4.1.14 Škarpe in podporni zidovi
3.4.1.16 Vzletišče za jadralne padalce in lahke naprave za letenje
3.4.1.17 Fasada
3.4.1.17.1 Glavna fasada
3.4.1.17.2 Notranja fasada
3.4.1.17.3 Mejne fasade
3.4.1.18 Nadomestna gradnja
3.4.1.20 Faktor zelenih površin (FZP)
3.4.1.21 Obstoječa stavbna struktura
3.4.1.22 Objekti za oglaševanje
3.4.2.0 Gradbena enota
3.4.2.1 GE – splošna merila in pogoji
3.4.3.0 Stavbe
3.4.3.1 Stavba- splošna merila in pogoji za oblikovanje stavb
3.4.3.2 Splošna merila organizacije in oblikovanja glavnih stavb
3.4.3.3 Merila organizacije in oblikovanja pomožne stavbe GE
3.4.4.0 GE – podrobnejša merila in pogoji urejanja tipov gradbenih enot (tipi GE) v katerih so opredeljeni tudi tipi glavnih stavb oziroma podrobnejša merila oblikovanja glavnih stavb
– hm – modernistične stanovanjske hiše (tip glavne stavbe – modernistična stanovanjska hiša), PNRP – SS
– sb – GE stanovanja v bloku (tip glavne stavbe – stanovanjski blok), PNRP – SS
– vo – GE domačije v odprtem vaškem okolju (tip glavne stavbe – hiša na podeželju), PNRP – SK, A
– vs – GE domačije v strnjenem vaškem okolju (tip glavne stavbe – hiša na podeželju), PNRP – SK
– js – GE javne stavbe oziroma podtipov (jsk – GE klasične stavbe; jsm – GE modernistične javne stavbe; jsp – GE paviljonske stavbe, jgd – GE gasilnega doma; jsg – GE javne stavbe v gozdu), PNRP – CU, CD, BT
– pj – GE posebne javne stavbe oziroma podtipov (pjc – GE cerkve; pjg – GE graščine, dvorca; pjo – GE obreležij, spomenikov in kapelic), PNRP – CU, CD
– pjm – GE mrliške vežice, PNRP – CD
– tm – GE trško mestne hiše (tip glavne stavbe – trško mestna hiša) oziroma podtipa (tmn – trškomestne hiše v nizu), PNRP – CU, SK, BT
– ml – GE mlina (tip stavbe – mlin), PNRP – CU
– gp – GE gospodarskega poslopja (tip glavne stavbe – gospodarsko poslopje), PNRP – IK
– odi – GE kmetije z industrijsko proizvodnjo (tip glavne stavbe – hiša na podeželju), PNRP – IK, SK
– gs – GE gospodarske stavbe (tip glavne st. – gospodarska stavba), PNRP – IG, SK
– ti – GE turistične infrastrukture, PNRP – BT
– zsr – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema- površine za oddih, rekreacijo in šport, PNRP – ZS
– zdz – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema- druge urejene zelene površine, PNRP – ZD
– zvo – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – zelene ureditve ob vodotokih, PNRP – ZD
– zpk – GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema- pokopališča, PNRP – ZK
– jp – GE središčnega javnega prostora oziroma podtipov (jpp – GE javnega parkirišča; jpa – GE avtobusnih postajališč ter obeležij informativne in turistične vsebine), PNRP – PC, PO
– in – GE infrastrukturnega objekta oziroma podtipov (ičn – GE čistilne naprave; ivč – GE vodnega črpališča in vodohranov; ieo – GE ekološkega otoka; ike – GE objekta komunikacijske in energetske infrastrukture), PNRP – T, E, O
– od – GE domačije v odprtem prostoru (tip stavbe – hiša na podeželju), PNRP – A, SK
– zi – GE zidanice (tip stavbe – zidanica), PNRP – Azi
– (GE na vseh vrstah podrobne namenske rabe stavbnih zemljiščih)
– x – GE s posebnimi režimom urejanja – varstvo naravne in kulturne dediščine
– pin – GE varovanje meril veljavnih prostorsko izvedbenih načrtov
– ppn – GE varovanja pogojev izvedbe OPPN
3.5.0.0 Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP (priloga 1 k odloku)
3.6.0.0 Usmeritve za izdelavo OPPN (priloga 2 k odloku)
4.0.0.0. Prehodne in končne določbe.
2.0.0.0 Strateški del OPN – besedilo
2.1.0.0 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
6. člen
(izhodišča)
Stanje, značilnosti in težnje razvoja v občini
(1) Občina leži v osrednjem delu statistične regije Jugovzhodna Slovenija in meji na občine Dolenjske Toplice, Kočevje, Dobrepolje, Ivančna Gorica, Trebnje, Mirna Peč in Straža. Občina ima 51 naselij, meri 164,3 km2 površine in šteje 4559 prebivalcev (SURS, julij 2011). Prostor občine v osrčju Dolenjske zajema pretežni del Suhe krajine, ki ga označuje razgiban teren, zakraselost, pomanjkanje virov pitne vode, zaraščenost z gozdom ter redka in razpršena poselitev z večjo zgoščenostjo v dolini zgornjega toka reke Krke.
(2) Žužemberk je lokalno središče, ki je hkrati občinsko središče in skupaj z Dvorom uveljavlja posebno vlogo oskrbnega, storitvenega, kulturnega in upravnega središča v širšem prostoru Suhe krajine, ki ga dopolnjujejo naselja z že razvitimi elementi lokalnega središča, kot so Hinje, Šmihel pri Žužemberku in Dolnji Ajdovec. V Žužemberku in na Dvoru so zagotovljene vse osnovne središčne funkcije lokalnega središča (osnovna šola, vrtec, prostori in površine za kulturno in športno udejstvovanje, pošta, banka, gasilski dom, trgovske in storitvene dejavnosti …). V Žužemberku je tudi zdravstvena postaja, veterinarska postaja, lekarna in krajevni urad upravne enote Novo mesto. Naselja Hinje, Šmihel pri Žužemberku in Dolnji Ajdovec imajo zaradi geografske lege na območju z izrazito razpršeno poselitvijo v zaledju, pomembno vlogo predvsem z vidika približanja funkcij lokalnega središča prebivalstvu. Glede vseh drugih potreb, ki jih občinsko središče Žužemberk za občane ne zagotavlja, pa se te zadovoljujejo v povezovanju z regionalnim središčem in središčem nacionalnega pomena Novim mestom.
(3) Naselja so večinoma obcestna in gručasta, redko tudi razložena. Žužemberk in Dvor sta ob intenzivni urbanizaciji postala raščeni/združeni naselji. Glede na skupne arhitekturne in urbanistične značilnosti prostor občine pripada arhitekturni regiji Dolenjska z arhitekturno krajino Suha krajina.
(4) Razvoj gospodarstva v Občini Žužemberk temelji na predelovalni industriji, obrti, storitvah, kmetijstvu in gozdarstvu. Občina se gospodarsko tesno povezuje s sosednjimi območji zlasti z občinami v prostoru osrednje Dolenjske, s katerimi jo ob pomanjkanju delovnih mest v proizvodnih in storitvenih dejavnostih povezujejo tokovi dnevne delovne migracije. Zaradi opuščanja tradicionalnega načina obdelave kmetijskih zemljišč ter zmanjšanja proizvodnje v kmetijstvu se izrazito zaraščajo kmetijske površine na območjih zunaj osrednje poselitvene osi ob reki Krki. Občina je močna demografsko in socialno ogrožena. V občini primanjkuje površin za umestitev proizvodnih dejavnosti manjšega in srednjega merila v obliki urejenih gospodarskih con razmeščenih v bližini lokalnih središč.
Potrebe in težnje v razvoju
(5) Skozi projekcijo razvoja prebivalstva in v kontekstu izboljšanja obstoječih bivalnih razmer se izkazujejo potrebe po novih površinah za poselitev za gradnjo stanovanj in družbene infrastrukture, vključno z zelenimi površinami v Žužemberku, na Dvoru in v drugih krajevnih središčih. Naselja z močneje izraženo vitalnostjo, kjer je potrebno doseči boljšo opremljenost s komunalno in prometno infrastrukturo ter s centralnimi dejavnostmi, so zlasti Hinje, Žvirče in Šmihel pri Žužemberku na zahodnem delu ter Dolnji in Gornji Ajdovec in Srednji Lipovec na vzhodnem delu občine. Zaradi staranja prebivalstva se izkazuje izrazita potreba po oskrbi starejših in po izboljšanju bivalnih pogojev v obstoječih naseljih z dotrajanimi stanovanjskimi in kmetijskimi gospodarskimi objekti.
(6) V občini je v naseljih Žužemberk, Dvor, Hinje in Dolnji in Gornji Ajdovec potrebno zagotoviti razvojni prostor za umestitev proizvodnih, obrtnih in storitvenih dejavnosti v gospodarskih conah, ter s tem zagotavljati možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest. Večje prostorske potrebe za razvoj centralnih dejavnosti, predvsem oskrbe in storitev izkazujeta naselji Dvor in Žužemberk, v manjšem obsegu pa tudi Hinje in Dolnji Ajdovec.
(7) Za izboljšanje prometne povezanosti občine je dolgoročno potrebna obvoznica Žužemberka in Dvora ter njuno povezavo na desnem bregu Krke. Prioritetna je izgradnja obvozne razbremenilne ceste na severni strani Žužemberka. Obstoječe vodovodno omrežje je v veliki meri dotrajano in potrebno obnove. S pitno vodo iz javnega vodovoda še ni oskrbljeno obsežno območje Ajdovske planote, kjer se gradnja sistema načrtuje. Sistem odvajanja in čiščenja odpadnih voda preko kanalizacije je delno urejen le na osrednjem poselitvenem območju v Žužemberku, zato obstaja velika ogroženost pred onesnaženjem podzemnih voda. Za izboljšanje stanja v okolju, zlasti vode reke Krke, je potrebna ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda v vseh naseljih občine, zlasti pa na Dvoru in z njim povezanih naseljih. Za izboljšanje oskrbe z elektriko za potrebe gospodarskega razvoja je potrebna izgradnja RTP Jama ter TP v večjih naseljih pri urejanju novih stanovanjskih sosesk in drugih večjih prostorskih ureditvah. Gradnja plinovodnega omrežja v srednjeročnem obdobju ni predvidena, dolgoročno pa bo oskrba s plinom mogoča z razvojem prenosnega omrežja v državi.
Možnosti prostorskega razvoja
(8) Posebno privlačna za poselitev so naselja v dolini Krke, zlasti Žužemberk z Zafaro in Praprečami, Dvor z Jamo pri Dvoru, Podgozdom in Vinkovim Vrhom ter Hinje s Hribom pri Hinjah in Lazino. Zagotavljanje novih poselitvenih površin se omogoča predvsem s celostno prenovo naselij, z izkoriščanjem obstoječega stavbnega fonda, uporabo nezazidanih stavbnih zemljišč ter s širitvijo centralnih naselij, v katera se usmerja poselitev in gospodarske dejavnosti. V okviru območij, ki se urejajo z UN, bodo zagotovljene možnosti za razvoj poselitve v večjem obsegu. Na navedenih območjih se ob obstoječih conah za razvoj gospodarstva izkazujejo možnosti za njihovo širitev. Ustrezne pogoje za širitev in razvoj naselij bo potrebno zagotavljati tudi v drugih večjih naseljih (Šmihel pri Žužemberku s Klečetom, Dolnji in Gornji Ajdovec). Občina ima velik turističen in rekreacijski potencial. Izjemne možnosti za razvoj turizma izhajajo iz prepoznavnih značilnosti naravnega okolja, kot so reka Krka, gozdovi, podzemni svet, kulturna krajina doline reke Krke in iz bogate kulturne dediščine. Energetski potencial reke Krke je deloma že izkoriščen z MHE. Vodni tok reke Krke, razpoložljiva biomasa ter drugi obnovljivi viri energije so neizrabljeni energetski potencial za izboljšanje samooskrbe občine z energijo. Dobri pogoji pa obstajajo za izrabo sončne energije.
Vplivi in povezave s sosednjimi območji
(9) Prometni tokovi pretežno potekajo po dolini Krke in vzpostavljajo težišče razvoja na območju križanj prometnih smeri. Na pretežnem delu območja, razen skozi naselja Žužemberk in Dvor, je že posodobljena glavna prometnica Ivančna Gorica–Žužemberk–Soteska–Črnomelj. Dobre elemente ima tudi državna cesta Dvor–Kočevje, slabše pa so urejene državne ceste Struge–Smuka in Pluska–Žužemberk. Glavne povezave dopolnjujeta še cesti Ambrus–Žvirče, in Brezova Reber–Prečna. Izboljšanje regionalnih povezav v prihodnosti pa bodo omogočile tudi dolgoročno načrtovane regionalne obvozne ceste Žužemberka in Dvora in povezava s III. razvojno osjo. V občini se dograjuje širokopasovno komunikacijsko omrežje.
Izhodišča varovanja
(10) V postopku priprave akta se upoštevajo smernice za načrtovanje rabe prostora in pogoje poseganja v prostor, ki jih podajo nosilci urejanja prostora s področja ohranjanja narave, varovanja naravnih virov (vode, kmetijska zemljišča, gozdovi, mineralne surovine, energetski potenciali), varstva okolja in zdravja ljudi (varovanje pred hrupom, varstvo zraka, varstvo tal in voda pred onesnaženjem), obrambe in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami, na področju varovanja kulturne dediščine in razvoja omrežij objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture na državni, regionalni in lokalni ravni.
7. člen
(cilji in prioritete prostorskega razvoja občine)
(1) Dolgoročni cilji občine, ki so skladni s cilji regije jugovzhodne Slovenije na področju urejanja prostora in varstva okolja, so zdravo okolje in prostorske možnosti za razvoj inovativnega, konkurenčnega in uspešnega gospodarstva. Občina Žužemberk želi s prepoznavno izjemno krajino doline Krke, neokrnjeno naravo, bogato kulturno dediščino, z oživljanjem tradicionalnih dejavnosti ter ohranjanjem poseljenosti v strnjenih vaseh zunaj glavnih prometnih osi postati in ostati privlačen prostor za bivanje ljudi z možnostjo uresničevanja njihovih gospodarskih hotenj in družbenih potreb. OPN naj zagotavlja prostorske možnosti za celovit in skladen razvoj naselij v občini ter odpira možnosti za razvoj gospodarstva, družbene in gospodarske javne infrastrukture, turizma in kmetijstva z dopolnilnimi dejavnostmi.
(2) Občina želi s prostorskim načrtom doseči naslednje cilje prostorskega razvoja:
– v prostoru omogočiti aktiviranje razvojnih potencialov,
– zagotoviti aktivno ohranjanje in razvoj prepoznanih kakovosti v prostoru,
– sanirati prostorske konflikte v urbanem in odprtem ter ruralnem prostoru,
– določiti rabo prostora in omogočiti razvoj dejavnosti ob upoštevanju načel vzdržnega prostorskega razvoja,
– spodbuditi razvoj trajnostno naravnega (sonaravnega) turizma zlasti s posodobitvijo in dograditvijo turistične infrastrukture, s prenovo in revitalizacijo naselbinskih jeder ter ohranjanjem narave, vključevanjem in obnovo kulturne dediščine ter z razvojem turizma v zidanicah,
– ustvariti kakovostne pogoje za bivanje z urejeno komunalno opremljenostjo naselij,
– izboljšati kakovost okolja in energetske oskrbe z načrtovanjem izrabe obnovljivih virov energije in s spodbujanjem učinkovite rabe energije,
– spodbuditi razvoj centralnih dejavnosti in zagotoviti kakovostno oskrbo prebivalstva ter dostopnost do storitev na področju družbenih dejavnosti,
– omogočiti dobro medsebojno povezanost naselij s komunikacijskim in prometnim omrežjem ter izboljšati povezave s sosednjimi območji občin in regij,
– ohraniti in varovati naravne vire in okolje, kulturno in naselbinsko dediščino,
– vzpostaviti pogoje za razvoj humanejših oblik gibanja ljudi (kolesarski in peš promet) in neovirano dostopnost do javnih objektov ter površin funkcionalno oviranim osebam,
– vzpostaviti oblike trajnostne mobilnosti prebivalstva z razvojem učinkovitega sistema JPP in povezovanje prometnih podsistemov,
– zagotoviti varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Na podlagi regionalnega razvojnega programa jugovzhodne Slovenije občina opredeljuje naslednje prioritetne cilje prostorskega razvoja:
Gospodarstvo
– razvoj podjetniške infrastrukture, kar je pogoj za pospešen razvoj podjetništva in obrtništva – zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj posameznih panog in dejavnosti gospodarstva in oblikovanje institucij podpornega okolja,
– postopno oblikovanje celovite, prepoznavne in specializirane turistične ponudbe občine, ki bo vključevala vse obstoječe turistične potenciale s poudarkom na kulturni dediščini in naravnih vrednotah,
– izboljšanje stanja na področju javne gospodarske in družbene infrastrukture ter oskrbnih in storitvenih dejavnosti,
– razvoj podeželja s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom na kmetijah ter
– preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč, spodbujanje izvedbe agrooperacij (agromelioracij, namakanja, komasacij in drugih izboljšanj) ter pospeševanje pridelave hrane.
Okolje in prostor
– izboljšanje stanja okolja in kakovosti življenja s povečanjem števila naselij z urejeno oskrbo z vodo in z ustreznimi sistemi za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter z izpopolnitvijo sistemov za ravnanje z odpadki in z izpopolnitvijo energetske infrastrukture,
– zaustavitev trendov nekakovostne urbanizacije podeželja in s tem degradacije naselbinske dediščine, kulturne krajine in vplivnih območij enot kulturne dediščine,
– spodbujanje revitalizacije objektov dediščine,
– vzpostavitev omrežja naselij v regiji z občinskim in drugimi lokalnimi središči visoke stopnje centralnosti,
– zagotavljanje komunalno opremljenih stavbnih zemljišč za stanovanja in za gospodarske dejavnosti ter turizem, še posebej zaradi velike demografske ogroženosti vseh naselij v občini,
– ohranjanje kulturne krajine in naravnih vrednot kot potenciala za razvoj turizma,
– preprečevanje propadanja enot kulturne dediščine,
– navezovanje občine na sistem omrežja avtocest in III. razvojno os, posodobitev glavne in regionalnih cestnih povezav, izpopolnjevanje informacijske infrastrukture ter izgradnja širokopasovnega informacijskega prenosnega omrežja.
Gospodarska javna infrastruktura
– zagotavljanje skladnega in uravnoteženega družbenega in prostorskega razvoja,
– razvoj posamezne panoge komunalnega gospodarstva v obliki dejavnosti, ki zagotavlja temeljne materialne pogoje za življenje in delo v naseljih in zagotavlja trajno, kvalitetno in zadostno komunalno oskrbo,
– zagotavljanje kvalitetnega in zanesljivega delovanja komunalnih, energetskih, prometnih in komunikacijskih sistemov,
– zagotavljanje kakovostne prometne in komunikacijske povezanosti s sosednjimi območji.
Kulturni in socialni razvoj
– zagotoviti pogoje za razvoj šolskega prostora, objektov za kulturo, šport in rekreacijo ter zdravstveno in socialnovarstveno oskrbo prebivalstva občine,
– prenova objektov kulturne dediščine, zlasti gradu Žužemberk, fužine Dvor in sakralnih objektov ter zagotovitev prostorov za kulturno dejavnost,
– urediti tematske poti in izboljšati razmere za športno vadbo in rekreacijo občanov, zlasti mladih, z ureditvijo športnih površin,
– zagotoviti pogoje za institucionalno varstvo starejših z oskrbo v obsegu, ki zagotavlja pokritost vseh potreb občanov.
(4) Ključni dolgoročni razvojni projekti dolgoročnega razvoja občine so:
Prometna infrastruktura
– prenova državnih cest skozi Žužemberk in Dvor z ureditvijo pločnikov in avtobusnih postajališč,
– izgradnja severne obvoznice Žužemberk,
– izgradnja južne obvoznice Žužemberk in Dvor z regionalno povezavo obvoznice Žužemberk–Jama, po desnem bregu reke Krke,
– ureditev parkirnih površin za osebna in tovorna vozila vključno s P+R,
– obnova mostov preko Krke,
– obnova in modernizacija lokalnih cest, ulic in javnih poti,
– ureditev kolesarskih in pešpoti ter počivališč ob državnih in občinskih cestah,
– ureditev pešpoti ob Krki, prekategorizacija nekaterih pomembnih občinskih cest v državne.
Komunalna infrastruktura
– izvedba programa celovite prenove obstoječega vodovodnega sistema v občini in izgradnjo vodovoda in naselij Ajdovske planote, Dolnji Kot in Jama pri Dvoru,
– izgradnja suhokranjskega vodovoda,
– izgradnja povezave vodovoda Reber–Žužemberk
– dograditev kanalizacijskega sistema na območju CČN Žužemberk,
– izgradnja ČN Dvor ali prevezava kanalizacijskega sistema na CČN Žužemberk,
– izgradnja ČN in kanalizacije za vsa naselja, ki so po planu aglomeracijskih območij opredeljena v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ter v ostalih naseljih v primeru ugotovljenih potreb.
Komunalno opremljanje gospodarskih con s komunalno infrastrukturo
– obrtno-industrijska cona Sejmišče v Žužemberku (nadaljevanje in dokončanje),
– poslovno-energetska cona Klek,
– servisno-obrtna cona Jama pri Dvoru,
– industrijska cona Jama,
– izgradnja RTP Jama,
– obrtno-industrijska cona Hinje,
– industrijsko-energetska cona Ajdovec.
Komunalno opremljanje stanovanjskih sosesk
– stanovanjska cona Klek,
– komunalna oprema stanovanjskih sosesk v naseljih z večjimi širitvami.
Družbena infrastruktura
– nadaljevanje obnove gradu Žužemberk,
– ureditev muzejske zbirke železarstva na Dvoru,
– ureditev kulturne dvorane ter družbenih prostorov za delovanje društev,
– ureditev športnih igrišč v večjih naseljih in ureditev športno rekreacijskega parka Loka v Žužemberku,
– izgradnja domov starejših občanov ter oskrbovanih stanovanj ter domskih skupnosti v Žužemberku in Hinjah, po potrebi in v skladu z možnostmi pa tudi v drugih krajih,
– ureditev občinske upravne stavbe.
2.2.0.0 Zasnova prostorskega razvoja občine
(grafični prikazi strateškega dela OPN – karta 1: prikazi zasnove prostorskega razvoja občine)
8. člen
(izhodišča za zasnovo prostorskega razvoja občine)
(1) Prostorski razvoj občine je zasnovan na izhodiščih obstoječega stanja prostora in aktualnih spoznanjih o primernosti ter zmogljivosti naravnega in poseljenega prostora. Zasnovana raba prostora temelji na strokovnih podlagah prostorskega načrta, razvojnih pobudah v prostoru ter smernicah deležnikov pri njegovi rabi. Ob tem so upoštevani razvojni planski dokumenti države in občine. Z OPN se ohranja, v primerih degradacije pa s posebnimi ukrepi vzpostavlja ravnotežje in dosega raven kakovosti kulturne krajine.
(2) Poselitev se v pretežni meri ohranja v okviru obstoječih naselij. Možnosti intenzivnejšega razvoja poselitve in dejavnosti se dopuščajo v središčnih naseljih – zlasti v Žužemberku, na Dvoru in v Hinjah ter z njimi povezanimi naselji. Razvoj poselitve se v pretežni meri usmerja v osrednje poselitveno območje v dolini Krke in v krajevna središča v zahodnem in vzhodnem delu Suhe krajine. Izven območij poselitve se ohranjajo strnjeni kompleksi kmetijskih zemljišč in sklenjeni gozdovi. Vzdržuje se obstoječe razmerje med urbanim in naravnim prostorom ter posameznimi tipi kulturne krajine.
(3) Naselja, ki imajo večje možnosti razvoja zaradi bližine poselitvenih središč ali zaledne poselitve, so še Šmihel pri Žužemberku in Klečet, Prevole ter Dolnji in Gornji Ajdovec.
(4) Urbana središča v občini, za katera se izdela urbanistični načrt so Žužemberk z Zafaro in Praprečami, Dvor z Jamo pri Dvoru, Podgozdom in Vinkovim Vrhom ter Hinje s Hribom pri Hinjah in Lazino.
9. člen
(prednostna območja za razvoj dejavnosti)
Območja za bivanje
(1) Poselitev se bo razvijala v obstoječih naseljih. Nova območja naselij v prihodnosti niso predvidena. Pri načrtovanju se usklajuje razvoj stanovanj in centralnih dejavnosti, saj so območja fizično in funkcionalno medsebojno povezana in imajo podobne vplive na prostor. Bivalne površine se prednostno zagotavlja v središčnih naseljih občine v Žužemberku s Praprečami in Zafaro, na Dvoru z Jamo pri Dvoru, Podgozdom in Vinkovim Vrhom ter v Hinjah s Hribom pri Hinjah in Lazino. Poleg središčnih naselij so, ob upoštevanju omejitev in geografskih značilnosti naravnega prostora, za razvoj poselitve primerna še območja naselij Dolnji in Gornji Ajdovec, Šmihel pri Žužemberku s Klečetom in Žvirče. Bivalne površine za razvoj poselitve, predvsem domačij s kmečkimi gospodarstvi, se zagotavlja tudi v ostalih naseljih občine – tu z namenom, da se prepreči nadaljnje demografsko praznjenje podeželja. Kjer je to prostorsko urbanistično in okoljsko smiselno, je kot oblika sanacije območij razpršenih gradenj možna širitev z zaokrožitvijo takih območij in vključitvijo objektov razpršene gradnje v naselje.
(2) Ob upoštevanju prostorskih možnosti občine pri razvoju turizma se z OPN zagotovijo tudi prostorski pogoji za razvoj poselitvenih enot, namenjenih občasnemu bivanju in počitnikovanju. Območje poselitve za tovrstni namen se opredeli kot del naselja ali z njim povezan zaselek.
Območja za gospodarski razvoj
(3) Razvoj proizvodnih dejavnosti se usmerja v glavni zaposlitveni središči, to sta Žužemberk in Dvor. V Žužemberku so možnosti za razvoj proizvodnih dejavnosti prostorsko omejene, zato se centralno gospodarsko cono razvija za potrebe proizvodnih predelovalnih dejavnosti in transporta razvija na Jami Pri Dvoru. Tu je v manjšem obsegu cona že zastavljena. Širitev območja stavbnih zemljišč za gospodarsko cono se zagotavlja še v Hinjah in na Dolnjem Ajdovcu. Intenzivnejša izraba prostora za razvoj obrti se zagotavlja še v naseljih Gornji Ajdovec, Šmihel pri Žužemberku, Klečet, Lopata, in Žvirče. Prostorske pogoje za razvoj proizvodnih dejavnosti se v drugih naseljih zagotavlja v omejenem obsegu znotraj prostorskih omejitev ter vplivov na bivalno in naravno okolje.
(4) Razvojne možnosti kmetij z gospodarskimi objekti se ohranjajo znotraj obstoječih gradbenih enot. Razvoj vitalnih kmetij z večjimi prostorskimi potrebami se zagotavlja s širitvijo na robovih naselij ali na novih lokacijah zunaj območij obstoječe poselitve, kolikor je to utemeljeno z značajem kmetijske proizvodnje in je skladno z vzorcem avtohtone razpršene poselitve.
Območja centralnih dejavnosti
(5) Območje centralnih dejavnosti večjega obsega, to je oskrbnih, storitvenih, družbenih in upravnih dejavnosti, je opredeljeno v središčnem prostoru v Žužemberku, na Dvoru ter v Hinjah, v manjšem obsegu pa tudi v Dolnjem Ajdovcu in Šmihelu pri Žužemberku. V vseh drugih pomembnejših naseljih se v središčnem prostoru hkratno z bivanjem lahko razvijajo centralne dejavnosti za potrebe lastnega prebivalstva ter bližnjih naselij.
Območja za razvoj turizma
(6) Ohranjena kakovostna naravna in kulturna krajina ter bogata kulturna dediščina omogočajo razvoj turistične ponudbe na podeželju. Nastanitvene kapacitete kot nujna turistična infrastruktura se zagotavljajo predvsem s prenovo naselbinskih jeder v obstoječi naselbinski strukturi, zlasti v naseljih ob Krki in naseljih s kakovostnimi naselbinskimi jedri. Kot dopolnitev turistične infrastrukture Suhe Krajine se na lokaciji ob cesti pri naselju Poljane pri Žužemberku uredi prostor za postavitev prehodnega kampa, pri Dolnjem Kotu ter Selih pri Ajdovcu pa turističnega naselja. V turistično infrastrukturo se vključujejo tudi posamezne lokacije v drugih naseljih. Prav tako imajo tudi lokacije nekaterih lovskih in gozdarskih koč, poleg družbenega tudi turističen potencial: Komenca pri M. Lipju, Frata pri Brezovi Rebri, ribiški dom v Žužemberku ter drugi prostori različnih društev (npr. na Plešivici, v Budganji vasi …). Razvoj turistične ponudbe se omogoča tudi na drugih lokacijah obstoječe poselitve in v vinogradniških območjih.
Območja za razvoj gospodarske javne infrastrukture
(7) Cestno omrežje naj sloni na obstoječi prometni mreži in hierarhiji državnih ter lokalnih cest. Razvoj cestnega omrežja naj temelji na potrebnih posodobitvah cest skozi naselja in prioritetah iz prometnih obremenitev. Za razvoj komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture se prednostno umešča v obstoječe že uporabljene koridorje, praviloma v javni prostor. Kadar je potrebno iskati druge rešitve, naj se umešča na robove EUP. Na lokacijah nekdanjih mlinov, žag in vodosilnih naprav (kovačije ipd.) je zaželena ponovna izraba hidroenergetskega potenciala reke Krke.
Usmeritve z vidika varstva kulturne dediščine
(8) Razmestitev dejavnosti v prostoru naj vključuje razvojne, zgodovinske, kulturne in krajinske značilnosti prostora in njihove medsebojne povezave ter zvrsti dediščine in njihov značaj oziroma pričevalnost. Načrtovanje v zvezi z njimi ne sme prizadeti varovanih vrednot in materialne substance dediščine. Dejavnosti je potrebno razvijati tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto. Na območjih varovane kulturne dediščine so dopustne le dejavnosti, ki ne ogrožajo njihovega varovanja, ohranjanja in vzdrževanja.
10. člen
(omrežje naselij, z vlogo in funkcijo)
(1) Poseljenost občine se ohranja v okviru mreže obstoječih 51 naselij. Pri tem imajo težiščno vlogo naselja Žužemberk, Dvor in Hinje. Žužemberk je lokalno središče in je hkrati občinsko središče. Dvor in Hinje sta lokalni središči, pomembni za oskrbo zalednih naselij. Izboljšanje pogojev za okrepitev oskrbnih in storitvenih funkcij se zagotavlja še v naseljih Dolnji Ajdovec v povezavi z Gornjim Ajdovcem ter Šmihelu pri Žužemberku v povezavi s Klečetom – ta se razvijata v lokalni središči. Policentrična mreža poselitve v občini temelji na razvojni povezanosti naselij na manjših podobmočjih, katerih središča so navedena naselja. Vsi skupaj pa gravitirajo na občinsko središče Žužemberk.
(2) Urbana središča v občini, za katera so izdelani urbanistični načrti, so Žužemberk s Praprečami in Zafaro, Dvor z Jamo pri Dvoru, Podgozdom in Vinkovim Vrhom ter Hinje s Hribom pri Hinjah in Lazino. V njih živi več kot 40 odstotkov prebivalstva občine.
(3) Občina Žužemberk vse potrebne funkcije regionalne in državne ravni zagotavlja v okviru gravitacijskega območja vezanega na najbližje dostopno regionalno središče Dolenjske in jugovzhodne Slovenije – Novo mesto, ki je tudi središče nacionalnega pomena.
11. člen
(temeljne smeri prometnih povezovanj naselij v občini in regiji)
Čez občino potekajo pomembne prometne povezave državnega pomena. Najpomembnejša smer le teh poteka po dolini Krke od Ivančne Gorice preko Žužemberka in Dvora naprej proti Novemu mestu in Črnomlju, z navezavo na III. razvojno os. Pomembna povezovalna smer je tudi regionalna cesta med Kočevjem in Dvorom, ki se navezuje na bodočo III. a razvojno os. Sekundarnega značaja so povezave s sosednjimi občinami v smereh Smuka–Hinje–Žvirče in Žužemberk–Dobrnič–Trebnje. Pomembne so še povezave Žvirče–Ambrus, Žužemberk–Sela Šumberk–Bič, Šmihel–Drašča vas–Zagradec in Dvor–Ajdovec–Brezova Reber–Novo mesto. Po posodobitvi regionalnih cest bodo pridobile na pomenu smeri proti Biču (s priključkom na avtocesto) in s povezavo preko Pluske na zahodni priključek avtoceste pri Trebnjem.
12. člen
(druga za občino pomembna območja)
(1) V občini je več evidentiranih območij naravnih vrednot državnega ali lokalnega pomena in različnih zvrsti: površinske in podzemeljske geomorfološke, geološke, hidrološke, botanične, zoološke, ekosistemske in drevesne naravne vrednote.
Območja za razvoj dejavnosti, temelječih na naravnih virih
(2) Razvojna območja dejavnosti, ki temeljijo na naravnih virih v Občini Žužemberk so posamezne enote značilne kulturne krajine, kot je dolina Krke s potenciali za razvoj obvodnega turizma. Reka Krka je v celotnem toku skozi območje občine pomemben ribolovni revir.
(3) Območja kakovostne kulturne krajine v redko poseljenem zahodnem delu občine, vasi na Ajdovski planoti, gozdovi v okolici Brezove Rebri, kompleksi sklenjenih gozdov na jugovzhodnem delu ter obvodnega sveta reke Krke zagotavljajo pogoje za razvoj turizma, povezanega z naravo (pohodništvo, taborjenje, lov, ribolov, čolnarjenje …).
Kmetijska zemljišča in gozdovi
(4) Na območjih s slabšimi pogoji glede možne strojne obdelave in dostopnosti so kmetijske površine v veliki meri opuščene in prepuščene stihijskemu zaraščanju. Proces zaraščanja kmetijskih površin, ki spreminja naravne značilnosti prostora in podobo kulturne krajine, je potrebno zaustaviti. V bližini Vinkovega Vrha je varovalni gozd.
Površinske vode
(5) Reka Krka je v občini edini vodotok, z le manjšimi pritoki, evidentirani pa so tudi posamezni studenci. Reka Krka ima izjemen pomen za ohranjanje pestrosti in varnosti ekosistema kraškega sveta. Varovanju naravnih značilnosti prostora in kakovosti vode so podrejene možnosti izrabe hidroenergetskega potenciala in razvoja turizma, ob in na vodi, zlasti na lokacijah mlinov in žag. Ob Krki pri Šmihelu in nekdanji fužini Dvor delujeta ribogojnici za gojenje ameriške in potočne postrvi.
Območja mineralnih surovin
(6) Na območju Občine Žužemberk ni pridobivalnega prostora za katerega bi država podelila rudarsko pravico za izkoriščanje mineralnih surovin. Do leta 2010 je deloval le kamnolom v Žužemberku, v katerem se v okviru sanacije uredi poslovna cona. Več manjših nelegalnih kamnolomov je v samosanaciji z zaraščanjem. Za potrebe samooskrbe z mineralnimi surovinami naj se aktivira nahajališče Poljane, severovzhodno od obstoječega nelegalnega kopa. V vzhodnem delu občine sta lokaciji perspektivnih nahajališč tehničnega kamna Globodol in Cerov hrib. Raziskati bo potrebno še lokaciji perspektivnih nahajališč na območju Lašč in Poljan. Dolgoročno bo potrebno aktivirati vsaj eno od perspektivnih nahajališč.
2.3.0.0 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
(grafični prikazi strateškega dela OPN – karta 2: prikazi zasnove gospodarske javne infrastrukture)
13. člen
(zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena)
(1) Zasnova in načrtovanje nasploh prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture je usklajeno in uravnoteženo s prostorskim razvojem, še posebej poselitvijo. Infrastruktura omogoča aktiviranje potencialov širšega območja in zagotavlja primerjalne prednosti občine za razvoj dejavnosti. Kot tak je pomemben faktor vplivov na okolje. Občina usmerja razvoj energetske oskrbe s pospeševanjem izrabe alternativnih obnovljivih virov energije.
Prometno omrežje in javni potniški promet
(2) Osrednjo prometno povezavo regionalnega pomena zagotavlja regionalna cesta Ivančna Gorica–Žužemberk–Črnomelj–Vinica, ki povezuje Suho krajino v smeri Novega mesta, Bele krajine in Ljubljane. Nanjo se navezujeta pomembni prečni regionalni povezavi Žužemberk–Pluska–Trebnje in Dvor–Kočevje. Pomembnejše ceste za povezavo s sosednjimi občinami so še ceste Smuka–Žvirče–Struge, Žvirče–Ambrus–Zagradec, Žužemberk–Volčja Jama–Zagorica, Šmihel–Drašča vas–Dečja vas in Dvor–Ajdovec–Brezova Reber–Prečna.
(3) Predvidena je izgradnja severne obvoznice Žužemberk. Dolgoročno se načrtuje obvozna cesta med R1-216 in R3-650 med Dvorom in Žužemberkom s potekom trase po desnem bregu reke Krke za katero je potrebno izdelati strokovne podlage za umestitev v prostor z variantnimi rešitvami. Izboljšanje državne prometne mreže v srednjeročnem obdobju na območju Občine Žužemberk temelji na modernizaciji ceste R3-649/2915 Zagradec–Žvirče, ter rekonstrukciji cest R1-216/1175 Vrhovo–Žužemberk–Dvor in R1-216/1175 Gabrovčec–Vrhovo.
(4) Razvoj cestnega omrežja naj izhaja iz boljše dostopnosti naselij in večje prometne varnosti. Izvaja naj se s postopno modernizacijo in rekonstrukcijo navedenih prometnic ter prometnotehničnim izboljšanjem drugih lokalnih cest.
(5) Skozi občino je predvidena državna daljinska kolesarska povezava Škofljica–Krka–Žužemberk–Dolenjske Toplice–Novo mesto–Kostanjevica–Čatež–meja s Hrvaško. Ob tem naj se uredi omrežje tematskih poti po projektu »Heritage trails net« in aktivna e-Dolenjska. V Žužemberku se zgradi pešpot pod gradom proti severu do mlina, preko mostu čez Krko in po desnem bregu Krke do Stranske vasi, na Dvoru pa med Dvorom in Jamo.
(6) V naseljih, ki se urejajo z urbanističnimi načrti, ter v naseljih ob pomembnih lokalnih in državnih cestah naj se zagotovijo možnosti za javno dostopna parkirna mesta za osebna vozila, uredijo varne peščeve površine s peš potmi in pločniki ter postajališča JPP izven vozišča. Postajališča JPP in javna parkirišča naj se poveže za učinkovito prestopanje potnikov. Šolski prevozi v občini, ki se izvajajo kot posebni linijski prevoz, naj se s ciljem racionalnega in učinkovitega JPP pod posebej določenimi pogoji praviloma izvaja tudi kot javni linijski prevoz. Na območju naselij Žužemberk in Dvor naj se zagotovi tudi prostor za parkiranje tovornih vozil in avtobusov.
(7) Javni potniški promet je potrebno zagotavljati najmanj v smereh proti Novem mestu, Ljubljani, Kočevju in Dolenskim Toplicam, po možnosti pa tudi z območji Šmihela, Ajdovca, Hinj in Žvirč.
Komunalna infrastruktura
Oskrba z vodo
(8) Oskrba s pitno vodo, ki je zasnovana na obstoječem vodovodnem omrežju in vodnih virih je potrebna sanacije ter dograditve. Obnova omrežja in dograditev na vododeficitarnih območjih naj zagotavlja nemoteno in varno oskrbo s pitno vodo iz neoporečnih virov. Pri tem naj stabilno oskrbo zagotavlja povezanost omrežja z omrežji sosednjih občin. Izvedba celovite obnove in dograditve suhokrajinskega vodovoda naj poteka v fazah, po prioritetah, na podlagi pričakovanih ekonomskih in naravovarstvenih učinkov. Z uporabo reciklirane vode in deževnice za sanitarne potrebe v gospodinjstvih naj se zagotavlja racionalno porabo vode in tako zmanjšuje obremenitve obstoječih virov.
Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih vod
(9) V skladu z operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na območjih poselitve se načrtujejo kanalski sistemi s čistilnimi napravami na območjih centralnih naselij, vključno z naselji v gravitacijskem zaledju ter za druga naselja. Prioritetno se gradi kanalizacijski sistem s ČN za naselja Žužemberk, Dvor, Srednji Lipovec in Vrh pri Križu. Zgradijo se:
(1. faza)
– ČN Žužemberk – povečanje s 3000 PE na 4000 PE – (variantna rešitev za priključitev območja naselij predvidenih za priključitev na ČN Dvor);
– ČN Dvor 1200 PE (za naselja Dvor, Jama pri Dvoru, Vinkov Vrh, Mačkovec pri Dvoru, Sadinja vas, Trebča vas, Gornji Kot, Dolnji Kot – variantna tehnološka rešitev je navezava aglomeracijskega območja Dvor na ČN Žužemberk;
– MČN Srednji Lipovec 150 PE (za naselji Srednji Lipovec, Mali Lipovec);
– MČN Vrh pri Križu 100 PE (za naselji Vrh pri Križu, Gornji Križ);
(2. faza – 9 MČN kapacitete med 100 in 250 PE)
– Ajdovec (za naselji D. in G. Ajdovec), Veliki Lipovec, Reber, Klečet (Klečet, Šmihel pri Ž.) Stavča vas, Hinje 200 PE (Hinje, Pleš, Hrib pri Hinjah, Lazina), MČN Prevole, Visejec, Žvirče;
(3. faza – 6 MČN v naseljih s kapaciteto 100 PE)
– MČN Budganja vas, Dešeča vas, Drašča vas, Podgozd, Lopata, Sela pri Hinjah (za Sela pri Hinjah in Vrh pri Hinjah);
(4. faza – 7 MČN 40–60 PE)
– MČN Brezova Reber pri Dvoru, Podlipa, Zalisec, Gradenc, Lašče, Ratje in Veliko Lipje;
– (po 4. fazi – MČN kapacitete do 30 PE);
– MČN Boršt pri Dvoru, Sela pri Ajdovcu, Dolnji Križ, Poljane pri Žužemberku, Vrhovo pri Žužemberku, Klopce, Malo Lipje in Plešivica.
Faze in obseg posameznih faz je okviren in se lahko spremeni glede na tehnološke, prostorske in ekonomske pogoje.
(10) Na območjih razpršene poselitve in sanacije razpršene gradnje, kjer gradnja kanalizacije in ČN v operativnem programu odvajanja in čiščenja odpadnih voda ni predvidena se lahko zgradijo male ČN, do njihove izgradnje pa nepretočne greznice.
Ravnanje z odpadki
(11) Komunalni odpadki Občine Žužemberk se zbirajo in odvažajo na ravni ožje Dolenjske ter odlagajo v regijskem centru za ravnanje z odpadki v Leskovcu pri Novem mestu. V sistem ravnanja z odpadki se vključuje še zbirni reciklažni center za odpadke Klek v Žužemberku.
(12) Odpadke, ki nastanejo kot posledica gradbenih del, je potrebno obravnavati v skladu s predpisom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih in drugimi predpisi s področja ravnanja z odpadki ter jih odlagati na ustrezno odlagališče. Pri izvajanju posameznih posegov je potrebno zagotoviti, da se odvečni zemeljski in gradbeni material ter drugi odpadki ne bodo odložili izven meja predvidenega posega.
(13) Izvajalec javne službe mora vzpostavi in voditi kataster divjih odlagališč odpadkov, ki jih je potrebno postopoma sanirati ter preprečiti nadaljnje odlaganje odpadkov na njih. Zbiranje in odvoz odpadkov je potrebno izvajati v skladu s predpisi s področja varstva okolja in zdravja ljudi ter ohranjanja narave.
Komunikacijska infrastruktura
(14) V vseh naseljih je zagotovljeno omrežje klasične telefonije. Za vzpostavitev dobrih pogojev mobilne telefonije je potrebno preko državnih operaterjev zagotoviti zadovoljivo pokritost vseh naselij s kvalitetnim signalom.
(15) V občini so vzpostavljene bazne postaje mobilne telefonije na lokacijah Žužemberk, Gradenc, Hinje. Predvidena je še bazna postaja na Rebri in na drugih območjih, kjer signal ni zadovoljiv.
(16) Vzpostavljena je tudi osnovna mreža optičnega kabla. Širokopasovno omrežje, ki je osnova za hitrejši razvoj elektronskih komunikacij in informacijskih omrežij, se dogradi tako, da bo v vseh naseljih zagotovljena možnost priključitve.
Energetska infrastruktura
(17) Energetska oskrba v občini temelji na prenosnem in distribucijskem elektroenergetskem omrežju. Preko območja občine poteka prenosni daljnovod električne energije 1x110kV Kočevje–Novo mesto. Predvidena je obnova in dograditev srednjenapetostnih (20 kV) vodov za napajanje TP 20/04 kV. Predvidena je izgradnja nove TP 20/0,4 kV Obrtna cona Hinje in TP 20/0,4 kV Žvirče vzhod na južnem delu občine ter TP 20/0,4 kV Cegelnica, TP 20/0,4 kV Klek Žužemberk in TP Žužemberk grad na osrednjem delu občine. Načrtovana je tudi izgradnja nove TP 20 kV Žužemberk na lokaciji pri poslovno-gospodarski coni Sejmišče v Žužemberku za potrebe napajanja širšega območja občine, do nje je predvidena izgradnja zemeljskega voda KB Al 240 iz RTP 110/20 kV Trebnje. Za potrebe načrtovane servisno-obrtne cone Jama pri Dvoru bo potrebno zgraditi nove TP 20/0,4 kV, ki bodo preko zemeljskih 20 kV vodov vzankane v obstoječe srednjenapetostno omrežje in po potrebi na novo RTP 110/20 kV Jama pri Dvoru.
(18) V občini so le deloma izkoriščeni potenciali vodne energije za proizvodnjo elektrike z gradnjo MHE na lokacijah nekdaj delujočih mlinov, žag in vodosilnih naprav na Krki. Nadaljnje možnosti izkoriščanja tega vira z gradnjo novih MHE so omejene z merili varovanja in ohranjanja vodnega režima in naravnih vrednot. Do sedaj Suha krajina ni bila vključena med območja za potencialno plinifikacijo. Z upoštevanjem razvojnih gospodarskih spodbud in prehoda na ustreznejše energente se vse izraziteje izkazujejo potrebe po plinifikaciji.
(19) Dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina v Sloveniji opravlja družba Geoplin plinovodi d. o. o., ki preko obravnavanega območja načrtuje gradnjo mednarodnega prenosnega plinovoda M9, Dolga vas (meja z Madžarsko) – Opatje selo (italijanska meja). Ta bo odprl možnosti za oskrbo s plinom tudi na območju Suhe Krajine.
Učinkovita raba energije
(20) Učinkovita in varčna raba energije je trajna razvojna usmeritev pri načrtovanju prenove naselij, pri novogradnjah, prenovah in sanacijah – z namenom zmanjšanja rabe energije, smotrne uporabe materialov ob hkratnem zagotavljanju enake ali višje kakovosti bivanja in gospodarjenja.
(21) Ob upoštevanju določil predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja naj se izvajajo tudi ukrepi za zmanjševanje porabe električne energije za javno razsvetljavo naselij. Pri posegih v zvezi s stavbami naj se zagotavlja varčno rabo energije tudi s spodbujanjem pasivne in druge energetsko učinkovite gradnje, s predpisanimi tehničnimi ukrepi glede toplotne zaščite stavb in spodbujanjem zamenjave fosilnih goriv z gorivi z manj ogljika ali biomase.
(22) Razvoj daljinskih sistemov ogrevanja na lesno biomaso se v občini izvaja postopno in v skladu s Študijo izvedljivosti daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (PSP d. o. o., november 2003). Ta predvideva ureditev različnih sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso (večji industrijski kotli, srednje veliki kotli in majhni kotli za individualne hiše). Velik potencial biomase predstavlja čiščenje gozdov in zaraščenih površin na območju Ajdovske planote in zahodne Suhe krajine. Za izkoriščanje sončne energije se zagotavljajo prostorske možnosti prvenstveno na strehah objektov in na površinah degradiranih zemljišč. Pri razvoju daljinskih sistemov izkoriščanja sončne energije je mogoče zagotavljati prostorske možnosti tudi na površinah zaraščenih in opuščenih kmetijskih zemljišč, kjer je to na primernih sončnih legah sprejemljivo z vidika varovanj narave, kulturne dediščine, kmetijskih zemljišč in je oddajanje energije v omrežje možno brez gradnje novih srednje ali visokonapetostnih daljnovodov.
(23) Pomemben obnovljivi vir, ki na območju občine ni izkoriščen v zadostni meri, je vodna energija Krke na lokacijah nekdanjih mlinov, žag in vodosilnih naprav, ki so na obeh straneh reke danes opuščene in jih je v prihodnosti mogoče aktivirati v bivalni, turistični in energetsko gospodarski funkciji.
(24) Pri načrtovanju posegov, ki imajo vpliv na učinkovito rabo energije v prostor se upošteva tudi Lokalni energetski koncept Občine Žužemberk (Lokalna energetska agencija Dolenjska – Posavje – Bela krajina, avgust 2013, sprejet 26. 9. 2013). Pri pridobivanju, pretvarjanju, prenosu, distribuciji in porabi energije naj se upoštevajo načela vzdržnega prostorskega razvoja, učinkovitost sistema ter prostorsko, okoljsko in družbeno sprejemljivost.
2.4.0.0 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
(grafični prikazi strateškega dela OPN – karta3: prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki se sanirajo, ter prikazi območij razpršene poselitve)
14. člen
(okvirna območja naselij)
Naselja po RPE
(1) Register prostorskih enot (RPE) v Občini Žužemberk obsega 51 naselij:
1. Boršt pri Dvoru, 2. Brezova Reber pri Dvoru, 3. Budganja vas, 4. Dešeča vas, 5. Dolnji Ajdovec, 6. Dolnji Kot, 7. Dolnji Križ, 8. Drašča vas, 9. Dvor, 10. Gornji Ajdovec, 11. Gornji Kot, 12. Gornji Križ, 13. Gradenc, 14. Hinje, 15. Hrib pri Hinjah, 16. Jama pri Dvoru, 17. Klečet, 18. Klopce, 19. Lašče, 20. Lazina, 21. Lopata, 22. Mačkovec pri Dvoru, 23. Mali Lipovec, 24. Malo Lipje, 25. Pleš, 26. Plešivica, 27. Podgozd, 28. Podlipa, 29. Poljane pri Žužemberku, 30. Prapreče, 31. Prevole, 32. Ratje, 33. Reber, 34. Sadinja vas pri Dvoru, 35. Sela pri Ajdovcu, 36. Sela pri Hinjah, 37. Srednji Lipovec, 38. Stavča vas, 39. Šmihel pri Žužemberku, 40. Trebča vas, 41. Veliki Lipovec, 42. Veliko Lipje, 43. Vinkov Vrh, 44. Visejec, 45. Vrh pri Hinjah, 46. Vrh pri Križu, 47. Vrhovo pri Žužemberku, 48. Zafara, 49. Zalisec, 50. Žužemberk, 51. Žvirče.
Območja naselij (ON)
(2) V okvirnem območju zgoščene poselitve se določijo naslednja območja naselij (ON):
3. Budganja vas – 2 ON, 6. Dolnji Kot – 2 ON, 9. Dvor – 1 ON, 11. Gornji Kot – 2 ON, 14. Hinje – 1 ON, 15. Hrib pri Hinjah – 1 ON, 16. Jama pri Dvoru – 1 ON, Lazina – 2 ON, 22. Mačkovec pri Dvoru – 3 ON, 27. Podgozd – 1 ON, 30. Prapreče – 1 ON, 34. Sadinja vas pri Dvoru – 1 ON, 38. Stavča vas – 1 ON, 40. Trebča vas – 2 ON, 43. Vinkov Vrh – 2 ON, 48. Zafara – 3 ON, 50. Žužemberk – 4 ON.
(3) Na okvirnem območju razpršene poselitve se določijo še naslednja ON:
1. Boršt pri Dvoru – 1 ON, 2. Brezova Reber pri Dvoru – 1 ON, 4. Dešeča vas – 3 ON, 5. Dolnji Ajdovec – 2 ON, 7. Dolnji Križ – 2 ON, 8. Drašča vas – 3 ON, 10. Gornji Ajdovec – 1 ON, 12. Gornji Križ – 2 ON, 13. Gradenc – 2 ON, 17. Klečet – 1 ON, 19. Lašče 1- ON, 21. Lopata – 1 ON, 23. Mali Lipovec – 2 ON, 24. Malo Lipje – 2 ON, 25. Pleš – 1 ON, 26. Plešivica – 2 ON, 28. Podlipa – 2 ON, 29. Poljane pri Žužemberku – 2 ON, 31. Prevole – 2 ON, 32. Ratje – 3 ON, 33. Reber – 4 ON, 35. Sela pri Ajdovcu – 2 ON, 36. Sela pri Hinjah – 1 ON, 37. Srednji Lipovec – 2 ON, 39. Šmihel pri Žužemberku – 1 ON, 41. Veliki Lipovec – 1 ON, 42. Veliko Lipje – 1 ON, 44. Visejec – 1 ON, 45. Vrh pri Hinjah – 1 ON, 46. Vrh pri Križu – 2 ON, 47. Vrhovo pri Žužemberku – 2 ON, 49. Zalisec – 1 ON, 51. Žvirče – 3 ON.
(4) Naselje po RPE, ki na območju razpršene poselitve nima določenega ON, je 18. Klopce.
15. člen
(naselja, vključno z območji razpršene gradnje)
Območja sanacije razpršene gradnje z vključitvijo v naselje se nahajajo pri naseljih Dolnji Ajdovec, Dolnji Kot, Podgozd, Visejec, Gradenc in Žvirče. Posamezne enote razpršene gradnje so negativni pojavi v prostoru, ki jih je potrebno sanirati. Posamični pojavi enot razpršene gradnje so evidentirani razpršeno v poselitvenih enotah občine. Manjša območja razpršene gradnje se sanira na podlagi OPPN. Razpršena gradnja v manjšem obsegu in s posamičnimi enotami v odprtem prostoru se pojavlja še ob drugih naseljih. Posamezni objekti in manjše skupine objektov razpršene gradnje, ki jih je možno komunalno opremiti se lahko vključijo v območje naselja in sanirajo na podlagi podrobnih PIP.
2.5.0.0 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
(grafični prikazi strateškega dela OPN – karta3: prikazi okvirnih območij naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki se sanirajo, ter prikazi območij razpršene poselitve)
16. člen
(okvirna območja razpršene poselitve)
(1) Okvirna območja razpršene poselitve se določijo na območjih, za katere je v strokovnih podlagah ugotovljeno, da gre za avtohtoni vzorec poselitve, ki je na tem območju uveljavljen že iz preteklosti, pred časom urbanizacije (pred letom 1967), katerih značilnost je, da so razpršena, razložena, razpostavljena, raztresena in razdrobljena naselja.
(2) V občini so na ravni posameznih objektov razpoznavni vzorci razpršene poselitve, kot so: samostojne kmetije, samostojni gospodarski in industrijski objekti ter samostojni sakralni objekti. Območja razpršene poselitve se določijo na podlagi pojava samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij z objekti, pretežno zgrajenimi pred letom 1967. Tovrsten tip poselitve je identificiran na območju naselij na Ajdovski planoti ter deloma še na območju redke poselitve (poselitev nizke gostote) v zahodnem in severnem delu občine.
(3) Na okvirnih območjih razpršene poselitve so naslednja naselja:
– naselja z obcestno zasnovo – Srednji Lipovec, Veliki Lipovec, Veliko Lipje, Visejec, Klečet, Plešivica, Podlipa, Reber;
– razvejeno obcestno naselje – Dešeča vas;
– obcestna naselja – Žvirče, Prevole, Šmihel pri Žužemberku;
– razloženo naselje – Boršt pri Dvoru;
– gručasta naselja – Brezova Reber, Gornji Ajdovec, Dolnji Ajdovec, Mali Lipovec, Sela pri Ajdovcu, Zalisec, Gornji Križ, Dolnji Križ, Vrhovo, Vrh pri Križu, Drašča vas, Lašče, Gradenc, Malo Lipje, Sela pri Hinjah, Ratje, Pleš, Lopata, Poljane pri Žužemberku.
Vinogradniška območja
(4) Zaradi ohranjanja kulturne krajine, spodbujanja razvoja in oživljanja podeželja ter preprečevanja zaraščanja vinogradniških površin se kot posebna oblika razpršene poselitve z možnostjo gradnje gospodarskih objektov – hramov, zidanic, vinotočev in vinskih kleti v OPN določijo posebna območja vinogradništva. Določitev vinogradniških območij izhaja iz avtohtone poselitve in njenega razvoja ter iz potrebne sanacije kulturne krajine vplivnega območja te oblike razpršene poselitve. V razvoj turistične ponudbe in nastanitvenih zmogljivosti občine in regije se usmerjajo tudi posamezni primerni objekti – zidanice z možnimi dopolnilnimi gostinskimi in nastanitvenimi zmogljivostmi na vinogradniških območjih.
(5) Kot območja razpršene poselitve se v občini določijo območja posebnih oblik poselitve v vinogradniških okoljih:
– Kriška gora (Poljane pri Žužemberku),
– Brinova gora (Dolnji Križ),
– Območje SZ od Prapreč (Prapreče),
– Območje pri Visejcu (Visejec),
– Gradenska gora (Gradenc),
– Stara Gora pri Laščah (Malo Lipje),
– Podšempavel – Stara Gora (Dvor in Gornji Kot),
– Brinovje nad Vinkovim Vrhom (Vinkov Vrh),
– Mačkovski tali (Mačkovec pri Dvoru),
– Sadinjski tali (Mačkovec pri Dvoru in M. Lipovec),
– Hrib (Mali Lipovec),
– Boršt (Boršt pri Dvoru),
– Dolge Njive (Brezova Reber pri Dvoru),
– na Pogancah (Žužemberk)
– Vrti (Hinje).
Demografsko ogrožena območja
(6) V demografsko ogroženih naseljih se s prostorskimi razvojnimi ukrepi in izboljšanjem pogojev za bivanje preprečuje nadaljnje upadanje števila prebivalstva in ohranja poselitev. V skladu z Uredbo o območjih, ki se štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 19/99), so demografsko ogrožena naslednja naselja (po RPE) v Občini Žužemberk:
1. Boršt pri Dvoru, 2. Brezova Reber pri Dvoru, 3. Budganja vas, 4. Dešeča vas, 6. Dolnji Kot, 7. Dolnji Križ, 8. Drašča vas, 10. Gornji Ajdovec, 12. Gornji Križ, 13. Gradenc, 14. Hinje, 15. Hrib pri Hinjah, 16. Jama pri Dvoru, 17. Klečet, 18. Klopce, 20. Lazina, 21. Lopata, 24. Malo Lipje, 25. Pleš, 26. Plešivica, 28. Podlipa, 31. Prevole, 32. Ratje, 33. Reber, 35. Sela pri Ajdovcu, 36. Sela pri Hinjah, 37. Srednji Lipovec, 38. Stavča vas, 39. Šmihel pri Žužemberku, 40. Trebča vas, 42. Veliko Lipje, 43. Vinkov Vrh, 44. Visejec, 45. Vrh pri Hinjah, 46. Vrh pri Križu, 49. Zalisec, 51. Žvirče.
2.6.0.0 Usmeritve za prostorski razvoj občine
(grafični prikazi strateškega dela OPN – karta 4.1: prikazi usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo – od 17. do 22. člena; karta 4.2: prikazi usmeritev za razvoj v krajini – 23. člen; karta 4.3: prikazi usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč – 24. člen)
17. člen
(usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo)
Splošne usmeritve
(1) Prostorski načrt občine mora zagotoviti pogoje uresničevanja celovitega razvoja občine, ki se oblikujejo na podlagi razvojnih potreb v prostoru. Prostorski razvoj naj zagotavlja kakovostno bivalno okolje ter usklajenost gospodarskih, družbenih in varstvenih vidikov razvoja ob upoštevanju vzdržnega prostorskega razvoja na varovanih območjih z ohranjanjem narave, varstvom kulturne dediščine ter trajnostno uporabo naravnih virov. Območja naselij, v katerih je prepoznan prostor razpršene gradnje in razpršene poselitve, se posebej opredelijo in hkrati zagotavlja njihovo sanacijo tako, da ne le odpravlja stanje degradiranosti prostora, temveč vzpostavlja nove kakovostne bivalne razmere ter izboljšuje prepoznavnost in privlačnost naselij. Z obravnavo naselja kot celote v razmerju do širšega naravnega prostora in v povezavi s sosednjimi območji na eni strani in na drugi z upoštevanjem vseh posameznih konstitutivnih elementov naselja, se zagotavlja celovitost v pristopu k načrtovanju prenove delov ali celote naselij.
(2) Poselitveno območje oziroma del naselja se lahko celovito prenavlja na podlagi OPPN. Območje OPPN se določi tako, da se na njem lahko zagotovi uresničitev ciljev prenove. Nadalje je mogoče zagotavljati usmerjeno prenovo skozi podrobnejša določila prostorsko izvedbenih pogojev. Proces prenove je mogoče spodbuditi tudi s povečanjem privlačnosti prostora za poselitev z novogradnjami stanovanj v okviru novih poselitvenih zmogljivosti, ki omogočijo prenovo ali izgradnjo javne gospodarske infrastrukture in posredno spodbudijo proces prenove starega stavbnega fonda.
(3) Pri načrtovanju v območjih turizma se zagotavlja dostop javnosti do kulturnih spomenikov. V območja kulturne dediščine se lahko poleg prvotnih funkcij umeščajo tudi tiste, ki služijo turistični dejavnosti ali jo dopolnjujejo.
2.6.1 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
18. člen
(usmeritve za notranji razvoj, prenovo in širitev naselij)
Notranji razvoj naselij
(1) Razvoj naselja je v prvi vrsti usmerjen v izrabo notranjih prostorskih rezerv znotraj naselbinskega telesa in meja naselij. Zato se pred širitvijo naselja, na podlagi predhodne preveritve o primernosti za posamezne razvojne potrebe, uporabijo nezazidana stavbna zemljišča in prostor obstoječih dotrajanih, izpraznjenih ali nezadostno izrabljenih stavb. Izjemnega pomena za ohranjanje in razvijanje vitalnosti naselja je prenova jedra, v katerem se umeščajo predvsem javne in centralne dejavnosti. Poleg prenove stavbnega fonda se presnavlja tudi programska namembnost jedra naselja. Sočasno s stavbami se morajo ohranjati, razvijati in vzpostavljati nove kakovosti javnega prostora (ulični prostor, peščeve površine, dostopi, javne tlakovane površine z zelenimi ureditvami, urbana oprema). Porušena razmerja med javnim in zasebnim prostorom, ki se najpogosteje kažejo v degradaciji in uzurpaciji javnega prostora na račun zasebnega, ali pa je javni prostor preprosto zanemarjen, se na novo vzpostavijo v kvaliteti in pogojih sodobne rabe.
(2) Na območjih, kjer se glede na značilnosti mešajo območja razpršene gradnje in razpršene poselitve, se ta določijo kot zaokrožena območja razpršene gradnje ali razpršene poselitve po načelu pretežnosti.
(3) Notranji razvoj naselij se izvaja v naseljih: Drašča vas, Klečet, Šmihel pri Žužemberku, Vrh pri Žužemberku, Gornji Križ, Dolnji Križ, Vrhovo, Dešeča vas, Reber, Zalisec, Trebča vas, Srednji Lipovec, Boršt pri Dvoru, Veliki Lipovec, Brezova Reber, Dolnji Kot, Gornji Kot, Podgozd, Dvor, Sadinja vas pri Dvoru, Lašče, Lopata, Prevole, Ratje, Žvirče, Sela pri Hinjah, Gradenc, Žužemberk in Podlipa.
Celovita prenova
(4) Celovita prenova je potrebna posebej za območja naselij, kjer se poleg razpršene gradnje pojavlja še vrsta drugih spremljajočih razvojnih problemov, kot so zlasti dotrajana ali oblikovno degradirana stavbna struktura naselbinskih jeder, neustrezen, razvrednoten ali celo odsoten javni prostor, dotrajana in pomanjkljiva gospodarska javna infrastruktura, prometni problemi in drugo. Prenova se načrtuje za središčni prostor Žužemberka in Dvora ter za jedro Podgozda in Jame pri Dvoru. S prenovo naj se zagotavlja tudi energetska sanacija stavb, in sicer z ukrepi toplotne zaščite, gradnje skupnih energetsko varčnih ogrevalnih sistemov in prednostno uporabo OVE ter zmernega zgoščevanja poselitve. Pri prenovi je posebej primerno nameščanje zbiralnikov sončne energije ter izraba padavinske vode v sanitarne namene.
(5) Celovita prenova se načrtuje z OPPN, pri tem je za prenovo izvornih jeder, ki so naselbinska dediščina, potrebno v sklopu OPPN pripraviti posebne strokovne podlage oziroma konservatorski načrt prenove. Na območjih naselbinske dediščine se zaščiti in varuje zgodovinski značaj naselja, prepoznano lego v prostoru, značilno naselbinsko zasnovo, odnos med posameznimi stavbami in odprtim prostorom, robove naselja, vedute in okoliško krajino. Ponekod so možne manjše zapolnitve s stanovanjsko oziroma gospodarsko funkcijo. Na območjih profane stavbne dediščine – domačije, hiše in drugi objekti (npr. znamenja) – se enote kulturne dediščine ohranja na način, da širitve pozidave oziroma novogradnje ne posegajo v zavarovano območje kulturne dediščine, ki se zaščiti in varuje na avtentični lokaciji, največkrat v okviru parcele. Po potrebi se vzpostavi cezura. Potrebno je ohraniti oziroma vzpostaviti vsebinski prostorski kontekst zavarovane enote kulturne dediščine z okolico ter načrtovano pozidavo. V primeru uničenih, razvrednotenih ali skrajno ogroženih enot je potrebno z medresorskim usklajevanjem čim prej določiti nove vsebinske programe za njihovo revitalizacijo. Komunalni in drugi infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno (razen, če gre za poseg na arheološko najdišče in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg ni možen). Posebna pozornost se posveti lociranju GSM baznih postaj, ki lahko posredno ali neposredno vplivajo na dediščino in njeno prostorsko pojavnost. Infrastrukturni vodi se lahko urejajo s celovitimi prostorskimi dokumenti (OPPN).
Širitev naselij
(6) Pri usmerjanju razvoja naselij se na podlagi potreb po širitvah, kadar tem ni možno zadostiti z izrabo notranjih rezerv, širitev praviloma usmerja na manj vredna oziroma za kmetijsko pridelavo manj primerna zemljišča. Širitev naselja je primerna le, če obstaja možnost priključitve na prometno, energetsko, komunalno in komunikacijsko infrastrukturo s stroški izgradnje, ki so s programi opremljanja zemljišč sprejemljivi in primerljivi s stroški opremljanja v regiji ter z vidika obratovanja ekonomsko upravičeni. Manjše širitve naselij se omogočijo z zaokrožitvami in zapolnitvami vrzeli ter zajed kmetijskih zemljišč v poselitveno strukturo. Pri slednjem se ohranjajo zatoki kmetijskih površin, ki so hkrati zeleni predahi med že vzpostavljenimi zaključenimi sklopi poselitve z jasno izraženo pojavnostjo v prostoru. Večje širitve se načrtujejo le v vitalnejših naseljih, da omogočijo organizirano stanovanjsko gradnjo, ki bo s ponudbo opremljenih zemljišč in stanovanj izboljšala privlačnost občine za priselitev v naseljih Žužemberk, Dvor, Jama pri Dvoru, Podgozd, Hinje, Hrib pri Hinjah in Lazina. Širitve se načrtujejo še za naselja Klečet, Šmihel, Prapreče, Zafara, Dolnji Ajdovec, Sela pri Ajdovcu, Dolnji Kot, Veliko Lipje, Gradenc in Žvirče. Večje širitve naselij se načrtuje na podlagi OPPN.
(7) Zemljišča, ki jih zaradi geomorfoloških pogojev ali drage izgradnje komunalne opreme v daljšem obdobju ni bilo mogoče aktivirati, je potrebno v občinskem prostorskem načrtu izločiti iz območja stavbnih zemljišč in območja naselja. Lahko pa se opredelijo kot zelene površine naselja.
19. člen
(usmeritve za sanacijo razpršene gradnje)
Sanacija razpršene gradnje se načrtuje tako, da se določi območje sanacije in način urejanja degradiranega prostora. Pri tem se z vključevanjem in upoštevanjem širšega vplivnega območja degradiranega prostora smiselno zaokroži območje sanacije. Območje sanacije tako upošteva celovitost notranjega razvoja in zunanje rasti naselja. Posamične enote razpršene gradnje se sanira tako, da so odpravljene motnje v okolju, ki so zaznane predvsem kot vizualna izpostavljenost v prostoru, vpliv na kulturno krajino, na okolje in primarno rabo prostora.
20. člen
(usmeritve za ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)
(1) V demografsko izpraznjenem poselitvenem prostoru se ne le ohranja, temveč spodbuja razvoj izvornega poselitvenega vzorca razpršene poselitve. Takšen razvoj je dopusten le tam, kjer to omogoča geomorfologija tal, razmerja v kulturni krajini, prometna dostopnost in komunalna opremljenost. V naseljih, kjer je v poselitvi prisotna oblika osamelih domačij na specifičnih lokacijah, se zaradi izrazite demografske ogroženosti območja takšen vzorec poselitve smiselno razvija tudi v prihodnje.
(2) Z gradnjo objektov na območjih razpršene poselitve se ne sme ogrožati kulturne dediščine in njene prostorske pojavnosti. Upoštevati je potrebno obstoječi vzorec razporeditve in velikosti objektov. Sprememba namembnosti objektov v območjih kulturne dediščine je načeloma možna le ob ohranitvi dediščinskih lastnosti.
21. člen
(usmeritve za razvoj dejavnosti v naseljih)
(1) V središčnih prostorih naselij in v javnem prostoru ob pomembnejših cestah naj se spodbuja umeščanje in razvoj javnih funkcij, programov storitev in oskrbe prebivalstva. Pomembnejše javne funkcije oziroma storitve naj bodo umeščene vzdolž glavne strukturne osi. Zaradi opuščanja kmetijstva je mogoče nekdanje pode prenoviti za bivanje ali druge gospodarske dejavnosti v okviru zmogljivosti prostorske enote. Razvoju vitalnih kmetij s tehnološko sodobno pridelavo se zagotovijo prostorske možnosti s širitvijo naselja ali preselitvijo dejavnosti na ustrezno lokacijo zunaj naselja (na območjih razpršene poselitve).
(2) Proizvodne, obrtne in servisne dejavnosti se prvenstveno razvijajo v gospodarskih conah v Žužemberku, na Jami pri Dvoru, v Hinjah ter na Ajdovcu. Manjše posamezne proizvodne zmogljivosti so dopustne tudi v naseljih v primerih, ko se z zadovoljivo infrastrukturno opremljenostjo razvijejo iz že uveljavljene obrti na obstoječi lokaciji ali kjer to omogočajo prostorski pogoji.
(3) Gospodarske dejavnosti se v ostalih naseljih dopušča le v obsegu, ki ga prenese merilo obstoječe stavbne strukture in ob pogojih okoljske sprejemljivosti glede vplivov na bivalno okolje ter zmogljivosti obstoječe prometne, komunalne in energetske infrastrukture.
(4) Razvoj nastanitvenih gostinskih zmogljivosti se zagotavlja predvsem v obstoječih naseljih, zlasti ob prenovi starih jeder naselij in na turistično usmerjenih kmetijah. Ob tem se razvije turistična infrastruktura s kopališči, čolnišči in sprehajalnimi potmi ob Krki, s prostori za kampiranje in taborjenje, z oskrbovanimi lovskimi in ribiškimi domovi, z ureditvijo posameznih, v lokalnem okolju uveljavljenih, ciljnih točk na pohodniških, kolesarskih in konjeniških poteh in z urejanjem športnih igrišč.
(5) Dejavnosti naj se v naseljih umeščajo tako, da v stanovanjskih soseskah in v bližini šolskih, športnih, kulturnih in drugih družbenih objektov ter nakupovalnih središč ne bodo generirale povečanega prometa. Ob gradnji objektov javnega značaja pa je potrebno zagotavljati dostopnost do postajališč JPP oziroma za lokacijo zagotoviti linijo JPP.
22. člen
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)
(1) Razvoj naselij usmerjamo tako, da ohranjamo in razvijamo identiteto poselitve z:
– razvojem stavb, arhitekture iz elementov avtohtonega stavbarstva, arhitekture,
– ohranjanjem in razvojem značilnih javnih prostorov,
– ohranjanjem morfologije naselbinskih teles in njihovih sklopov v razmerju do kulturne krajine ter z ohranjanjem njihove homogenosti,
– ohranjanjem enovitosti krajine streh, orientacije slemen, usklajenosti naklonov streh in vrste ter barve kritin,
– razvojem meja naselij v skladu z ugotovljenimi zakonitostmi izvorne poselitve (princip »iztekanja« stavbne strukture v naravni prostor oziroma »zapiranja« proti naravnemu prostoru, zmanjševanje merila robne stavbne strukture oziroma mehčanje prehoda, spodbujanje zasaditev visokodebelnih sadovnjakov v zaključenem delu naselja oziroma proti njegovemu robu),
– oživitvijo – spodbujanjem kulture prenavljanja in presnavljanja stavbne strukture.
(2) Pri načrtovanju poselitve je potrebno zagotavljati smotrno rabo energije s pogoji lociranja objektov in gradnjo energetsko varčnih hiš ter poslovnih stavb. Lokacije naj zagotavljajo celoletno osončenje. Ustrezna zasnova stavb, izbira materialov, toplotna zaščita pri novogradnjah in energetska sanacija stavb pri rekonstrukcijah, racionalna komunalna oskrba in uporaba lokalno razpoložljivih obnovljivih virov energije naj sledi ciljem učinkovite rabe energije in varstva okolja.
(3) V vseh naseljih občine se, da bi zaustavili trend upadanja števila prebivalcev in praznjenja stavb, prednostno usmerja poselitev v obstoječo stavbno strukturo naselij, s posegi prenov, gradenj na mestu prej odstranjenih stavb, rasti stavbne strukture znotraj obstoječih gradbenih enot in z izrabo drugih notranjih prostorskih rezerv.
(4) Ključni gradniki stavbne strukture, ki oblikujejo urbanistično podobo naselij, so lega in geometrija stavb ter principi povezovanja javnega prostora (trški prostor lokalnega središča, vaški prostor – linearni, središčni, mreža) s stavbno strukturo in njun medsebojni funkcionalni odnos. Stavbe naj bodo oblikovane in umeščene tako, da vzpostavljajo dialog z javnim prostorom ter kontinuiteto v identiteti naselja.
(5) Kriteriji, ki sooblikujejo podobo naselja, so mreža stavbne strukture in središčni prostor, meje ter dominante naselja. Sočasno se upoštevajo kriteriji krajine, kot so meje ambientov in meje geomorfološke strukture ter njena funkcija. Kriteriji za urbanistično oblikovanje naselij se torej izoblikujejo za vsako naselje posebej iz danih razvojnih ustvarjenih in naravnih posebnosti v prostoru. Za zaključena in izoblikovana naselja, ki so ohranila kakovostno razmerje naselbinske strukture in krajine, je pomembno upoštevati kriterije oblikovanja krajine streh (smer, nakloni, struktura in barva kritine, oblikovne posebnosti, višine objektov …). Pri gradnji stavb naj se upošteva lokalna arhitekturna tipika – podolžni stavbni kubusi, primerljiv naklon strehe, oblikovanje fasadnih odprtin ipd. Novi objekti naj ne izstopajo iz krajine streh.
(6) Zaradi procesa zlivanja naselij z nekvalitetno razpršeno poselitvijo je potrebno vzpostaviti ustrezna središča na eni strani in na drugi ustrezne prostorske cezure. Pri tem je pomembno, da vse izpostavljene še nepozidane lege ostanejo zelene cezure v prostoru kot ločnice prostorskih celot, ki ohranjajo posebno identiteto.
(7) Glavne strukturne osi naj se opremljajo z enotno ulično opremo in peščevimi površinami, središčni prostori naj se prometno opredelijo z ustreznim režimom tekočega in mirujočega prometa. Na območju središčnih naselij občine, ki se urejajo z UN naj se načrtuje sklenjeno omrežje kolesarskih poti in stez ter pločnikov za pešce. Povsod, kjer je to možno, je traso za kolesarje in pešce potrebno voditi ločeno od cest za motorni promet.
(8) Pri načrtovanju opremljanja naselij z javno razsvetljavo se načrtuje uporaba varčnih svetil, in sicer takšnih, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in s svetlobo ne onesnažujejo neba in širše okolice ter imajo vgrajen sistem samodejnega vklopa/izklopa.
Zelene površine
(9) V centralnih naseljih občine se zagotavljajo urejene javne parkovne in druge zelene površine kot del zelenih sistemov pretežno na površinah javnega prostora, na območju kulturne dediščine, v jedrih naselij ter na območju pokopališč. V okviru zelenih površin se zagotavlja razvoj območij za šport, igro, rekreacijo in oddih. Posebej se v ta namen opredelijo zelene površine na lokacijah obvodnega sveta Krke s primernim dostopom in komunalno opremljenostjo, ki zagotavlja okoljsko neoporečno rabo prostora za potrebe rekreacije in turizma, povezanega z naravo. Kvalitetni naravni elementi (drevoredi, posamezne zelene ureditve, označevalna samostojna drevesa v javnem vaškem prostoru), naj se ohranjajo.
(10) Načrtovana zasnova zelenih površin izboljšuje pogoje bivanja in dviguje kakovostno raven naselbinske strukture naselja v odnosu do kulturne krajine ter s tem prispeva h graditvi identitete naselja. Posebna območja zelenih površin v večjem obsegu so opredeljena v Žužemberku in Dvoru, kar bo zagotovilo ugodne razmere za bivanje, varovanje identitete prostora in zagotovilo trajnostni, do potreb ljudi prijazen in okoljsko sprejemljiv razvoj urbanega prostora. Razvoju turizma, športa in rekreacije za potrebe občanov bodo, kot del turistične in športne infrastrukture v občini, služile posebej opredeljene zelene površine za šport in rekreacijo na obrežnih površinah reke Krke ob naseljih Poljane, Žužemberk, Podgozd, Stavča vas, Dvor, Jama pri Dvoru in Gornji Kot ter ostale športne in rekreacijske površine v Žužemberku, Dvoru, Prevolah, Dolnjem Ajdovcu, Mačkovcu pri Dvoru in Šmihelu pri Žužemberku, Poljanah pri Žužemberku, Selih pri Ajdovcu, Stavči vasi in Podgozdu.
(11) V zeleni sistem občine se vključujejo obstoječa pokopališča: Žužemberk, Dvor, Sela pri Ajdovcu, Vrhovo, Šmihel pri Žužemberku, Veliko Lipje, Hinje in Žvirče. Na pokopališčih Šmihel, Veliko Lipje in Vrhovo se izboljša standard z ureditvijo mrliških vežic. Širitve pokopališč se zagotavljajo v Žužemberku in na Dvoru.
(12) Za območja stavbnih zemljišč, katerih neustrezna izraba v stiku z odprto krajino lahko podobo kulturne krajine razvrednoti, se s prostorskimi izvedbenih pogoji zagotovi ukrepe za omilitev in sanacijo negativnih vplivov.
2.6.2 Usmeritve za razvoj v krajini
23. člen
(usmeritve za razvoj v krajini)
(1) Prihodnji razvoj krajine je potrebno načrtovati na podlagi naslednjih usmeritev:
– prepreči naj se zaraščanje travniško njivskih površin, zaraščene površine pa ponovno usposobi za kmetijsko rabo;
– ohranjajo naj se sklenjene gozdne površine, ki so kvalitetne zelene cezure med naselbinskimi sklopi;
– gozdne otoke je potrebno ohranjati in negovati;
– ohranjajo naj se strmi bregovi in prepadne stene, ki sooblikujejo kvalitetne ambiente krajine;
– dolina Krke naj se ohranja; posebna pozornost naj bo posvečena predvsem ohranjanju kvalitete vode, ohranitvi lehnjakovih pragov ter obrežne vegetacije,
– na obstoječih lokacijah naj se ohranjajo mlini in žage ter dopušča izraba vode za gospodarske dejavnosti;
– voda reke Krke se lahko uporablja na sonaraven način in skladno z zgodovinsko tradicionalno rabo, jezovi se urejajo tako, da ne vplivajo na obstojnost lehnjakovih pragov;
– ohranja naj se tipična pokrajina, predvsem v gričevnatem in hribovitem delu občine in naj se v primeru agrotehničnih ukrepov reliefno ne spreminja;
– sanirati je potrebno nelegalne kope;
– ohranjati izjemne kraške pojave;
– močvirna zemljišča se prepusti naravni sukcesiji ali tradicionalni kmetijski rabi;
– ohranja se prvine tradicionalne kmetijske kulturne krajine, kot so njive v terasah, parcelna struktura in izmenjava kultur, vinogradi;
– pri širitvi poselitve in razvoju kmetijske dejavnosti vsaj na nekaterih vrednejših predelih se ohranja krajinske kakovosti, kot so značilno kraško površje, obdelovalne površine na terasah in podobno;
– agromelioracije je potrebno omejiti v razsežnostih in vsebini, tako da bo preprečeno uničenje mikroreliefnih pojavov, predvsem vrtač, katerih lastnosti bistveno prispevajo k prepoznavnosti krajine.
Ohranjanje narave
(2) Ohranjanje narave se zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem se območja in enote ohranjanja narave upošteva kot prvina in nato kot razvojni potencial. Okoljsko poročilo in presoja sprejemljivosti vplivov plana na varovana območja narave ter strokovna gradiva ZRSVN (smernice, mnenja in strokovne podlage), so sestavni del OPN.
(3) Dejavnosti in prostorske ureditve se načrtujejo na način, ki bo zagotavljal ohranjanje lastnosti naravnih vrednot ter ohranjanje habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. Za območja stavbnih zemljišč, katerih neustrezna izraba v stiku z odprto krajino lahko podobo kulturne krajine razvrednoti, se s prostorskimi izvedbenih pogoji zagotovi ukrepe za omilitev in sanacijo negativnih vplivov.
(4) V cerkvah in ostalih objektih, kjer bi se lahko evidentirali netopirji, se obnovitvena ali urejevalna dela prilagodijo življenjskemu ciklusu netopirjev v skladu z navodili strokovnjakov za netopirje oziroma pristojnih služb za varstvo narave. V okolici takšnih objektov pa naj se ohranjajo drevesa, sklenjene mejice, grmovje in gozd. Pri načrtovanju izrabe vodne energije je potrebno upoštevati kulturno varstvene in naravovarstvene pogoje s katerimi bodo z nespremenjenim hidrološkim in biološkim režimom reke ohranjeni pogoji varovanja lehnjakovih pragov, rečnih bregov, vodne in obvodne flore in favne. Pri načrtovanju rekonstrukcij ali investicijskih vzdrževalnih del na odsekih cest z evidentiranimi prednostnimi odseki je potrebno načrtovati prehode in zaščitne ograje za varno prehajanje dvoživk.
Območja kmetijskih zemljišč in gozdov
(5) Razvoj kmetijskih dejavnosti se na območjih z omejenimi dejavniki (zahodna in vzhodna Suha krajina) pretežno ohranja prilagojen zmogljivosti prostora. Skladno z rodovitnostjo zemljišč in drugimi geografskimi pogoji se v prostoru prepletajo območja pretežno travniške in pašniške rabe in redkejša manjša območja njiv ter v omejenem obsegu tudi sadovnjakov in vinogradov. Razmeroma boljše pogoje za razvoj kmetijstva ima nižinski del občine v dolini Krke, kjer se nahajajo največji kompleksi sklenjenih površin najboljših kmetijskih zemljišč. Ohranja naj s prvine tradicionalne kmetijske kulturne krajine, kot so njive v terasah, izmenjava kultur, vinogradi ter parcelna struktura. Proces zaraščanja kmetijskih zemljišč je potrebo s pospeševanjem paše in košnje travnikov in pašnikov zaustaviti, zlasti na vzhodnem in zahodnem delu občine. Na površinah v zaraščanju ter že zaraščenih površinah se z agrotehničnimi ukrepi postopoma ponovno vzpostavljajo njive, kmetijska zemljišča v skladu s predpisi in pogoji pristojnih služb za gozdove in ohranjanje narave. Zaraščene površine se sanirajo tako, da se po čiščenju zarasti vzpostavijo travniki in pašniki v skladu s prvobitno rabo. Pri načrtovanju in izvajanju agromelioracij se obseg in način izvedbe prilagodi mikroreliefnim pojavom tako, da se ti v kar največji možni meri ohranjajo.
(6) Pomembno je ohranjanje strnjenih kompleksov kmetijskih zemljišč, kar je z vidika ohranjanja proizvodne funkcije ter omogočanja ekonomske neodvisnosti kmetijskih gospodarstev bistveno. Na območju posegov na kmetijska zemljišča za potrebe zelenih površin naj se v okviru predvidenih dejavnosti v čim večji meri ohranja nezazidane površine in rodovitni potencial tal.
(7) Za občino so značilni kompleksi sklenjenih gozdov in pretežna gozdnatost, saj je več kot dve tretjini njene površine prekrite z gozdom, zato ima gozdarstvo velik ekonomski pomen. Varovalni gozd na jugovzhodnem delu občine se razteza na strmem pobočju jugovzhodno od Vinkovega Vrha v velikosti cca 30 ha. Ohranjajo naj se sklenjena območja gozdov. Pomembno značilnost v krajini dajejo z gozdom poraščeni bregovi reke Krke, ki se ohranjajo. Pri rabi gozdov in dopustnih prostorskih posegih, zlasti v strmih in višjih predelih je treba upoštevati strokovna merila in pogoje s področja gozdarstva.
(8) Gospodarjenje z gozdovi se izvaja skladno z gozdnogospodarskimi načrti ob sonaravni in trajnostni rabi gozda ter z upoštevanjem vseh njegovih funkcij. Lesno proizvodna in lovskogospodarska funkcija je usklajena z ekološkim in socialnim pomenom gozda v lokalnem in regionalnem prostoru. Nove gozdne površine lahko nastajajo z naravnim zaraščanjem in pogozditvijo kmetijskih zemljišč le s predhodnim načrtovanjem in uskladitvijo s kriteriji varovanja kmetijskih zemljišč, pri čemer je treba upoštevati hidrološko, biotopsko, kulturno krajinsko in ekonomsko vlogo prostora, ki se iz kmetijskega spreminja v gozd.
(9) Večji sklenjeni gozdni kompleksi se ohranjajo. Gradnja gozdnih prometnic in omrežij, objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture ne sme poslabšati ekološke funkcije gozda. Posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da bo povzročena minimalna škoda na tleh in rastju. Pri izvajanju posegov je potrebno preprečiti nastajanje erozijskih žarišč in zagotoviti čim manjšo vidnost posegov. Z gradnjo prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti. Vse površine, ki bodo med gradnjo poškodovane se morajo sanirati takoj (prva sadilna sezona). Morebitne nove zasaditve morajo temeljiti na obstoječi vrstni sestavi in avtohtonih značilnih oblikah vegetacije. Spravilo in odvoz lesa naj poteka po gozdnih vlakah in gozdnih poteh.
Območje voda
(10) Vode reke Krke se ohranja v obstoječem stanju in brez bistvenega spreminjanja pretoka voda. Ohranja in z varstvenimi ukrepi izboljšuje naj se kakovost vode, lehnjakovi pragovi in obrežna vegetacija. Uporaba vode v gospodarske namene je mogoča le na sonaraven in zgodovinsko tradicionalen način in brez novih gradbenih posegov v rečno dno in brežine. V skladu s predpisi s področja voda in varstva narave se lahko obnovijo obstoječi grajeni jezovi in mlinski kanali. Pri poseganju v območju voda in urejanju vodotokov in obvodnih zemljišč je potrebno s sonaravnimi ukrepi, ob upoštevanju naravne dinamike porečja, zagotavljati varstvo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti, predvsem pa ohranjanje habitatov zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst. V primerih regulacij naj se pretehta možnost sanacije z zadrževanjem visokih voda na poplavnih površinah. Obseg poplavnih območij in režimov naj se ne spreminja. Kadar pa je to le potrebno, se zagotovi ustrezna nadomestitev površin.
(11) Na območjih voda oziroma vodnih zemljiščih se lahko izvajajo le posegi, ki so v skladu s predpisi s področja voda, in sicer: gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo; gradnja objektov grajenega javnega dobra, ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda; ukrepi za ohranjanje narave; gradnja objektov potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču, zagotovitev varnosti plovbe in varnosti pred utopitvijo na naravnih kopališčih; gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in gradnjo objektov za potrebe obrambe, zaščite in reševanja.
(12) Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor. Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče celinskih voda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja, sega najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča. Priobalna zemljišča so tudi vsa zemljišča med visokovodnimi nasipi. Reka Krka je vodotok 1. reda, vsi ostali vodotoki (pritoki) pa so vodotoki 2. reda.
(13) Območja poplav so v Občini Žužemberk ob reki Krki pojavlja v ozkem pasu doline od Šmihela pri Žužemberku do meje z Občino Dolenjske Toplice. Na območjih poselitve poplavna območja z ugotovljenim razredi poplavne nevarnosti segajo na štirih lokacijah: v naseljih Drašča vas, Poljane, Žužemberk in Dvor z Jamo pri Dvoru (ugotovljena z elaboratom »Karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za posamezna območja Občine Žužemberk, št. E36-FR/12, iz julija 2012, IZVO-R d.o.o., Ljubljana). Ostala območja so identificirana na podlagi opozorilne karte poplav, ARSO. Za vse obstoječe objekte v poplavnem območju je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred poplavami in z njimi povezano erozijo. Posegi in izvajanje dejavnosti na poplavnih območjih so dopustni le v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije voda.
(14) Zaradi varovanja virov pitne vode pred onesnaženjem se pri načrtovanju gradenj in posegov v prostor upoštevajo določila državnih in občinskih predpisov.
Posebna območja prepoznavnih kvalitet in vrednot
(15) V dolini reke Krke z obrečnim svetom in poselitvijo ob njej se nahajajo območja in večje število objektov naravne in kulturne dediščine in je območje s poudarjenim turističnim potencialom zlasti v območju Žužemberka in Dvora.
(16) V Zahodni Suhi krajini so s prepoznavno kakovostno kulturno krajino obdana naselja Ratje, Plešivica, Gradenc, Malo in Veliko Lipje ter Lazina, v vzhodnem delu Suhe krajine pa naselja Brezova Reber, Srednji Lipovec, Sela pri Ajdovcu, Podlipa in Vinkov Vrh. Manjši del občine na jugu je del območja Kočevskega Roga, ki je varovan kot življenjski prostor velikih zveri.
(17) V Občini Žužemberk se v območju kopalnih voda nahajata profil kopalnih voda (9) Krka, Žužemberk in profil kopalnih voda (10) Krka, Straža.
Območja mineralnih surovin
(18) Izkoriščanje mineralnih surovin v kamnolomih je mogoče le na območjih s podeljeno koncesijo za izkoriščanje. Sočasno z izkoriščanjem mineralnih surovin mora potekati sprotna sanacija površin površinskih kopov. V občini se nahaja več nelegalnih kopov tehničnega kamna, kjer je potrebno izvesti sanacijo brez izkoriščanja mineralnih surovin. Največji nelegalni kopi so: Žvirče, Vrhušče, Prevole (delno zasut), Hrib pri Hinjah (deloma samosaniran), Brod (primeren za samosanacijo), Mali Lipovec (v fazi samosanacije), Dule (v fazi samosanacije), pri Poljanah (samosaniran).
(19) Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah je potrebno v občini preveriti ali je to smotrno in za takšno območje opredeliti osnovno namensko rabo prostora kot območje za pridobivanje mineralnih surovin. Potencialne lokacije nahajališč tehničnega kamna na območju Občine Žužemberk so:
– območje Globodol v vzhodnem delu občine na meji z Občino Mirna Peč s potencialno zalogo 9 mio m3,
– območje Cerov hrib v vzhodnem delu občine na meji z Občino Straža s potencialno zalogo 16 mio m3,
– območje med Laščami in občinsko mejo s Kočevjem in
– območje jugovzhodno od obstoječega nelegalnega kopa Poljane.
(20) Zaradi zaprtja kamnoloma Klek in na podlagi podanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin občina ugotavlja, da je smotrno določiti novo območje z osnovno namensko rabo prostora kot območje mineralnih surovin na območju vzhodno od obstoječega samosaniranega nelegalnega kopa pri Poljanah (s podrobnejšo namensko rabo pa kot površino nadzemnega pridobivalnega prostora). Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). Raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja v skladu z določbami Zakona o rudarstvu.
(21) V občini se nahajajo tudi nelegalni kopi, ki se samosanirajo, oziroma se z zaraščanjem še niso v celoti samosanirali. V primeru posebej opredeljene sanacije nelegalnih kopov se bo ta izvajala brez izkoriščanja mineralnih surovin v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov.
Območja za razvoj turizma
(22) Na izjemni doživljajski pestrosti naravne in kulturne krajine, neokrnjenosti narave in bogati kulturni dediščini temeljijo območja za razvoj turizma. Zato se v občini uredijo obstoječi in razvijajo novi objekti in površine turistične infrastrukture na posameznih lokacijah. Pri tem je potrebno upoštevati smernice, pogoje, usmeritve NUP ter predpise s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave. Okvirna območja primerna za razvoj turizma so:
– območja posebne oblike poselitve – kmetijsko-vinogradniška območja,
– območja naselij ob reki Krki z območji obvodnega sveta na posameznih izpostavljenih lokacijah kakovostnih ambientih kulturne krajine, ki so vzpostavljene ob in v naseljih ob levem in desnem bregu reke Krke od Drašče vasi do Dolnjega Kota kot zelene površine v javni rabi in uveljavljene kot naravna kopališča lokalnega značaja,
– turistično-rekreacijsko območje vzhodne Suhe krajine z Ajdovsko planoto – naselja Sela pri Ajdovcu, Brezova Reber, Srednji Lipovec, Veliki Lipovec, Podlipa in Vinkov Vrh,
– turistično rekreacijsko območje zahodne Suhe krajine – naselja Ratje, Plešivica, Gradenc, Veliko in Malo Lipje ter Lazina,
– turistično rekreacijsko območje Kočevskega Roga,
– posamezne lokacije razvoja turistične infrastrukture in ponudbe – obstoječe in načrtovane stavbe za lovske, ribiške, konjeniške in podobne dejavnosti, vključno s potmi projektov Heritage trails net, Aktivna e-Dolenjska in podobno.
(23) Na območjih za turizem se v okviru obstoječe in predvidene planske rabe za namen razvoja turizma lahko predvidi ureditev počitniškega naselja, kampa, prostorov za taborjenje in prirejanje piknikov, športnih igrišč, naravnih kopališč, čolnišč in čolnarn, razglednih točk in počivališča. Prostorske ureditve morajo ustrezati merilom in zmogljivostim urbanega in naravnega prostora in ne smejo bistveno ali uničujoče spreminjati identitete obstoječih naselij v prostoru in kulturni krajini. Hkrati ne smejo povzročati nevarnosti za onesnaževanje okolja in degradacijo območij ohranjanja narave in kulturne dediščine.
(24) Na površinah gozdne infrastrukture in primernih poljskih poteh se lahko označijo in izven njih uredijo sprehajalne, kolesarske in jahalne poti. Te se lahko uredijo le na osnovi predhodno izdelanih strokovnih podlag za natančno določene trase v skladu s predpisi s področja kmetijstva in gozdarstva in za območje gozdov pod pogoji pristojne enote Zavoda za gozdove.
Varstvo kulturne dediščine
(25) V Občini Žužemberk je evidentiranih 160 enot kulturne dediščine, ki so vpisane v Register nepremične kulturne dediščine, od tega arheološke – 9 enot, kulturne krajine – 2 enoti, naselbinske – 3 enote, profane stavbne – 89 enot, sakralne – 35 enot, memorialne dediščine – 21 enot in zgodovinske krajine – 1 enota.
(26) Pri načrtovanju razvoja prostora se zagotavlja celostno varstvo kulturne dediščine državnega in lokalnega pomena, v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja ter kot razvojni dejavnik in prostorski potencial. Varstvo se zagotavlja z upoštevanjem predpisov in režimov, ki veljajo za kulturne spomenike in njihova vplivna območja, arheološka najdišča in registrirano kulturno dediščino z vplivnim območjem. Zato je pred posegom v prostor v fazi njegovega načrtovanja potrebno pridobiti in upoštevati obvezujoče pogoje pristojnih organov, strokovna mnenja in druga izdelana strokovna gradiva s področja varovanja konkretnega območja ali objekta. Posegi v prostor in dejavnosti morajo biti prilagojeni celostnemu ohranjanju tudi v vplivnem območju nepremičnega kulturnega spomenika ali dediščine, ki pomeni širšo okolico nepremičnega kulturnega spomenika ali dediščine in je določeno z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika.
(27) Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, vrtno arhitekturna, dediščinska kulturna krajina in zgodovinska) in glede na status (kulturni spomenik državnega ali lokalnega pomena in kulturna dediščina). Ohranjati je potrebno značilnosti v naravi ohranjenih starih zemljiških razdelitev, parcelne strukture, vegetacijske prvine, členitev prostora in značilne tradicionalne stavbe oziroma gospodarska poslopja, razmeščena v krajini, v njihovi izvirni postavitvi, velikosti ter rabi. Območja ohranjanja kulturne dediščine so prikazana v grafičnem delu strateškega dela in v prikazu stanja prostora.
Območje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščite in reševanja
(28) Pri načrtovanju poselitve in dejavnosti v prostoru se upoštevajo potencialna tveganja in nevarnost pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varnost pred požarom. Dejavnosti se razmeščajo izven območij potencialnih nesreč. Opravljanje primarnih dejavnosti (kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in druge dejavnosti povezane z naravnim prostorom je potrebno opravljati varno za zdravje ljudi in materialne dobrine ter nadzorovati procese in dejavnike, ki lahko povzročijo naravne in druge nesreče.
(29) Območja s prostorskimi omejitvami za razvoj so varstvena in ogrožena območja po predpisih o vodah, potresno ogrožena območja, območja požarne ogroženosti, območja s tveganjem za porušitev visokih pregrad, območja s tveganjem za industrijske nesreče.
(30) V poplavnih, hudourniških, erozijskih in pazljivih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Na teh območjih je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč nevarnosti in z omejitvami razvoja glede na ogroženost življenja ljudi in materialnih dobrin.
(31) Na vododeficitarnih območjih občine se ne načrtuje dejavnosti s povečanimi potrebami po vodi, prioritetno pa se zagotavlja urejeno oskrbo s pitno vodo prebivalcev teh območij.
(32) Zaradi omejene samočistilne sposobnosti pokrajine in odtekanja vode v podtalje je potrebno posebno pozornost posvetiti preprečevanju onesnaževanja zemljine in s tem vodonosnikov. Celotno območje občine je pomembno z vidika varstva vodnih virov v širšem zaledju. Aktivni in potencialni vodni viri za lokalno oskrbo so zavarovani z občinskimi odloki o varstvu virov pitne vode (Odlok o zaščiti vodnih virov na območju občine Novo mesto za območje Občine Žužemberk – Skupščinski Dolenjski list, št. 13/85, 9/88, 10/88, in Uradni list RS, št. 23/96). Vodovarstveno območje v občini je določeno v območju zajetij pitne vode pri Gornjem Križu in Vinkovem Vrhu in se varujeta z določenim režimom varovanja 1, 2 in 3.
(33) Območja poplav ob reki Krki v njenem celotnem toku skozi območje občine navedena v točki 13 tega člena, so prikazana v prilogi akta – prikazu stanja prostora. Nevarnost morebitnih poplav ogroža posamezne dele prometne infrastrukture, zlasti mostove. Poplavno bolj ogroženo je območje poselitve v nižje ležečih delih Žužemberka. Na Dvoru je poplavno območje na odseku ob starem jedru naselja v neposrednem stiku z objekti izvorne poselitve na odseku ob ribogojnici.
(34) Nevarnost nastanka naravnih požarov v občini je zaradi naravnih značilnosti prostora majhna. V občini je več manjših kmetij z dopolnilno dejavnostjo in obrti za predelavo lesa pri katerih je potrebno zagotavljati povečano varnost pred požarom. Posebno varstvo pred industrijskimi nesrečami z razlitjem nevarnih snovi je potrebno zagotavljati z načrtovanjem tehničnih ukrepov v proizvodnih obratih na površinah za industrijo v občini.
(35) Večja nevarnost razlitja nevarnih snovi pri transportu v primeru prometne nesreče obstaja na regionalni cesti Ivančna Gorica–Žužemberk–Soteska in na regionalni cesti Kočevje–Dvor, kjer je z ureditvijo tehničnih elementov ceste potrebno zagotoviti povečano varnost v prometu in hitro ter učinkovito ukrepanje v primeru nesreče.
(36) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo se umešča izven območij stalne ali občasne prisotnosti voda in z ustreznim odmikom od meje teh površin. Spreminjanje obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov je možno le izjemoma pod pogoji nadomestitve teh površin. Pri načrtovanju premostitev reke Krke je potrebno zagotavljati poplavno varnost in ohranjati stanje voda ter vodni režim.
(37) Sanacijo posameznih območij naravnih in drugih nesreč se lahko načrtuje z OPPN. V primerih, ko gre za rekonstrukcijo ali gradnjo novih objektov v okviru sanacije zaradi naravnih ali drugih nesreč, je omogočen upravni postopek pridobitve gradbenega dovoljenja po skrajšanem ugotovitvenem postopku, če gre za rekonstrukcijo ali novogradnjo objekta, ki v celoti ohranja namembnost, gabarite in izgled poškodovanega objekta na isti lokaciji.
(38) Praviloma se pri intervencijskih ukrepih izvedejo le najnujnejši ukrepi in ohranja naravne procese, razen kadar ti lahko ogrozijo obstoječa naselja oziroma varovano kulturno dediščino.
(39) Lokacije nelegalnih kopov so lahko prepuščene naravni sukcesiji naravnih procesov, (samosanaciji) vendar le, kadar niso ogroženi varnost, zdravje in življenje ljudi. Dostope je potrebno zavarovati.
(40) V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi, materialne dobrine in naravo.
(41) Na območjih tveganj zaradi industrijskih nesreč in drugih območjih za industrijo je potrebno z načrtovanjem ustreznih odmikov med objekti oziroma dejavnostmi in drugih ukrepov preprečiti verižne nesreče, širitev nesreče na sosednja območja in omogočiti učinkovito ukrepanje zaščite in reševanja, če se nesreče zgodijo.
(42) Glede na stopnjo ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni. Prav tako se pri načrtovanju in gradnji upoštevajo predpisi s področja protipožarne varnosti.
(43) V sistemu oskrbe z vodo v občini je potrebno načrtovati ustrezno razmestitev omrežja, zmanjšati njegovo ranljivost in zagotoviti zadostne količine pitne vode za oskrbo v izrednih razmerah ter za potrebe gašenja ob požarih.
(44) Pri načrtovanju širitve poselitve se upošteva oceno nevarnosti in ogroženosti občine pred naravnimi in drugimi nesrečami ter požarom. V občini se za primere naravnih in drugih nesreč zagotavljajo površine za pokope večjega števila ljudi v okviru zelenih površin ali kmetijskih zemljišč v bližini obstoječih pokopališč. Območje za pokope živali naj bo odmaknjeno od poselitve. Za odlaganje ruševin se začasno uporabijo proste površine ob javnih cestah, trajno odlaganje pa se zagotavlja v opuščenih kamnolomih v občini, ki še niso samosanirani.
(45) Prostor za evakuacijo prebivalstva in premičnih materialnih dobrin v primeru naravnih in drugih nesreč se v naseljih zagotavlja na dvoriščih in drugih odprtih površinah v naselju. V občinskem središču v Žužemberku in na Dvoru pa se v ta namen zagotavlja tudi proste javne površine naselja in funkcionalne površine ob javnih objektih. Pri gradnji javnih in večstanovanjskih objektih je priporočljiva ojačitev prve plošče ali gradnja zaklonišč.
Območja posebnih krajinskih in urbanističnih značilnosti prostora
Dolina Krke
(46) Reka Krka je s svojo strugo umeščena v dolino tektonskega izvora na prelomnici dinarske smeri (severozahod–jugovzhod). Zanjo so značilni lehnjakovi pragovi in izjemnost krajine s strmimi poraščenimi bregovi. Sama dolina je pomembna za razvoj poselitve in ponuja dobre možnosti za razvoj turizma, povezanega z reko Krko, neokrnjeno naravo na zalednih območjih in kulturno dediščino.
Zahodna Suha krajina
(47) Za območje je značilna razgibanost terena menjajočih se kraških dolov s kmetijskimi površinami in gozdnatim gričevjem. Območje je poseljeno z nizko gostoto prebivalstva v mreži pretežno manjših naselij do 100 prebivalcev. Dejavnosti v tem delu občine so predvsem kmetijstvo z dopolnilno domačo obrtjo. Možnosti za razvoj turizma na kmetijah so še neizkoriščene.
Vzhodna Suha krajina
(48) Območje je redko poseljeno z razpršenimi naselji in zaselki, kjer prevladuje kmetijstvo z izrazitejšo vlogo vinogradništva in gozdarstva. Območje je posebej primerno za razvoj turizma na podeželju na temelju povezovanja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah z bivanjem v naravnem okolju.
2.6.3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
24. člen
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) Na izhodiščih obstoječega veljavnega prostorskega plana se določa namenska raba zemljišč kot stavbna, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča. Osnovno namensko rabo zemljišč se določa na podlagi smernic nosilcev urejanja prostora in izdelanih strokovnih podlag ter ob upoštevanju razvojnih pobud v prostoru. V odprtem prostoru krajine zunaj poselitve se ohranjajo strnjeni kompleksi kmetijskih zemljišč in sklenjeni gozdovi. Vzdržuje se obstoječe razmerje med urbanim in naravnim prostorom ter posameznimi tipi kulturne krajine. Podrobnejšo namensko rabo se opredeli v skladu s Pravilnikom.
(2) Pri načrtovanju območij namenjenih izključno bivanju v bližini površin za industrijo in gospodarskih con se upoštevajo predpisi s področja varovanja okolja in zdravja ljudi. Območja proizvodnih dejavnosti naj zagotavljajo tudi možnosti umeščanja trgovskih, storitvenih, servisnih in oskrbnih dejavnosti s katerimi se pretežno proizvodno območje dopolnjuje.
(3) Pri določanju novih stavbnih zemljišč je potrebno upoštevati merila s katerimi bodo v največji možni meri ohranjene značilnosti naravnega in grajenega prostora.
2.6.4 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
25. člen
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) Območja poselitve so razdeljena na enote urejanja prostora (EUP). EUP so določene na območjih s praviloma isto namensko rabo, s primerljivimi geomorfološkimi in urbanistično oblikovnimi značilnostmi, za katere veljajo ista merila in pogoji urejanja prostora ter pri katerih je treba upoštevati funkcionalne povezanosti med posameznimi deli poselitve.
(2) Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) se določajo posebej za poselitev in posebej za preostali prostor. Opredeljujejo se po namenski rabi, vse skupaj prekrivajo režimi varovanja.
(3) Merila in pogoji stavbnih zemljišč in poselitvenega območja so določena na ravni osnovne urbanistične enote – gradbene enote (GE). GE z istim režimom se uvrščajo v iste EUP.
(4) PIP se po konceptu in formi izdelajo kot pravna norma za izdajo gradbenih dovoljenj in hkrati usmeritev za načrtovanje konkretnih posegov. Pri tem je posebej pomembno razvojno upoštevanje posebnosti vsakega prostorskega konteksta posebej. V takšni obliki naj bodo vsebinsko vgrajeni cilji, usmeritve in merila načrtovanja v prostoru, ki jih opredeljujejo strateški del OPN in UN. Posebej pomembni so tudi naslednji kakovostni kriteriji: jasnost usmeritev, možnost trdne opore načrtovalcem pri utemeljevanju posegov, transparentnost prostorskih možnosti na vsakem zemljišču posebej, predvsem pa enostavna uporaba po uveljavitvi.
(5) Koncept PIP naj bo zgrajen na osnovni urbanistični celici prostora, gradbeni enoti (GE) in njihovi povezanosti v enoto urejanja prostora (EUP) ter na naboru tipiziranih urbanistično pravnih elementih.
(6) Pri stavbah, kjer je identiteta prostora manj pomemben element, ti prostorski modeli določajo predvsem robne pogoje umeščanja in oblikovanja, ki izhajajo iz vlog GE, stavb, zunanjih ureditev ipd. v širšem prostoru. Torej določajo merila in pogoje vključevanja v dani prostorski kontekst. Takšni pravni modeli obravnavajo GE kot funkcionalen prostor oziroma upravljavsko zaokroženo prostorsko celoto (npr. domačija, te praviloma vključujejo več stavb in več gradbenih parcel po ZGO). Pravno prostorski modeli GE vključujejo vse aspekte osnovne urbanistične celice v prostoru in tudi vseh stavb v njej. Koncept PIP naj tako združuje parcele, stavbe, dele naselij ipd., za katere je mogoče predpisati en, določen tip pravno prostorskega modela GE v eni EUP.
(7) Pravno-prostorski modeli tipov GE se izdelajo tako, da hkrati na kar najbolj fleksibilen način zagotavljajo robne pogoje za:
– urbanistično oblikovanje GE in njihovo korelacijo z: drugimi, že obstoječimi stavbami GE, najpomembnejšim javnim prostorom oziroma mejo naselja oziroma sosednjimi GE,
– urbanistično-arhitekturno oblikovanje stavb (do ravni organizacije vhodov, fasadnega oblikovanja, oblikovanja streh …),
– višino stavb,
– gostoto pozidave oziroma stopnjo izkoriščenosti ter
– druge, v posameznem okolju specifične prostorske parametre, ki so pomembni za vključevanje stavbne strukture v okolje, v katerega se umeščajo.
(8) Predpisovanje dopustne izrabe prostora za območje redke poselitve in hkrati demografske ogroženosti je v PIP primerno opredeljevati le izjemoma, saj je v tesni soodvisnosti s kakovostjo prostora za poselitev, propadanjem stavbne dediščine, prebivalstvenimi gibanji. Pogoje za preprečevanje ekscesnih pojavov se opredeli skozi druge regulatorje urejanja naselij.
(9) Novi energetski sistemi za proizvodnjo električne energije ali za ogrevanje stavb in sanitarne vode iz obnovljivih virov energije v strnjenih naseljih, zaselkih, osamelih domačijah in na kmetijah se načrtujejo tako, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto z objektom ali skupino objektov ob, v ali na katere se umeščajo.
(10) Zunaj poselitvenih območij je umeščanje in gradnja objektov za proizvodnjo ter pripadajočo gospodarsko javno infrastrukturo mogoče le, če je njihovo delovanje sprejemljivo z vidika varstva okolja in bi bila gradnja v naselju moteča za bivanje ter z vidika tehnično tehnoloških, okoljskih in drugih razlogov v naselju nesprejemljiva.
(11) V PIP se določijo tudi merila za parcelacijo ter pogoji priključevanja objektov na omrežje prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter grajeno javno dobro. Pri določanju PIP in oblikovanju EUP se upošteva merila in pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in varovanja zdravja ljudi. Za posamezne posege v prostoru GE in EUP je potrebno predvideti tudi omilitvene ukrepe za varovanje pred onesnaževanjem, kot izhajajo iz okoljskega poročila za celovito presojo vplivov izvedbe prostorskega načrta na okolje.
(12) Občinski podrobni prostorski načrti so opredeljeni kot načini celovitega urejanja prostora povsod tam, kjer niso izpolnjeni niti osnovni pogoji za urejanje s PIP oziroma razvoja brez celovitega urejanja ni mogoče doseči. Pri opredeljevanju OPPN so posebej pomembni uveljavljanje javnega prostora, usklajevanje različnih funkcij ter realizacija smiselnih parcelacij. Za posamezno območje, ki se ureja z OPPN se opredelijo ključne usmeritve kot okvir za uresničevanje ciljev prostorskega razvoja na ravni poselitvene enote in občine.
2.7.0.0 Razvoj naselij na podlagi urbanističnega načrta
26. člen
(koncept razvoja centralnih naselij)
(1) Za osrednje poselitveno območje v občini, ki obsega občinsko središče Žužemberk z Zafaro in Praprečami, za območje Dvora z Jamo pri Dvoru, Podgozdom in Vinkovim Vrhom ter za območje Hinj s Hribom pri Hinjah in Lazino so izdelani urbanistični načrti kot osnova za pripravo strateškega in izvedbenega dela akta. Z urbanističnimi načrti za centralna naselja (Žužemberk, Dvor, Hinje) in z njimi povezanimi naselji je zasnovan dolgoročni prostorski razvoj navedenih naselij. V UN so podana izhodišča za pripravo razvojnih ukrepov v prostoru. UN se upošteva pri načrtovanju posamičnih ali celovitih posegov v prostor.
Koncept razvoja naselja Žužemberk in z njim povezanega naselja Zafara
Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
(2) Temeljne urbane strukture v območju UN naj se razvijajo v naslednjih naselbinskih sklopih: izvorna jedra (razvojno območje trškega jedra Žužemberka, trško jedro Stranske vasi, vozlišče Cvibelj), Zafara, Žužemberk zahod, Prapreče. Usklajeno z njimi se notranje razvijajo in v omejenem obsegu razvijajo tudi v času intenzivne urbanizacije nastali notranji strukturni sklopi, kot so nova poslovno upravna središča, kjer se zagotavlja razvojno prostorske možnosti za vzpostavitev upravnih, poslovno-trgovskih in storitvenih dejavnosti (Zafara, poslovna cona Klek, poslovno stanovanjsko območje Klek) in gospodarska cona Sejmišče. Slednja ohranja značaj lokacije za industrijsko proizvodnjo, v obcestnem delu naj se razvijajo dejavnosti oskrbe in storitev. V odnosu do Prapreč in Cviblja se razvija v omejeni zmogljivosti in z zagotavljanjem ustreznega zelenega pasu proti Praprečam. Težišče poslovnih, storitvenih, turističnih in oskrbnih dejavnosti, ki zahtevajo večje površine in objekte v okviru centralnih dejavnosti, za katere v jedrnih delih naselij ni več prostorskih možnosti se usmerjajo v poslovno cono Klek. Bivanje se na obstoječem delu ohranja v okvirih obstoječe morfologije, za zgoščanje poselitve ni primernih pogojev. Zato se nove površine s postopnim razvojem glede na potrebe, zagotavljajo s širitvami v severnem delu Žužemberka ter urbanizira območje Kleka, v manjšem obsegu za potrebe kmetijstva s površinami podeželskega naselja pa v ruralnem delu Stranske vasi. Poselitev naj se načrtuje v zaključenih sklopih stanovanjskih sosesk in na robovih z zaokrožitvami oziroma manjšimi širitvami za potrebe obstoječih dejavnosti. Na Zafari se med pokopališčem in cerkvenim kompleksom razvijajo centralne dejavnosti za potrebe socialnega varstva (dom za ostarele, posebne oblike bivanja …) ter drugih družbenih dejavnosti.
(3) Novi objekti naj se v urbani prostor umestijo tako, da bo zagotovljena skladnost z urbanističnimi, zgodovinskimi in oblikovnimi značilnostmi kraja, z obstoječim urbanističnim vzorcem naselja, zasnovo prometnega omrežja, vzorcem parcel in načinom umeščanja objektov na parcelo. Pri zgoščanju naj se objekti postavljajo v prostor tako, da smiselno zaokrožajo funkcionalno in oblikovno homogene dele naselij oziroma enot urejanja prostora. Pri zgostitvi poselitve naj se zasleduje večja izkoriščenost stavbnih zemljišč, boljša prometna dostopnost do objektov in kvalitetnejša zasnova naselja. Poslovni in gospodarski objekti naj se postavljajo praviloma ob gospodarsko dvorišče, v zaledje parcel, stanovanjski oziroma poslovno-stanovanjski objekti pa na ulico, na javni prostor naselja.
(4) Staro jedro Žužemberka z vplivnim območjem je največji razvojni potencial naselja. Zato naj bo prenova jedra Žužemberka (stavbne substance, javnega prostora in dejavnosti), kot nosilca prostorske, kulturno-zgodovinske in sociološke identitete naselja, prednostni cilj v razvoju naselja, ki se mu podredijo vsi drugi prostorski in funkcijski elementi in razvojni vidiki. V jedru naj se še naprej zagotavljajo vse družbene potrebe prebivalstva Žužemberka in občine. Zlasti naj se varujejo površine obstoječih ključnih družbenih dejavnosti – šole, vrtca, požarnega varstva. Za območje jedra naj se načrtuje in izvaja prenova s posebnimi strokovnimi podlagami za območje kulturne dediščine. V izvornih trških ter trško mestnih jedrnih delih naselij naj se prednostno vsebinsko in oblikovno sanira in redefinira javni prostor. Stavbna struktura naj bo zasnovana tako, da sooblikuje javni prostor, pri tem pa upošteva temeljna izhodišča ohranjanja kulturne dediščine. Staro trško jedro z objekti kulturne dediščine je tesno povezano z obvodnim svetom ob reki Krki in je z vrednotami narave oziroma kulturne dediščine izjemen potencial za razvoj turizma ter hkrati zagotavlja visoko raven kakovosti bivanja prebivalstva v njegovem zaledju. Zato je potrebno trg z gradom kot osrednjo znamenitostjo Žužemberka za dostop na ravni pešca tesno povezati z reko Krko, naravnim kopališčem in rekreativnimi površinami ter hkrati zagotoviti zadostne parkirne površine.
Koncept zelenega sistema
(5) Zeleni sistem temelji na ohranjanju obstoječih zelenih površin znotraj naselja ter roba poselitvene strukture. Obrežje in obrečni svet se ohranja s čim širšim pasom avtohtonega sestoja visokoraslih dreves, kot varovalnega ščita reke. Na delih, kjer tega več ni, se ga zasadi na novo. Obvodne ureditve naj omogočijo dostope do reke in sprehode v primernih prehodnih delih obrežja. Notranje zelene površine se razvijajo s ciljem členitve posameznih prostorskih enot in ohranjanja oziroma vzpostavljanja njihove prepoznavnosti. Zelene cezure, ki predstavljajo ločevanje nezdružljivih delov naselij oziroma predstavljajo bariero med konfliktnimi rabami prostora naj se ohranjajo med naseljem Prapreče in načrtovano obrtno cono, med obrtno cono in reko Krko. Pomembno pa je ohranjati tudi cezure ob obeh cerkvah, ki sta vizualno izpostavljeni in dajejo razpoznavnost prostoru v Žužemberku.
Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa
(6) Osnovno cestno prometno mrežo v naselju tvorijo državne ceste:
– R1 – 216, Ivančna gorica–Žužemberk–Soteska–Črnomelj,
– R3 – 650, Žužemberk–Pluska–Trebnje.
(7) Za zagotavljanje večje prometne varnosti in boljše pretočnosti prometa se dolgoročno načrtuje izgradnja obvozne ceste R1-216 na odseku Žužemberk–Jama pri Dvoru (povezava med R1-216 in R1-214 po desnem bregu reke Krke, prednostno pa severna obvoznica kot povezava R1-216 in R3-650 severno od poselitvenega območja Prapreč in Žužemberka. Obstoječa regionalna cesta skozi Žužemberk bo po izgradnji obvoznih cest namenjena lokalnemu prometu. V celoviti obravnavi prostora je potrebno prenoviti in posodobiti tudi ostalo prometno omrežje, ki je v slabšem gradbeno-tehničnem stanju. Skupaj s cestno infrastrukturo se načrtuje ureditev tudi spremljajočih prometnih površin, kot so avtobusna postajališča, hodniki za pešce in kolesarske steze in poti. V vseh osrednjih delih se zagotovi mreža javnega prostora. Urbani prostor se razvije v prvi vrsti z odmerjenim razmerjem ulične strukture in javnega prostora. Kjer je to zaradi ambientalnih in arhitekturnih pogojev mogoče, se razširijo profili javnega prostora. Vzpostavljajo se pogoji za razvoj celovitega kolesarskega omrežja z ureditvijo lokalnih kolesarskih poti in navezovanjem na načrtovano omrežje kolesarskih poti državnega in regionalnega pomena. Javni potniški promet se v območju urejanja zagotavlja z lokalnimi medkrajevnimi in regionalnimi avtobusnimi linijami. Osrednje avtobusno vozlišče se vzpostavlja v jedru Žužemberka. Poleg osrednjega postajališča JPP v Žužemberku, ki naj se uredi v povezavi z možnostjo vzpostavitve lokacije P+R, se uredijo tudi vsa druga postajališča JPP na območju UN tako, da bodo, če je to le mogoče, umeščena izven vozišča in bo zagotovljena maksimalno možna varnost udeležencev v prometu. V zaledju starega trškega jedra na njegovi vzhodni in severni strani naj se v sklopu celovite prostorske ureditve načrtujejo parkirne površine za javne in skupne potrebe prebivalstva, obstoječih in novih storitvenih in oskrbnih dejavnosti, razvoj turizma ter za prireditve in druge družbene potrebe. Zaradi vseh vrst omejitev (varovanje narava in kulturne dediščine, promet, hrup, funkcija trga, ohranjanje zelenih površin ob reki …) je potrebno zagotoviti urejanje parkiranja na posebnih lokacijah, ki bodo služile vsem potrebam – trgu z upravnim, storitvenim, trgovskim dejavnostim, gostinstvu in turizmu, rekreaciji ob Krki idr.
Opremljanje z GJI
(8) Za oskrbo z vodo je ključnega pomena vzdrževanje in obnavljanje povezanosti vodovodnega sistema (vodohrana Cvibelj v povezavi z novim vodnim virom iz vrtine Vinkov Vrh ter levega in desnega brega Krke). Ključna je funkcionalna povezanost vodohrana Cvibelj in vodohrana Stranska vas na desnem bregu reke Krke. Kanalizacija naj se v območju načrtuje v ločenem sistemu. Obstoječe kanalizacijsko omrežje ČN Žužemberk, ki zajema naselja Žužemberk, Prapreče in Zafaro, se dograjuje, kjer še ni zgrajeno in se nanj priključi tudi vsa območja predlaganih širitev naselja. Zagotovljeno naj bo izvajanje ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, na območjih, kjer jih še ni, naj se uredijo ekološki otoki. Obstoječe dotrajano ali poddimenzionirano omrežje naj se rekonstruira za zagotavljanje ustrezne pretočnosti. Rekonstrukcija cest, gradnja kanalizacijskega omrežja ter ostale komunalne infrastrukture naj bo pogojena z istočasno obnovo obstoječega vodovodnega omrežja.
Obnovljivi viri energije
(9) Možna je izraba vodne energije za lokalne potrebe z izgradnjo malih hidroelektrarn na lokacijah nekdanjih mlinov in žag oziroma pripadajočih jezov z obeh bregov rečne struge in stavbnih zemljiščih v obvodnem pasu pod pogoji nosilcev urejanja prostora s področja varstva narave in varstva voda. V območju UN trenutno deluje ena mala vodna elektrarna pri mlinu Zajc v Žužemberku. Glede na velik lesni potencial, se ogrevanje objektov s kotli na biomaso prouči in v primeru smotrnosti načrtuje v okviru gospodarske cone Sejmišče ter za potrebe bližnjih stanovanj in jedra Žužemberka. V čim večji meri se spodbuja uporabo ogrevalnih sistemov za objekte in sanitarno vodo ter proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije.
Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč
(10) Značaj prostora in cilji UN določajo opredelitev pretežno mešane rabe v vseh pomembnejših središčnih prostorih, ter ob primarni in sekundarnih oseh. Bivanje kot čista oblika je tako opredeljeno v zaključenih stanovanjskih soseskah in predvidenih območjih širitve površin za stanovanja na vstopnem delu naselja v smeri proti Zafari, v spodnjem Cviblju, v Stranski vasi in Praprečah. Območje centralnih dejavnosti se predvidi na Zafari – Klek, ter v okviru razvoja stanovanjske soseske Klek in poslovne cone Klek ter na območju novega upravnega središča Zafara. Območje proizvodnih dejavnosti je opredeljeno s širitvijo gospodarske cone Sejmišče. Podrobnejši namen zelenih površin se opredeljuje skladno s pretežnim značajem (obvodne ureditve ob obeh bregovih Krke, športno rekreacijske površine na Loki, pokopališče Zafara, druge zelene površine, pomembnejše zelene cezure ter območja za šport in rekreacijo na prostem).
Koncept razvoja naselja Dvor in z njim povezanih naselij Jama pri Dvoru, Podgozd in Vinkov Vrh
Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
(11) Za okrepitev središčne vloge Dvora je potrebna sanacija in reurbanizacija območja v intenzivno urbano strukturo s prevladujočimi javnimi vsebinami in pozidavo obstoječih nepozidanih zemljišč. Jama pri Dvoru naj se prednostno sanira in v jedru revitalizira. Prenoviti je potrebno območje žage Javornik z bližnjimi objekti predvsem za potrebe bivanja in razvoja turizma. Na lokaciji žage se lahko ponovno umesti MHE. Kompleksno naj se sanirata tako javni prostor, kjer naj se opredeli prostor za pešce kot tudi obstoječa, deloma degradirana stavbna struktura. Obstoječo mrežo javnega prostora je potrebno prenoviti, ob tem pa vzpostaviti tudi novo peš povezavo do mostu čez Krko. Območje nekdanje fužine vključno s stavbo opuščenega lesnega obrata ob Krki na levem bregu in kompleks žage Javornik na desnem bregu se ureja kot kulturna dediščina ter območje osrednjih centralnih dejavnosti, ki je pomembno zlasti za prezentacijo kulturne dediščine in je hkrati potencial za razvoj turizma. Urejanje tega dela se zaradi ranljivosti območja reke Krke in varstva pred poplavami, podreja varstvenim vsebinam kulturne dediščine, narave in voda. Za pretežni del naselbinskega telesa Dvora, Jame, Podgozda in Vinkovega vrha se načrtuje notranji razvoj. V sklopu notranjega razvoja se poveča kvaliteta bivalnih razmer s sanacijo javnega prostora in revitalizacijo središčnih delov ter zgoščanjem in sanacijo slabše ohranjene stavbne strukture. V jedru Dvora se omogočata zgoščanje in rast stavb na razpoložljivih funkcionalnih površinah obstoječih stavb, predvsem za potrebe razvoja storitvenih in oskrbnih dejavnosti. Obstoječa lesno proizvodna dejavnost v jedru se ohranja, pri tem pa se razvojne možnosti prilagodijo omejitvam okolja, v primeru izkazanega interesa pa se dolgoročno območje delno ali v celoti prestrukturira v osrednje centralne dejavnosti. Pri tem pa je potrebno upoštevati zahteve za zagotovitev zadostnih parkirnih površin in zadovoljivih ureditev zelenih površin. Na južni strani se v smeri Novega mesta odpira razvojni prostor za centralne dejavnosti, v smeri proti Žužemberku pa za potrebe družbenih dejavnosti ter dopolnitev poselitve. V okolici nove šole naj se vzpostavijo zelene površine, v obcestnem delu pa se omogoči možnost razvoja centralnih dejavnosti. Na severozahodnem delu Dvora se nove bivalne enote načrtuje, tako da bodo izoblikovale kvalitetno končno mejo naselja. Za uravnotežen razvoj Dvora na obeh straneh Krke se širitev poselitve razvija v naselju Jama ter Podgozd. V severnem delu naselja Podgozd se poleg širitev, z zgoščanjem sanira obstoječa razpršena poselitev. Gospodarske dejavnosti se usmerja v območje gospodarske cone Jama. Ta se razvija ob cesti Dvor–Kočevje. Zeleni sistem naselja tvorijo zaledne površine domačij in površine, ki so zaradi neugodne konfiguracije terena ostale nepozidane. Ohranja se pomembnejši del zelenega sistema, ki ga tvorijo obvodna vegetacija reke Krke, igrišče v središču Dvora, zelene površine v okolici nove šole in na obrobju naselja kmetijska in gozdna krajina ter deloma tudi sadovnjaki in vinogradi.
(12) Stavbna struktura drobnega merila naj se vzpostavlja na območju novih stanovanjskih sosesk na Dvoru in Jami ter na območjih sanacije razpršene gradnje in notranjega razvoja. V novo vzpostavljenih stanovanjskih soseskah naj se stavbna struktura v prostor umešča skladno s potekom plastnic in reke Krke in naj bo tipološko poenotena in kot taka tvori kvalitetno krajino streh. Na južnem delu Podgozda naj se vzpostavi stavbna struktura drobnega merila. Stavbna struktura srednjega merila naj se vzpostavlja v obcestnem nizu ob regionalni cesti in v novo formiranem jedru Dvora. Ta naj bo prednostno namenjena dejavnostim terciarnega in kvartarnega sektorja. V jedru naselja je dovoljeno prepletanje javnih vsebin in bivanja, prav tako na severozahodnem delu naselja, medtem ko naj bo novo središče Dvora namenjeno pretežno javnim vsebinam. V historičnih jedrih naselij Dvor, Jama, Podgozd in Vinkov vrh naj se umešča pretežno stavbna struktura drobnega merila, ki naj bo tipološko usklajena z obstoječo in naj stremi k poenotenju vizualne podobe naselja. V obrtni coni Jama naj se vzpostavlja stavbna struktura srednjega in večjega merila. Na robovih gospodarske cone Jama pri Dvoru se vzpostavi zelene cezure v razmerju do Podgozda in Jama ter reke Krke.
Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa
(13) Za zagotavljanje večje prometne varnosti in boljše prehodnosti je predvidena obvozna cesta za smer Novo mesto–Dvor–Kočevje in v smeri Žužemberka. Zato se pri načrtovanju poselitve upošteva obvozna cesta Dvor–Jama in Jama pri Dvoru–Žužemberk po desnem bregu Krke. Ta cesta bo po izgradnji prevzela vlogo regionalne ceste R1 -216. V celoviti obravnavi prostora je potrebno prenoviti tudi ostalo prometno omrežje, predvsem premostitvene objekte v slabšem gradbeno – tehničnem stanju. Redne linije potniškega prometa so urejene na relaciji proti Ljubljani in Novem mestu, lokalne linije pa so povezane s trajanjem šolskega leta in prevozom dijakov. Za izboljšanje pogojev varnega obratovanja in razvoja JPP se dogradijo manjkajoča in uredijo obstoječa postajališča JPP. V središču Dvora se uredijo dodatne javne parkirne površine, ki bodo služile vsem potrebam (storitvenim, trgovskim dejavnostim, gostinstvu in turizmu, rekreaciji ob Krki idr). Omrežje načrtovanih kolesarskih poti državnega, regionalnega in lokalnega pomena dopolnjuje prometno infrastrukturo na območju UN.
Opremljanje z GJI
(14) Predvidena čistilna naprava na Dvoru se umešča na južnem delu naselja pod območjem nove načrtovane trase obvozne ceste. Na čistilno napravo bo mogoče priključiti osem naselij zaključenega aglomeracijskega območja. Alternativna možnost za odvajanje in čiščenje odpadnih voda Dvora in okoliških naselij je tudi vodenje odpadnih voda do ČN Žužemberk, vendar je potrebno preučiti racionalnost rešitve. Na obravnavanem poselitvenem območju naj se zagotavlja zbiranje komunalnih odpadkov v sistemu ravnanja z odpadki s končnim odlagališčem na deponiji pri Leskovcu v Mestni občini Novo mesto. Ločeno zbiranje odpadkov se dograjuje s postavitvijo dodatnih ekoloških otokov. Posebno obdelavo odpadkov naj ima organizirano industrija, ki mora svoje odpadke sortirati že na izvoru. Občina naj za oskrbo s pitno vodo izkoristi zmogljivost lastnih razpoložljivih vodnih virov, pri čemer se poveže v enoten sistem regionalnega vodovoda in s tem zagotovi zanesljivo in varno oskrbo prebivalcev. Nizka cona, za katero je potrebno aktivirati vodni vir na vrtini Vinkov Vrh, bo pokrila sedanjo porabo in predvideno porabo vode za območja, ki še nimajo vodovoda. Aktiviranje vodnega vira na vrtini Vinkov vrh se zaključi z navezavo na obstoječi vodovod Dvor, ter z obnovo obstoječega cevovoda preko naselja Sadinja vas–Trebča vas–Zafara poveže z visoko cono. Za varno oskrbo Dvora, Vinkovega Vrha, Jame pri Dvoru in Podgozda je potrebno dograditi in obnoviti vodovodni sistem (Dvor–Zafara–Cvibelj pri Žužemberku) in povezati obstoječe vodohrane. Obnovljeni vodovod bo tako hkrati napajal naselja Dvor, Gornji in Dolnji Kot, Jama pri Dvoru, Stavča vas in Podgozd.
Obnovljivi viri energije
(15) Za območje zgoščene poselitve se prednostno načrtuje daljinsko ogrevanje na biomaso. Kot dopolnilni energetski vir se razvija tudi energetska samooskrba objektov z energijo sonca. Zmogljivostim naravnega prostora in rečnega pretoka naj bo podrejena izraba vodne energije za pridobivanje električne energije z izgradnjo malih hidroelektrarn na lokacijah nekdanjih mlinov in žag oziroma pripadajočih jezov z obeh bregov rečne struge in stavbnih zemljiščih v obvodnem pasu. Vendar le pod pogoji nosilcev urejanja prostora s področja varstva narave in varstva voda.
Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč
(16) Večja območja namenjena bivanju se vzpostavijo v naselju Jama in Podgozd ob obstoječih stanovanjskih površinah, ki se kot take ohranjajo. Kot čiste stanovanjske površine se ohranja tudi stanovanjska soseska na severovzhodnem obrobju Dvora ter na obrobju središča Dvora in na Vinkovem Vrhu. Območja centralnih dejavnosti se ohranjajo v jedru Dvora, na območju šole in njenega vplivnega območja ter ob prometnih vpadnicah. Večje površine centralnih dejavnosti so tudi na jugovzhodnem delu Dvora v obcestnem nizu, ki se proti severozahodu nadaljuje skozi naselje. Območje proizvodnih dejavnosti je opredeljeno kot večja obrtna cona Jama pri Dvoru. Do prestrukturiranja v centralne dejavnosti se ohranjajo tudi območje proizvodnje v neposrednem stiku z jedrom Dvora. Območja zelenih površin naj se dolgoročno razvijajo v obvodnem pasu reke Krke ter kot pomembne zelene površine za šport in rekreacijo na območju šole.
Koncept razvoja naselja Hinje in z njim povezanih naselij Hrib pri Hinjah in Lazina
Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja
(17) V izvornih jedrih ruralnih struktur Hinj in Hriba pri Hinjah naj se sanira javni prostor ter manj kvalitetna stavbna struktura. Celovita prenova naj se izvaja v jedru Hinj in Hribu pri Hinjah. Obstoječe vrzeli nepozidanih zemljišč naj dopolnjuje tipološko usklajena stavbna struktura in sooblikuje javni prostor in kvalitetne robove naselij. V novem središču Hinj se spodbudi proces notranjega razvoja urbanih vsebin. Z notranjim razvojem Hinj, Hriba in Lazine se aktivirajo obstoječa nepozidana stavbna zemljišča ter vzpostavijo nova z urbano strukturo, s programi terciarnih in kvartarnih dejavnosti ter s stanovanji. Večja območja širitev se pretežno namenjajo razvoju območij stanovanj. Na severnem delu naselja Hrib pri Hinjah naj se razvijajo vsebine terciarnega sektorja v obcestnem delu v zaledju pa naj se namenja pretežno bivanju s stavbno strukturo manjšega merila. Večja širitev na območju Polance naj se nameni dejavnostim za posebne namene. Vzpostavlja naj se stavbna struktura srednjega do večjega merila z javnimi vsebinami. Vzpostavi naj se tudi nova dovozna pot. Lazina naj se razvija kot območje individualnih stanovanjskih hiš, za kar je potrebno opredeliti novo mrežo javnega prostora. Zahodno od naselbinskega telesa Hinj se razvije gospodarska cona za proizvodnjo in obrt ter servisne dejavnosti. Vzpostavi naj se stavbna struktura srednjega in po potrebi velikega merila z mrežo javnega prostora. Območja stika z drugimi deli naselja se oblikujejo s prehodom v nižjo stavbno strukturo, robovi proti odprti krajini se zasadijo z visokoraslim drevjem.
(18) Novi objekti v naselju naj se umeščajo tako, da tvorijo oblikovno in vsebinsko homogena zaključena poselitvena območja. Oblikovanje ruralnih poselitvenih enot naj stremi k ohranjanju temeljnih karakteristik naselij, kvalitetnih robov naselij in enovite krajine streh. Modernistični deli naselij naj se dopolnjujejo s tipološko poenoteno stavbno strukturo, ki naj sooblikuje javni prostor. Dotrajani stanovanjski fond v vseh naseljih se obnavlja ali nadomešča z novim in s tem zagotavlja ustrezne pogoje za bivanje. Pri tem je posebej pomembno, da se upošteva obstoječo morfologijo stavbne strukture naselja in izvorne principe oblikovanja domačij z gospodarskimi dvorišči, bivalnimi odprtimi prostori, sadovnjaki in vrtovi. Omogoči se preobrazbo odmrlih kmetijskih gospodarstev v obrtno poslovne, proizvodne in storitvene enote z bivanjem. Hkrati se obstoječim vitalnim kmetijam omogoči razvoj in preusmeritev. Prostorske potrebe se zagotavlja zlasti kmetijam z usmeritvijo v dopolnilno dejavnost turizma. Zeleni sistem naj temelji na ohranjanju obstoječih zelenih površin znotraj naselja ter na njegovih robovih v stiku z naravnim prostorom. Zelena bariera med različnimi namenskimi rabami v prostoru, ki zagotavlja členitev grajene strukture in ločevanje nezdružljivih delov naselja se ohranja med naseljema Hinje in Hib pri Hinjah med Hribom pri Hinjah in na pobočju v okolici pokopališča za katerega se načrtuje širitev v smeri SV.
Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa
(19) Prometna mreža obravnavanega območja temelji na regionalni cesti Videm–pri cerkvi/Struge-Smuka (RIII-648), ki se navezuje na regionalno cesto Kočevje–Stari Log–Dvor (RI-214). Cestni odseki v slabšem gradbeno-tehničnem stanju naj se sanirajo, uredijo v ustrezne prečne profile, na območju poselitvenih jeder naj se vzpostavi ustrezen prostor za pešca. Na območju širitev naj se vzpostavi nova prometna mreža, obstoječe poti naj se skladno z razvojem poselitve preuredijo v ustrezno ulično mrežo. Redne linije potniškega prometa so urejene na relaciji proti Ljubljani in Novem mestu, lokalne linije pa so povezane s trajanjem šolskega leta in prevozom dijakov. Za izboljšanje pogojev varnega obratovanja in razvoja JPP se dogradijo manjkajoča in uredijo obstoječa postajališča JPP. V prometne površine kot površine grajenega javnega dobra se umeščajo vodi komunalne, komunikacijske in energetske javne infrastrukture. Zagotovijo pa se tudi površine za pešce in kolesarje.
Opremljanje z GJI
(20) Z izgradnjo novega kanalizacijskega omrežja naj se na območju urbanističnega načrta izboljšajo bivalne razmere ter se obvarujejo naravne vrednote, viri pitne vode ter ostale kvalitete prostora. Prioriteto pri reševanju obstoječe problematike naj imajo večja, gosto poseljena območja Hinj, Hriba pri Hinjah ter območja intenziviranja proizvodnih dejavnosti. Območje se opremi s kanalizacijskim omrežjem in čistilno napravo, ki se locira v območju gospodarske cone. Komunalni odpadki naj se zbirajo v zabojnikih znotraj območja naselij in se redno odvažajo v center za ravnanje z odpadki. Umestitev dejavnosti v prostor naj upošteva varovanje kvalitetnih kmetijskih zemljišč in gozdnih zemljišč ter življenjskega prostora velikih zveri.
Obnovljivi viri energije
(21) Širše zaledje Hinj je bogato z lesom gozdov in zaraščenih kmetijskih površin. Ta lesni potencial daje možnost ogrevanja objektov z biomaso. V čim večji meri se spodbuja uporabo ogrevalnih sistemov za objekte in sanitarno vodo ter proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije.
Koncept podrobnejše namenske rabe na območju stavbnih zemljišč
(22) Značaj prostora in cilji UN določajo opredelitev pretežno mešane rabe v vseh pomembnejših središčnih prostorih,ob primarnih oseh ter na območju Polance. Bivanje je opredeljeno v obstoječih naselbinskih jedrih Hinje, Lazina in Hrib pri Hinjah. Območje proizvodnih dejavnosti je opredeljeno kot obrtna cona Hinje. Podrobnejši namen zelenih površin se opredeljuje skladno s pretežnim značajem (pokopališča, druge zelene površine).
3.0.0.0 Izvedbeni del OPN
3.1.0.0 Splošne določbe
3.1.1.0 Pravni obseg akta
27. člen
(pravni obseg glede na vrsto posegov)
(1) OPN, še posebej izvedbeni del, se nanaša na vse vrste posegov v prostor po ZGO in drugem pravnem redu v RS v zvezi s posegi v prostor: na novogradnje, rušitve, dozidave, nadomestne gradnje, rekonstrukcije, spremembe namembnosti objektov in vse vrste drugih posegov v obstoječe objekte in zemljišča.
(2) Za sanacijo stavb katerih oblikovanje ni skladno z merili odloka in so bile zgrajene pred uveljavitvijo tega odloka ter nimajo pravne podlage so dopustna odstopanja v širini in tlorisnem razmerju stavbe, višini, oblikovanju, naklonu in smeri slemena strehe, arhitekturnih elementih, oblikovanju elementov fasade, faktorjih izkoriščenosti in morfologiji ter velikosti gradbene enote, pri katerih se v upravnem postopku pridobitve dovoljenja za gradnjo posebej utemelji, da odstopanja ne povzročajo negativnih vplivov v okolju (funkcionalno prostorskih ipd.).
(3) V območju urejanja so dovoljeni vsi posegi, ki niso v nasprotju z določili tega odloka ter veljavnimi zakonskimi in podzakonskimi akti, ki urejajo to območje. Tudi v smislu interpretacije vrst objektov, možnosti gradnje brez gradbenega dovoljenja in drugih posebnosti se uporabljajo določila veljavne zakonodaje na tem področju.
(4) V primerih eventualnih kontradiktornosti med posameznimi določbami se, poleg interpretacije zakonodaje, v tem odloku upoštevajo določila oziroma izrazi določeni v hierarhiji določil v 29. členu in termini ter opredelitve v obveznih prilogah, ki so sestavni del tega akta.
(5) Kadar je v aktu uporabljen izraz »praviloma« pomeni, da je treba upoštevati določila odloka. Če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je potrebno neupoštevanje določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor, in sicer v projektni dokumentaciji ali vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt. Izraz »obstoječa stavbna struktura se lahko ureja«, v GE varovanje pogojev izvedbe OPPN (.ppn), pomeni, da so dopustne novogradnje, rušenja, dozidave, nadomestne gradnje, rekonstrukcije, spremembe namembnosti, vzdrževanje objektov in vse vrste drugih posegov v obstoječe objekte in zemljišča v skladu z merili opredeljenega tipa GE.
(6) Predpisi navedeni v tem odloku se uporabljajo z vsemi spremembami in dopolnitvami, ki stopijo v veljavo po njegovem sprejemu. Prav tako se uporabljajo predpisi, ki razveljavljajo oziroma nadomestijo predpise navedene v tem odloku.
28. člen
(skladnost posega z OPN)
(1) Poseg v prostor naj bo v skladu z naslednjimi predpisanimi elementi:
– s podrobnejšo namensko rabo zemljišča (opredeljeno v grafičnih sestavinah izvedbenega dela OPN – karta 223) in z določili v EUP zunaj območja stavnih zemljišč (KGV- 3.3.0.0) oziroma določili za posege na območju stavbnih zemljišč (3.4.0.0);
– s splošnimi merili tega odloka;
– s splošnimi in posebnimi določili, ki veljajo za posamezen tip EUP;
– z merili in pogoji varovanj (prikazano v prikazu stanja);
– s posebnostmi glede na poseg v javni prostor oziroma v grajeno javno dobro in v zvezi z gospodarsko javno infrastrukturo ter
– posebnimi merili in pogoji urejanja EUP.
(2) Poseg v javni prostor oziroma poseg v zvezi z ureditvijo gospodarske javne infrastrukture naj bo skladen tudi z merili in pogoji javnega prostora in gospodarske javne infrastrukture (3.2.0.0).
(3) Poseg v prostor zunaj območij stavbnih zemljišč naj bo skladen z merili in pogoji, določenimi za EUP KGV (3.3.0.0) in posebnimi merili urejanja EUP.
(4) Poseg na GE na območju stavbnih zemljišč pa naj bo skladen s:
– splošnimi merili in pogoji urejanja GE v EUP stavbnih zemljišč (3.4.1.0);
– merili urejanja tipa GE (3.4.0.0), ki je opredeljen za EUP, v katero GE sodi; EUP so grafično določeni na karti 223 oziroma na karti 224;
– splošnimi merili stavbe (3.4.4.2) in
– merili tipa (tipov) stavb, ki so predpisani za določeno EUP v tipu GE (3.4.4.0 v točki 2.0) ter
– posebnimi merili urejanja GE/EUP, če so opredeljena v specifikaciji EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP (3.5.0.0), ki je priloga 1 k odloku.
29. člen
(hierarhija določil)
(1) Merila in pogoji opredeljeni v tipih EUP in tipih stavb so nadrejena splošnim merilom in pogojem urejanja. Posebna merila in pogoji, ki so za posamezno EUP in podrobnejšo namensko rabo prostora opredeljena v tretjem stolpcu 84. člena tega odloka – Specifikacije EUP (priloga 1 k odloku) so pravno nadrejena ostalim določilom za posamezno EUP.
(2) Pri posegih na naselbinsko pomembnih izvornih stavbah v prvi vrsti veljajo merila opredeljena za te stavbe (52. člen).
3.1.2.0 Podrobnejša namenska raba
30. člen
(namenska raba)
V OPN je določena podrobnejša namenska raba vseh zemljišč in objektov v občini. V skladu s Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij Uradni list RS, št. 99/07 – v nadaljevanju: Pravilnik (v prilogi 1) je po spodaj navedenih opredelitvah prikazana na karti _223_eup_pnrp_pip izvedbenega dela OPN.
+---------------------------------------------------------------+
|I. Območja stavbnih zemljišč                                   |
+-----------------------------------+---------------------------+
|Podrobnejša namenska raba prostora |Podrobnejša namenska raba  |
|                                   |prostora                   |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|Oznaka   |Opis                     |Oznaka   |Opis             |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|S        |območja stanovanj        |SS       |stanovanjske     |
|         |                         |         |površine         |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|         |                         |SK       |površine         |
|         |                         |         |podeželskega     |
|         |                         |         |naselja          |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|         |                         |SP       |površine         |
|         |                         |         |počitniških hiš  |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|C        |območja centralnih       |CU       |osrednja območja |
|         |dejavnosti               |         |centralnih       |
|         |                         |         |dejavnosti       |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|         |                         |CD       |druga območja    |
|         |                         |         |centralnih       |
|         |                         |         |dejavnosti       |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|I        |območja proizvodnih      |IP       |površine za      |
|         |dejavnosti               |         |industrijo       |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|         |                         |IG       |gospodarske cone |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|         |                         |IK       |površine z       |
|         |                         |         |objekti za       |
|         |                         |         |kmetijsko        |
|         |                         |         |proizvodnjo      |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|B        |posebna območja          |BT       |površine za      |
|         |                         |         |turizem          |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|Z        |območja zelenih površin  |ZS       |površine za      |
|         |                         |         |oddih, rekreacijo|
|         |                         |         |in šport         |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|         |                         |ZP       |parki            |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|         |                         |ZD       |druge urejene    |
|         |                         |         |zelene površine  |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|         |                         |ZK       |pokopališča      |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|P        |območja prometnih        |PC       |površine cest    |
|         |površin                  |         |                 |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|         |                         |PO       |druge prometne   |
|         |                         |         |površine         |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|E        |območja energetske       |E        |                 |
|         |infrastrukture           |         |                 |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|O        |območja okoljske         |O        |                 |
|         |infrastrukture           |         |                 |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|A        |površine razpršene       |A        |razpršena        |
|         |poselitve                |         |poselitev        |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|Azi      |Površine razpršene       |Azi      |zidanice in      |
|         |poselitve                |         |vinske kleti na  |
|         |                         |         |območjih         |
|         |                         |         |razpršene        |
|         |                         |         |poselitve, na    |
|         |                         |         |vinogradniških   |
|         |                         |         |območjih in izven|
|         |                         |         |njih             |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|         |razpršena gradnja        |         |znak v legendi   |
+---------------------------------------------------------------+
|II. Območja kmetijskih zemljišč                                |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|K1       |najboljša kmetijska      |K1       |                 |
|         |zemljišča                |         |                 |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|K2       |druga kmetijska          |K2       |                 |
|         |zemljišča                |         |                 |
+---------------------------------------------------------------+
|III. Območja gozdnih zemljišč                                  |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|G        |gozdna zemljišča         |G        |                 |
+---------------------------------------------------------------+
|IV. Območja voda                                               |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|V        |površinske vode          |VC       |celinske vode    |
+---------------------------------------------------------------+
|V. Območja drugih zemljišč                                     |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
|L        |območja mineralnih       |LN       |površine         |
|         |surovin                  |         |nadzemnega       |
|         |                         |         |pridobivalnega   |
|         |                         |         |prostora         |
+---------+-------------------------+---------+-----------------+
3.1.3.0 Način urejanja
3.1.3.1 Način urejanja na območjih enot urejanja prostora
31. člen
(način urejanja)
(1) OPN določa urejanje po opredeljenih EUP z opredelitvijo namenske rabe, določili PIP in OPPN. Občinski podrobnejši izvedbeni akti, ki ostanejo v veljavi, so le povzeti. Poleg tega veljajo tudi režimi varovanj iz priloge – prikaza stanja.
(2) Za celotno območje občine je opredeljena mreža EUP, brez ostanka. Prostorski izvedbeni pogoji, opredeljeni za EUP, skupaj z varovanji in drugimi vsebinami OPN kot pravna norma določajo merila in pogoje za vse vrste posegov v celotnem prostoru občine. Tako predpisujejo merila in pogoje razmerij med in za EUP glede parcelacije, priključevanja na javno infrastrukturo, varstva narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ohranjanja kulturne dediščine ter načina umeščanja stavb glede lege, velikosti, oblikovanja na tak način in tako natančno, da je v tem delu akt neposredna podlaga za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor.
(3) Prostorski izvedbeni pogoji (PIP) so ločeno določeni za območja stavbnih zemljišč (torej za poselitev) in posebej za preostali prostor občine (torej zunaj območja stavbnih zemljišč). Pri slednjem so izjeme le površine prometne infrastrukture.
32. člen
(PIP v EUP stavbnih zemljišč)
(1) Merila in pogoji urejanja na območjih stavbnih zemljišč so določeni v EUP na ravni osnovne urbanistične enote – gradbene enote (3.4.2.0 GE). Na podlagi strokovnih podlag in opredeljenih razvojnih usmeritev so opredeljena območja posameznih EUP v katerem so združene gradbene enote (GE) z enakimi značilnostmi in razvojnimi usmeritvami. Zanje so prostorsko izvedbeni pogoji določeni na ravni tipa GE v splošnih merilih GE oziroma v podrobnih merilih GE, kjer so opredeljene posebnosti posameznih GE.
(2) Za ta namen so med drugim določeni tudi:
– nabor opredelitev izrazov na EUP stavbnih zemljišč (3.4.1.0),
– nabor tipov GE z opredelitvijo PNR, PIP organizacije ter umeščanja in urbanističnega oblikovanja grajene strukture/stavb na GE in drugih predpisanih vsebin PIP,
– nabor tipov stavb z določili oblikovanja le-teh, ki so opredeljeni v sklopu GE v katerih so le ti predpisani (3.4.4.0 točka 2.0 tipa GE),
– specifikacija EUP s posebnimi merili PIP, če so zanje opredeljeni (3.5.0.0).
33. člen
(PIP v EUP zunaj območja stavbnih zemljišč – EUP KGV)
(1) Območje celotne občine zunaj območij stavbnih zemljišč pokriva EUP z oznako KGV. Znotraj EUP KGV so opredeljena podrobnejša merila in pogoji za posege na dele EUP KGV po vrsti rabe na: kmetijska zemljišča (40. člen), gozdna zemljišča (41. člen), vodne površine (42. člen) in druga območja –torej za vsa ne-stavbna zemljišča. Opredelitve so prostorsko vezane na podrobno namensko rabo prostora – po posameznih vrstah namenske rabe – v sloju podrobnejše namenske rabe, ki je prikazan na karti osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (_223_eup_pnrp_pip). Z merili glede na osnovno namensko rabo in posebnosti po posameznih podenotah – je tako pokrit celoten prostor EUP KGV.
(2) Znotraj EUP KGV so opredeljena naslednja podobmočja:
– enote razpršene gradnje (stanovanjske in druge stavbe), ki se ne sanirajo v sklopu OPPN SORG, temveč so zanje predpisani PIP SE RG (sanacije enot razpršene gradnje) za stavbe z upravnim in brez upravnega dovoljenja (48. in 49. člen);
– podobmočja EUP v KGV s končnico oznake -.gv označujejo merila varovanja varovalnega gozda – ti so navedeni v specifikaciji podobmočja v splošnih merilih in pogojih urejanja podobmočja EUP KGV (43. člen);
– podobmočja EUP v KGV s končnico oznake -.vi označujejo merila vzpostavitve vinogradniških območij – ti so navedeni v specifikaciji podobmočja v splošnih merilih in pogojih urejanja podobmočja EUP KGV (44. člen);
– podobmočja EUP v KGV s končnico oznake –.pp,.pz in.ru, ki označujejo merila varovanja lokacij grobišč (površine za pokope prebivalstva -.pp) v primeru naravnih in drugih nesreč površine za pokope živali (.pz) ter površine za odlaganje ruševin (.ru) – ti so navedeni v specifikaciji podobmočja v splošnih merilih in v pogojih urejanja podobmočja EUP KGV (45. člen);
– podobmočja EUP v KGV s končnico oznake-.agr označujejo merila površin agromelioracij kmetijskih zemljišč zaraščenih z gozdom; KGV-.agr – ti so navedeni v specifikaciji podobmočja v splošnih merilih in v pogojih urejanja podobmočja EUP KGV (46. člen);
– podobmočja EUP v KGV s končnico oznake-.zsr označujejo merila in pogoje površin s športno rekreacijsko funkcijo– ti so navedeni v specifikaciji podobmočja v splošnih merilih in v pogojih urejanja podobmočja EUP KGV (47. člen).
(3) Območje mineralnih surovin s površinami nadzemnega pridobivalnega prostora – KGV LN se ureja na podlagi OPPN.
3.1.3.2 način urejanja na območjih z določenimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN)
34. člen
(splošne usmeritve za OPPN)
(1) Na območjih, za katere je predvidena priprava podrobnejšega načrta (OPPN), bo možno po sprejetju OPPN poseg izvesti le v skladu z določili, ki jih bo opredelil tak načrt. Grafične opredelitve in usmeritve, ki so v tem OPN določene za vsak posamezni OPPN, so pri njegovi izdelavi obvezne vsebine glede namena, obsega, načrtovanih zmogljivosti in koncepta ureditve. OPPN se lahko, glede na opredeljeno območje urejanja, pripravlja in sprejema tudi po fazah.
Sprememba OPPN in OPPN za območja, ki s tem odlokom niso posebej določena
(2) Območje predvidenega OPPN se lahko spremeni na podlagi izraženega interesa, to je utemeljenih pobud lastnikov večine zemljišč oziroma znanega investitorja ali občine. OPPN se lahko izdela tudi za območje posamezne EUP ali za del območja znotraj EUP, kjer OPPN ni predpisan, če se za to izkaže potreba zaradi investicijskega interesa. Vendar ta interes ne sme biti v nasprotju s strateškimi usmeritvami OPN in urbanističnim načrtom (za centralna naselja).
(3) OPPN se lahko pripravi tudi v naslednjih primerih: za območja, na katerih se sanira stanje in posledice naravnih in drugih nesreč, zagotavlja dostop do gradbenih parcel in njihovo komunalno urejanje ter za dele ali celoto omrežij, naprav in objektov GJI, zagotavlja delovanje obveznih lokalnih javnih gospodarskih služb, za urejanje površin, ki so javno dobro in za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij.
(4) OPPN se izdela za območje EUP, za katerega je to predpisano v tem aktu. Območje OPPN, ki je določeno s tem odlokom, se v postopku njegove priprave lahko spremeni in prilagodi podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu. V primeru, da se izdeluje OPPN le za del predvidenega območja, morata biti novo območje in ostanek funkcionalno zaokroženo- dopolnilne strokovne podlage izdelane za celotno območje v OPN predvidenega OPPN – ob tem se lahko določi etapnost izvajanja OPPN v celotnem območju urejanja. Izjema je možna, če za preostanek območja priprava OPPN ni smiselna in je hkrati z utemeljitvijo izjeme podan predlog za spremembo OPN ter ureditev takega območja s prostorskimi izvedbenimi pogoji ali če je območje v večini pozidano. Za celotno območje se izdela tudi rešitev prometne in gospodarske javne infrastrukture. Na podlagi preveritve prometnih obremenitev se obstoječi profil ceste v območju OPPN lahko poveča in določi višja kategorija ceste oziroma prilagodi potek notranjih cest zasnovi območja na način, da se zagotavlja njihova obstoječa funkcija.
Način pridobitve rešitev urbanistično arhitekturnih ureditev
(5) Strokovne rešitve urbanistično arhitekturnih ureditev za območje OPPN se lahko pridobijo z urbanistično arhitekturnim natečajem ali z izdelavo najmanj dveh rešitev. Postopek pridobitve rešitev se predpiše v sklepu o pripravi OPPN.
Pravno stanje v prehodnem obdobju na območjih OPPN
(6) Do sprejema predvidenega OPPN veljajo določila PIP opredeljene GE. Na območjih izvedbenih aktov, ki ostanejo v veljavi, se pravno stanje glede urejanja tudi po sprejetju OPN ne spreminja.
3.1.4.0 – Varovanja
35. člen
(varovanja v prostoru)
Pri posegih v prostor se upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter glede obrambnih potreb.
36. člen
(varovanje naravnih dobrin in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Varovanje kmetijskih zemljišč
(1) Varovanje kmetijskih zemljišč je v osnovi opredeljeno s kategorijo namenske rabe in PIP za tovrstno namensko rabo, ki je opredeljena v EUP KGV K/K1/K2 (39. člen). Osnove za opredelitev namenske rabe in PIP so veljavni predpisi s področja kmetijstva, usmeritve za ravnanje in varstvo kmetijskih zemljišč v smernicah ministrstva pristojnega za kmetijstvo, ter podatki iz prikaza stanja prostora.
(2) Za varstvo kmetijskih zemljišč je treba upoštevati še naslednje ukrepe:
– preprečiti je potrebno izlitja nevarnih snovi na kmetijska zemljišča (namestitev lovilcev olj za preprečitev izpiranja na kmetijske površine) ter ob eventualni nesreči zagotoviti takojšnje ukrepanje, preprečiti onesnaženje tal oziroma kmetijskih zemljišč in rastlin, pri čemer je posebno pozornost treba nameniti preprečevanju onesnaženosti v predelih kmetijske pridelave;
– med gradnjo dovoznih cest do objekta se morajo vozila v največji meri izogibati manipuliranju na sosednjih kmetijskih zemljiščih;
– posegi naj se na kmetijskih zemljiščih izvedejo tako, da v najmanjši možni meri vplivajo na sosednja kmetijska zemljišča. Del trajno izgubljenih kmetijskih površin se zagotovi na površinah v zaraščanju ali na že zaraščenih površinah;
– potrebno je izvesti sanacijo in rekultivacijo kmetijskih zemljišč, ki bodo v času izvedbe posegov degradirane. Na površinah, kjer so načrtovani začasni objekti za izvedbo posegov se po dokončanju del vzpostavi prejšnje stanje;
– potrebno je zagotoviti zadostno število prehodov za kmetijsko mehanizacijo na območju predvidenih gradenj.
(3) V primeru umeščanja novih oziroma večjih infrastrukturnih objektov v kmetijski prostor se jih umešča tako, da se kar najmanj prizadenejo najboljša kmetijska zemljišča ter se zagotovi ustrezen odmik od le teh. Na območjih predvidenih posegov naj se do izvedbe posegov ohranja kmetijska raba zemljišč. Pred izvedbo plana naj se prouči faznost gradnje tako, da bodo posegi izvedeni le v obsegu omejenem na posamezno fazo. Stavbnim zemljiščem, ki so po dejanski rabi kmetijska zemljišča naj se do trenutka izvedbe plana (izdaje gradbenega dovoljenja in začetka gradnje) ohranja kmetijsko funkcijo. Načrtovanje prostorskih ureditev in posameznih posegov v prostor na najboljših kmetijskih zemljiščih se izvede tako, da ne bo ovirana kmetijska proizvodnja na sosednjih zemljiščih in bi bil to vzrok za opuščanje obdelave teh površin.
Varovanje gozdov
(4) Varovanje gozdov je opredeljeno v EUP KGV na področju ali na območjih PNRP G (41. člen). Osnove za opredelitev namenske rabe in PIP so veljavni predpisi s področja gozdarstva, smernice Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorata za gozdarstvo in Zavoda za gozdove Slovenije ter podatki iz prikaza stanja prostora. Na območju občine se nahaja varovalni gozd (pri Vinkovem Vrhu). Gospodarjenje in ravnanje z varovalnim gozdom se izvaja v skladu s predpisom o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom.
(5) Posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da bo povzročena minimalna škoda na tleh in rastju. Gradnja in vzdrževanje gozdnih vlak se izvaja s soglasjem pristojne javne gozdarske službe. Pri izvajanju posegov je potrebno preprečiti nastajanje erozijskih žarišč in zagotoviti čim manjšo vidnost posegov. Krčitev gozda za kmetijske namene na namenski rabi gozda je dopustna na površini do 5000 m2, na podlagi odločbe pristojne javne gozdarske službe. Na kmetijski namenski rabi so dopustne krčitve na celotni površini kmetijske namenske rabe. Na območju stavbnih zemljišč, kjer je v naravi še gozd, se z gozdom gospodari v skladu z veljavnimi predpisi o gozdovih in gozdarstvu, do izdaje gradbenega dovoljenja, pred posekom pristojna javna gozdarska služba drevje za posek označi in evidentira. Prav tako se gospodari z gozdom v skladu s predpisi s področja gozdarstva na zaraščenih kmetijskih površinah, ki so s planom določene kot površine kmetijskih zemljišč v naravi pa so zaraščene in po dejanski rabi gozd. Drevje za posek se ustrezno označi in posek evidentira. V času gradnje je prepovedano poseganje v gozdove izven območja gradnje ter odlaganje materiala v gozdove. Stavbe morajo biti odmaknjene od gozdnega roba vsaj 20 m, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča pa morajo biti odmaknjeni od meje gozda vsaj 1 m, ob soglasju pristojne javne gozdarske službe pa je gradnja možna tudi bliže gozdnemu robu.
(6) Potrebno je ohranjati prehodnost gozdnih prometnic. Pogoji gozdne proizvodnje ne smejo biti poslabšani. Z gradnjo prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran, v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti. Vse površine, ki bodo med gradnjo poškodovane, se morajo sanirati takoj (prva sadilna sezona). Morebitne nove zasaditve morajo temeljiti na obstoječi vrstni sestavi in avtohtonih značilnih oblikah vegetacije. Gozdni rob je potrebno sanirati tako, da je le-ta iz avtohtonih grmovnih drevesnih vrst, prednost naj ima potencialna vegetacija. V prečnem prerezu naj se gozdni robovi stopničasto dvigujejo.
(7) V času izvedbe plana je potrebno za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor pridobiti soglasje pristojne javne gozdarske službe. Prepovedano je krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanja izvirov. Na strmih predelih (poudarjenost varovalne funkcije) je potrebno zagotavljati stalno pokritost tal z vegetacijo. Ohranjati je potrebno večje gozdne komplekse. Večji posegi vanje niso dopustni. Posamično oziroma razpršeno lociranje objektov v gozdnem prostoru, katerih raba ni v skladu z osnovno namensko rabo gozdnega prostora, ni dovoljeno. Raba in vzdrževanje večjih lesnoproizvodnih kompleksov mora potekati skladno z gozdnogospodarskimi načrti. Vnos zemljine za zasipavanje vrtač v gozdu je dopustno le ob soglasju pristojne javne gozdarske službe.
(8) V okolici pomembnejših vodnih virov je potrebno ohraniti naravno drevesno sestavo gozdov. V vseh gozdovih, še posebej pa na območjih, kjer je izjemno poudarjena hidrološka funkcija gozda, je strogo prepovedano odlaganje odpadkov, osuševanje, odstranjevanje materiala in zasipavanje.
(9) Na območju varovalnih gozdov so dopustni le posegi v skladu z gozdnogospodarskim načrtom in veljavno zakonodajo – predpisom o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom in ne bodo bistveno negativno vplivali na funkcije gozdov, zaradi katerih je bil gozd razglašen za varovalni gozd.
Varovanje voda
(10) Varovanje voda je opredeljeno v EUP KGV, na področju PNRP V (42. člen). Osnove za opredelitev namenske rabe in PIP so veljavni zakonski predpisi in vsi podzakonski akti s tega področja, smernice Agencije republike Slovenije ter podatki iz prikaza stanja prostora.
(11) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, se umeščajo izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost.
(12) Pri načrtovanju objektov in drugih ureditev na poplavnih območjih je potrebno izdelati karte poplavne in z njo povezane erozijske nevarnosti ter jih razmestiti (na osnovi karte in predpisa o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda) tako, da objekti in ureditve ne bodo ogroženi in ne bodo vplivali na povečanje ogroženosti drugih območij.
(13) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, je glede določitve poplavnega območja veljavna opozorilna karta poplav, ki je sestavni del prikaza stanja prostora. Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda. Na poplavnem območju so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi. Strokovne podlage za zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko izdelajo za posamezna hidrografska območja v okviru priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta. Občinski podrobni prostorski načrt se pripravi za hidrografsko območje na tretji ravni v skladu s predpisi o vodah. Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje.
(14) Med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo niti v tla z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine, kot so klorirane organske spojine, toksične kovine in druge sestavine, ki spremenijo osnovne lastnosti vode. V času gradnje je potrebno spremljati kakovost voda in prilagoditi dinamiko izvajanja gradbenih del vremenskim razmeram in vodostaju. Posege v vodotoke je potrebno izvajati tako, da v vodi ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti. Zagotoviti je treba ekološko sprejemljiv pretok na vseh prizadetih vodotokih v času gradnje in po njej.
(15) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda mora biti usklajeno z ZV-1 in predpisi s področja varstva okolja. Območje poselitve mora biti zaradi izvajanja storitev javne službe opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem komunalne odpadne vode v skladu s predpisom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
(16) Odpadne tehnološke vode naj se čisti na izvoru, tako da bodo ustrezale s predpisi določenim mejnim koncentracijam za izpuste v kanalizacijo oziroma vodotoke.
(17) Komunalne odpadne vode se odvaja v omrežje javne kanalizacije na območjih opremljenih z javno kanalizacijo v skladu z določili predpisa o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode. Če na območju poselitve ni javne kanalizacije se odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb načrtuje in izvaja prav tako v skladu z določili prej navedenega predpisa.
(18) Komunalne čistilne naprave morajo imeti ustrezno stopnjo čiščenja, tako da emisija snovi iz čistilnih naprav ne bo presegala mejne vrednosti določene s predpisi o odvajanju in čiščenju odpadnih vod.
(19) Padavinske vode iz obravnavanih območij je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati. Pri tem morajo ponikovalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje vode ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok, vendar le z zadrževanjem. Če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem mora biti ureditev načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazljivega in erozijsko ogroženega območja. V primeru odvodnje po erozijsko nestabilni ali plazljivi brežini je treba predvideti odvajanje po kanaletah ali drugače utrjenih muldah.
(20) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena s predpisom o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(21) Za kmetovanje na območjih kmetijstva, predvsem glede rabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojenja, je z vidika kemijskega in biološkega stanja voda potrebno upoštevati zahteve ravnanja v skladu s predpisi o dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju ter varstva pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Pri izvajanju kmetijske prakse naj se dosledno upošteva širina obrežnega pasu ob vodotokih (vsaj 5,0 m za vodotoke 2. reda in 15,0 m oziroma vsaj 40,0 m za vodotoke 1. reda).
(22) Na območju kopalnih voda je potrebno zagotoviti ustrezno kakovost kopalne vode. Potrebno je upoštevati predpis o upravljanju kakovosti kopalnih voda.
(23) Na območju površinskih kopov je potrebno zagotoviti ustrezno ravnanje z meteorno in tehnološko vodo, ki je lahko močno obremenjena z drobnimi delci.
(24) Ohranja se vodotoke z obrežnim rastjem ne glede na namensko rabo na območju vodotoka in priobalnega zemljišča. Ob tem naj bo zagotovljena prehodnost površin v območju obvodnega pasu.
(25) Posege v strugo in v vegetacijski pas ob vodotokih pri izvajanju del za varovanje voda in del na podlagi koncesije za izkoriščanje vodne energije se izvaja tako, da se ohrani obrežna vegetacija v širini vsaj 5,0 m (predvsem drevesa, grmičevje in visoka steblike), na obeh straneh struge. S sanitarno sečnjo pa se zagotavlja varnost infrastrukturnih objektov v območju voda (mostovi, komunalni in energetski vodi ipd.).
(26) V času gradbenih del ob in v vodotoku je potrebno zagotoviti, da v vodi ne nastajajo razmere neprekinjene kalnosti.
Varovanje območij za raziskovanje mineralnih surovin
(27) Mineralne surovine se varujejo kot naravni vir. Posegi se lahko izvajajo le za namen izkoriščanja naravnih virov v skladu z določili in na način določen s predpisi s področja rudarstva.
Varovanje in ohranjanje narave
(28) Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi, se varuje v skladu z določili teh predpisov. Pri načrtovanju gradenj in posebnih ureditev na območjih ohranjanja narave (zavarovana območja, območja Natura 2000, ekološko pomembna območja, naravne vrednote) je potrebno upoštevati pogoje in usmeritve podane v Naravovarstvenih smernicah za OPN Žužemberk (ZRSVN, januar 2010 in junij 2012), ki so sestavni del tega odloka in pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ga izda pristojno ministrstvo. Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine, predvsem pa na območjih ohranjanja narave:
– zavarovanih območjih: Šolnovo brezno, Zvrnilca, Skedenc, Černičkova jama, Lipi pri gozdarski hiši, Velika prepadna, Mala prepadna;
– posebnih varstvenih območjih Natura 2000): Bobnova jama (SI3000157), Ajdovska planota (SI3000188), Krka s pritoki (SI3000338), Kočevsko (SI3000263) in Kočevsko – Kolpa (SI5000013); posege in dejavnosti na obravnavanih območjih se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, da se ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo, da se ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze;
– ekološko pomembnih območjih: Kočevsko (31100), Ajdovska planota (62200), Krka – reka (65100), Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri (8000); posegi in dejavnosti se na navedenih območjih načrtujejo na način, da se v čim večji možni meri ohranja razsežnost habitatnih tipov in habitatov rastlinskih in živalskih vrst, da se ohranja njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij, da se omogoča ponovna povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom prekinjena;
– naravnih vrednotah številnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska in drevesna) se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot; posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti;
– pričakovanih naravnih vrednotah: karbonati; na teh območjih bodo pristojne institucije spremljale posege v naravo, zlasti zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških; namen spremljanja zemeljskih del je odkrivanje, zagotavljanje dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje na novo odkritih naravnih vrednot;
– habitatnih tipih ter prvinah biotske raznovrstnosti krajine: travniški sadovnjaki, mejice, posamezna drevesa, skupine dreves.
(29) Pri območjih načrtovane namenske rabe, pri katerih se praviloma sicer načrtuje osvetljevanje, naj se zaradi zmanjšanja negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja in s tem možnosti poslabšanja ugodnega stanja živalskih vrst (npr. nočni metulji, netopirji) območja ne osvetljuje ali predvidi razsvetljavo v čim manjšem obsegu. Osvetljevanje se izvede s svetilnimi telesi, ki so v skladu s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. V cerkvah in ostalih objektih (kjer bi se morebitni netopirji lahko evidentirali), se obnovitvena ali urejevalna dela prilagodijo življenjskemu ciklusu netopirjev, izvajalci del naj se obrnejo na pristojno strokovno službo za varstvo narave, oziroma za ravnanje pridobijo strokovne usmeritve strokovnjaka za netopirje. Morebitno urejanje okolice cerkva in ostalih objektov (kjer bi se morebitni netopirji evidentirali), se prilagodi tako, da se ohranja drevesa, sklenjene mejice, grmovje in gozd.
(30) Pri območjih načrtovane namenske rabe, kjer se posega v vegetacijo in odstranjevanje lesne zarasti, je potrebno lesno zarast odstraniti le v najnujnejšem obsegu in izven gnezditvenega obdobja ogroženih in zavarovanih vrst ptic skladno s predpisom o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrstah na rdeči seznam in predpisom o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Morebitno poseganje v vegetacijo in odstranjevanje lesne zarasti naj se izvaja od 1. avgusta do 1. marca. Pred obnovo objektov v katerih so zatočišča netopirjev (obstoječa ali pretekla) naj se obvesti pristojno strokovno službo za varstvo narave, ki poda usmeritve za obnovo.
(31) Vsak poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti, starostne strukture in številčnosti. Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju. Ohranja se obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov. Objekti na vodotoku se gradijo na način, ki ribam omogoča prehod. Ohranja se osenčenost oziroma osončenost struge in brežin vodotokov. Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih rib. Odvzem plavin in drugi posegi v drstišča so prepovedani.
(32) Pri pripravi OPPN se predhodno preveri, če na območju ni habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo in niso habitat živalskih in rastlinskih vrst, ki so ogrožene in zavarovane.
(33) Pri posegu na območje naravne vrednote se upoštevajo podrobnejše varstvene in razvojne usmeritve za naravne vrednote, ki so določene s predpisom o določitvi in varstvu naravnih vrednot. Vsi posegi v območje naravnih vrednot in vodotoka morajo biti usklajeni s pristojno službo za varstvo narave. Med naseljem in varovanim območjem naj se ohranja tamponska cona (odprt prostor, zeleni pas), ki bo omilil dejanske vplive naselja na ekološke razmere habitatov z visoko naravovarstveno vrednostjo.
(34) Preprečuje se odlaganje vseh vrst odpadkov v naravi. Obstoječa nelegalna odlagališča se sanira.
(35) V primeru najdbe mineralov ali fosilov se mora najditelj ravnati skladno z zakonom o ohranjanju narave. Pred posegi, ki so povezani z obsežnejšimi zemeljskimi deli, kot so gradnja ceste, plinovoda, vodovoda, kanalizacije in kablovodov se po predhodnem dogovoru s pristojno strokovno službo za varstvo narave omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot. Pri posegih z manj obsežnimi zemeljskimi deli se investitorja seznani z možnostjo obstoja naravnih vrednot ter predlogom, da o najdbi čim prej obvesti pristojno strokovno službo za varstvo narave. Pri posegih na vplivnem območju jam (potrjenih naravnih vrednot) je potrebno upoštevati določbe Zakona o varstvu podzemnih jam. Upošteva se podrobnejše varstvene in razvojne usmeritve za podzemeljske geomorfološke naravne vrednote za morebitne posege na naravni vrednoti oziroma za posege na območju vpliva na naravno vrednoto – jame.
(36) Parkovne in druge zasaditve, se izvajajo in načrtujejo tako, da se uporabljajo le avtohtone rastlinske vrste, značilne za to območje, ki naj bodo lokalnega izvora.
(37) Pri načrtovanju in gradnjah prometnic naj se omogočijo prehodi za živali (dvoživke, divjad). Morebitne obstoječe črne točke povozov (predvsem dvoživk) se ob selitvah (spomladi in jeseni) ustrezno opremi z zaščitnimi ograjami, dvoživke se v tem obdobju prenaša čez prometnice ali pa se jih usmeri v primeren podhod (če je možno se dodatne podhode tudi zgradi).
(38) Nadzemne infrastrukturne vode naj se obnovi ali gradi v izvedbi, ki je primerna za ptice (podzemno polaganje vodov, pri nadzemnih stebrih izolatorji obrnjeni navzdol) in preprečuje električne udare in pomore ptic. Intenzivna gradbena dela naj se izvajajo izven gnezditvene sezone ptic (gnezditve potekajo od meseca marca do konca avgusta).
(39) Prepovedano je posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib, med drstenjem in v varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v času varstvenih dob, to je v času drstenja posameznih vrst rib.
(40) Pri energetski rabi vode je potrebno v koncesijskem aktu na podlagi najnovejših podatkov na odseku odvzema določiti ekološko sprejemljiv pretok, ki ne bo poslabšal ekološkega stanja površinske vode ter rasti lehnjaka. Pri tem je potrebno upoštevati razporeditev vodnih količin za napajanje na obeh straneh – bregovih. Odvzem vode ne sme bistveno spremeniti obstoječega hidrološkega režima reke, z upoštevanjem sezonske dinamike rečnega pretoka. Lastnik objekta za izrabo vodne energije je dolžen skrbeti za lehnjakove pregrade (vzdrževanje jezu, obnavljanje, rezanje …), za odvzem vode se naj uporabi obstoječi odvodni kanal. Odvzemno mesto je potrebno urediti na način, da bo možen nadzor odvzema vode. Vstop v dovodni kanal mora biti urejen tako, da bo preprečeval vstop vodnim organizmom. Gradbena dela, ki bi lahko vplivala na kvaliteto vode in vodni režim, je treba načrtovati izven časa drsti rib.
Vodovarstvena območja
(41) Pri vseh dejavnostih, ki se načrtujejo na vodovarstvenih območjih je potrebno dosledno upoštevati omejitve in pogoje, ki jih določa predpis o varstvu pitne vode in predpis o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja. Varstvena območja vodnih zajetij in drugih vodnih virov so določena z občinskimi in državnimi predpisi s področja oskrbe s pitno vodo in varovanja voda ter virov pitne vode. Pri izvajanju dejavnosti na območjih varstvenih pasov je potrebno upoštevati režim z merili in ukrepi predpisanimi v navedenih predpisih. Območja zavarovanih virov pitne vode so prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu.
(42) Za vse posege v varstvenih pasovih, ki jih omogoča in dovoljuje ta akt, mora za izdajo dovoljenja za poseg v prostor investitor izpolniti pogoje in zahteve, kot jih določajo predpisi s področja upravljanja z vodami.
(43) V tretjem vodovarstvenem območju je dopustno graditi objekte ali naprave 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če je v času gradnje ali obratovanja treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to potrebno pridobiti vodno soglasje.
(44) V 2. vodovarstvenem območju gradnja stavb ni dovoljena v primeru, da bi se z gradnjo stavb ali naprav zmanjšala prostornina vodonosnika ali presekal tok podzemne vode ali zmanjšala nepropustna zaščitna plast nad vodonosnikom. V 1. vodovarstvenem območju je dovoljena le gradnja objektov in naprav za črpanje, čiščenje in obdelavo pitne vode.
(45) Za vse posege v varstvenih pasovih, ki jih omogoča in dovoljuje ta akt, mora za izdajo dovoljenja za poseg v prostor investitor izpolniti pogoje in zahteve, kot jih določajo predpisi s področja varstva virov pitne vode.
(46) Zaradi varovanja virov pitne vode je način kmetovanja treba prilagoditi režimom na vodovarstvenih območjih. Dosledno je treba upoštevati časovna obdobja, v katerih je gnojenje z določenim gnojilom prepovedano. Gnojenje je treba omejiti v skladu z dobro kmetijsko prakso, ki mora upoštevati okoljevarstvene lastnosti, kot so tip tal, nagib zemljišč, klima, padavine oziroma namakanje, raba tal in kolobar, predvidene potrebe kultur po dušiku z upoštevanjem zalog dušika v tleh, mineralizacije in vnosa z gnojili. V skladu z režimi na vodovarstvenih območjih je treba urediti odvajanje komunalnih vod in onesnaženih vod iz kmetijskih gospodarstev (gnojne jame, gnojišča itd.).
Varovanje tal
(47) Pri gradnji objektov in drugih posegih v prostor je potrebno zagotoviti zaščito tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi. V času gradnje je potrebno z varnim obratovanjem gradbene mehanizacije in varnim ravnanjem ter skladiščenjem gradbenih materialov s škodljivimi snovmi pred in med vgradnjo preprečiti morebitno onesnaženje tal.
(48) Pri izvajanju dejavnosti je potrebno s skrbnim ravnanjem v skladu s predpisi in nadzorovanjem rabe nevarnih snovi zagotoviti varnost tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi.
(49) Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi mora biti v stavbah oziroma pokritih prostorih urejeno tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina lahko prestreže in zadrži. Preprečiti je potrebno izlive nevarnih snovi v tla ter ob eventualni nesreči zagotoviti takojšnje ukrepe, pri čemer je posebno pozornost potrebno nameniti preprečevanju onesnaženosti voda in predelov zemljišč za kmetijsko pridelavo.
(50) Obvezna je sprotna sanacija in rekultivacija na območjih posegov, kjer obstaja nevarnost erozije. Na ogroženih območjih (plazljiva in erozijska območja) je treba omogočiti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov (sanacija aktivnih erozijskih območij in območij z veliko možnostjo plazenja tal) in z omejevanjem razvoja, sorazmerno stopnjo nevarnosti naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.
(51) Pri posegih na erozijska območja je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo. Na erozijskem območju je prepovedano poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, ogoljevanje površin, krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov, nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, odlaganje in skladiščenje lesa in drugih materialov, zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge, vlačenje lesa.
(52) Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Na tem območju je prepovedano: zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč; poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode; izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč. Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazovitost terena so novogradnje ter druga večja zemeljska dela možna le na podlagi analize stabilnosti terena.
Varovanje okolja in varovanje zdravja
(53) Prostorske ureditve in gradnja objektov ne smejo povzročati motenj in trajnih vplivov, ki presegajo meje, določene v predpisih s področja varovanja okolja in varovanja zdravja ljudi in živali. V primeru širitve posamezne dejavnosti, ki bi s širitvijo povzročila prekomerne vplive na okolje, je potrebno predhodno ali sočasno z gradnjo zagotoviti sanacijo vplivov v mejah skladnih s predpisi. Za posege, kjer je možnost in nevarnost večjega vpliva na okolje ali emisije nevarnih snovi v okolje, je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno dovoljenje pristojnega organa. O tem ali je za konkreten poseg v prostor presoja vplivov na okolje potrebna, presodi pristojni organ s področja varstva okolja ob podaji projektnih pogojev zanj. Nosilci izvedbe omilitvenih ukrepov pri izvedbi plana, ki so za področje varovanja zdravja navedeni v okoljskem poročilu k OPN, so dolžni ukrepe izvesti v rokih kot so navedeni v okoljskem poročilu.
(54) Območja površinskih kopov morajo praviloma biti ograjena (žična ograja, nasip). Dostopne poti do površinskega kopa je potrebno zagraditi z ustrezno zapornico, poleg tega je potrebno postaviti opozorilne table s trajnimi napisi prepovedi pristopa nepoklicanim in opozorilo o nevarnosti padca v globino. Gradnja stavb je dopustna samo na območjih poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim čiščenjem komunalne odpadne vode. Na območjih poselitve, ki ni komunalno opremljeno v skladu s predpisom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode je gradnja stavb dopustna, če je odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb zagotovljena v skladu s pogoji iz prej navedenega predpisa.
Ravnanje z odpadki
(55) Z odpadki, ki bodo nastali pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objektov, je potrebno ravnati v skladu s predpisom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih in ostalo veljavno zakonodajo s področja odpadkov. Gradbene materiale in druge odpadke, ki bodo nastali med rušenjem obstoječih objektov, je potrebno odlagati v skladu s predpisi s področja ravnanja z odpadki. Pri izvajanju posameznih posegov je potrebno zagotoviti, da se odvečni zemeljski in gradbeni materiali ter drugi odpadki ne bodo odloženi izven meja predvidenega posega. Vse odpadke, ki nastanejo pri vzdrževanju strojev (odpadna olja, naoljene krpe), ter druge nevarne odpadke je treba zbirati in oddati pooblaščeni organizaciji za ravnanje s tovrstnimi odpadki. Pri ravnanju z azbestnimi odpadki je potrebno upoštevati določila predpisa o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest.
(56) Ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov se zagotovi v skladu s predpisi. Imetnik mora odpadke do oddaje ali prepustitve v nadaljnje ravnanje skladiščiti ločeno in z njimi ravnati tako, da jih je mogoče obdelati. Prepovedano je med seboj mešati različne vrste nevarnih odpadkov ali nevarne odpadke z nenevarnimi odpadki, snovmi ali predmeti. Nevarni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na odlagališče nevarnih odpadkov skladiščijo v ta namen zgrajenih in ustrezno varovanih skladiščih na območju, kjer so nastali. Pošiljko odpadkov, ki jo imetnik oziroma proizvajalec odpadkov oddaja v nadaljnje ravnanje pooblaščenemu zbiralcu, predelovalcu ali odstranjevalcu odpadkov, mora spremljati evidenčni list. Evidenčne liste naj se hrani za obdobje 5 let. Zbirna mesta za odpadke v naseljih, ki ležijo na ekološko pomembnem območju – osrednje območje divjih zveri, naj bodo zavarovane oziroma postavljene tako, da bo onemogočen dostop divjim zverem. Na odlagališču CEROD se zagotovi mehansko biološka predelava in obdelava odpadkov pred odlaganjem s ciljem zmanjšanja količin odloženih odpadkov pod mejno vrednostjo, v skladu s predpisom o odlaganju odpadkov na odlagališčih.
(57) V občini naj se v roku do konca izvedbe plana sanirajo vsa nelegalna oziroma divja odlagališča, do leta 2017 pa več kot polovica. Prioritetno naj se zagotavlja sanacij divjih odlagališč, ki vsebujejo nevarne odpadke in tista, ki so identificirana na vodovarstvenih območjih ali v njihovi bližini.
Varstvo zraka
(58) Pri načrtovanju in gradnji objektov je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka. Naprave in objekti pri obratovanju in uporabi v naseljih ne smejo povzročati prekomernega onesnaževanja zraka. Za zmanjšanje onesnaževanja zraka, ki ga povzroča promet, je treba za različna območja poselitve načrtovati kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Z njimi se v občini načrtno spodbuja oblike integralnega javnega potniškega cestnega prometa, racionalne oblike tovornega prometa, boljši standard peščevih in kolesarskih površin ter različne oblike umirjanja in izločanja prometa na poselitvenih območjih. Na območjih, kjer je zaznan pojav povečanja onesnaženosti zraka zaradi delovanja naprave ali objekta, mora lastnik oziroma upravljavec vira onesnaženja izvesti meritve onesnaženosti v skladu z zakonskimi zahtevami ter izvesti ustrezno zaščito oziroma sanacijo.
(59) Pri graditvi in obnovi objektov na stanovanjskih območjih (S), območjih centralnih dejavnosti (CU, CD), posebnih območjih namenjenih posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča, športni centri (BT, BC, BD), območjih za gospodarske cone (IG) in industrijo (IP), se načrtujejo sistemi za ogrevanje ter zaščita zunanjih površin stavb, ki zagotavljajo učinkovito rabo energije in ne povečujejo onesnaženosti zraka. Pri vseh novogradnjah, razen pri enostavnih in nezahtevnih objektih, se morajo upoštevati energetski standardi v zvezi z energijo in ohranjanjem toplote, ki zmanjšujejo rabo energije in onesnaženosti zraka, v skladu z veljavnimi predpisi. Območje stavbnih zemljišč za poselitev se z izvedbo planskih sprememb tega akta naj ne poveča več kot za četrtino glede na obstoječe površine. Pri novih stanovanjskih soseskah višje gostote, kot tudi na obstoječih površinah poselitve se načrtuje izvedbo sistemov daljinskega ogrevanja stanovanj.
(60) Pri gradnji novih stavb ali pri rekonstrukciji stavb katerih uporabna tlorisna površina presega 1.000 m2 in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je potrebno izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo (študija izvedljivosti), pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Študija izvedljivosti je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(61) Za spremembo potovalnih navad v naseljih je potrebno izvajati ukrepe spodbujanja pešačenja, uporabe koles in javnega potniškega prometa ter dvigovanje ekološke ozaveščenosti prebivalcev. Kolesarske steze se poveže s postajališči javnega potniškega prometa in parkirnimi površinami za motorna vozila. S planom se načrtuje rekonstrukcija prometnega omrežja v dolini reke Krke, zlasti skozi naselja Žužemberk in Dvor. Za zmanjšanje prometnih obremenitev se zagotovi preusmerjanje promet z motornimi vozili na promet z javnimi prevoznimi sredstvi ter nadalje razvija javni potniški promet v občini ter v sodelovanju z drugimi občinami v regiji. Pri izkoriščanju mineralnih snovi se izvede ustrezne ukrepe za zmanjševanje emisij v zrak (zlasti prašenja): vlaženje površin ob suhem in vetrovnem vremenu; v sušnem obdobju naj se zagotovi zadostna količina vode in izvaja škropljenje; prekrivanje materiala, ki je naložen na tovorna vozila za transport; zajemanje prahu na mestu nastajanja pri strojnih napravah separacije itd.
Tla
(62) Pri rabi tal, gradnji objektov in drugih posegih v prostor je potrebno zagotoviti zaščito tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi. V času gradnje je potrebno z varnim obratovanjem mehanizacije in varnim ravnanjem ter skladiščenjem materialov s škodljivimi snovmi pred in med njihovo rabo preprečiti morebitno onesnaženje tal. Pri izvajanju dejavnosti je potrebno s skrbnim ravnanjem v skladu s predpisi in nadzorovanjem rabe nevarnih snovi zagotoviti varnost tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi. Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi mora biti v stavbah oziroma pokritih prostorih urejeno tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina lahko prestreže in zadrži. Ohranjanja se čim večji obseg plodnih kmetijskih zemljišč za proizvodni namen, preprečevanjem zaraščanja in rekultiviranjem v preteklosti zaraščenih kmetijskih površin. Pri posegih za izkoriščanje mineralnih surovin je potrebno izvajati sprotno sanacijo reliefa.
Podzemne in pitne vode
(63) Občina Žužemberk izdela operativni program odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda. V operativnem programu se načrtuje gradnjo kanalizacijskih sistemov in ČN s prioriteto na podlagi ocene ogroženosti virov pitne vode. Ob zagotavljanju ciljev za priključitev na kanalizacijsko omrežje vseh objektov na območju občine do leta 2017, se ta na vodovarstvenih območjih izvede do leta 2015. Kjer kanalizacija ni predvidena se predvidi in izvede ustrezna tehnološka rešitev (MČN, nepropustna dvoprekatna greznica z odvozom na predelavo na glavno ČN v Žužemberku). Gradnja objektov je dopustna le ob pogoju opremljenosti zemljišča s kanalizacijo oziroma rešitvijo skladu z operativnim programom. Za vse obstoječe objekte na I. vodovarstvenem pasu se izvede sanacija kanalizacije oziroma greznic in zagotovi reden odvoz odplak. Stavbna zemljišča na I. vodovarstvenem območju se zmanjšajo na obseg potreben za potrebe obstoječih objektov. Na I. vodovarstvenem območju z izjemo kmetijstva se ne dopusti gospodarskih dejavnosti, na II. vodovarstvenem območju se izvajanje dejavnosti dopusti v skladu s predpisi. Izgradnja kanalizacijskega in vodovodnega sistema bo pozitivno vplivala na okolje in prispevala k izboljšanju stanja.
Oskrba s pitno vodo
(64) Pred načrtovanjem gospodarskih con se zagotovi načrtovanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda tako, da se s planom zagotavlja celovitost rešitev tako za industrijo kot za območje poselitve, ki še nimajo urejenega odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda. Izvedba načrtovanih rešitev se zagotavlja sočasno z izgradnjo objektov. Na vodovarstvenih območjih virov pitne vode se zagotavljajo predpisani zaščitni ukrepi. Obstoječe javno vodovodno omrežje se sanira in rekonstruira s ciljem zagotovitve stabilne oskrbe z neoporečno pitno vodo ter z dograditvijo omrežja na območjih, kjer javnega vodovoda še ni, omogoči priključitev čim večjemu številu gospodinjstev.
Območja varstva pred hrupom
(65) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev morajo biti upoštevane stopnje varstva pred hrupom, ki veljajo za posamezna območja varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Posamezne stopnje varstva pred hrupom so v tem odloku opredeljene za vsa območja po vrsti namenske rabe prostora oziroma za vse tipe GE- tako, da je z njimi pokrit prostor celotne občine (40.–48. in 59.–82. člen). S tem je, glede na namensko rabo prostora, po posamezni EUP oziroma tip GE določena meje območja posameznih stopenj varstva pred hrupom. Pri določitvi stopnje varstva pred hrupom (SVPH) se upošteva predpis o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju tako, da so za prostor občine z določili po posamezni EUP določene meje območja stopenj varstva pred hrupom.
(66) V posamezna območja naj se umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom. Za dejavnosti znotraj naselij, ki s hrupom presegajo dovoljene meje je potrebno preseliti v obstoječe ali predvidene gospodarske cone. Načrtuje se rekonstrukcija prometnega omrežja skozi naselja v osrednjem poselitvenem prostoru – na kritičnih odsekih. Konfliktna območja rabe prostora z vidika varstva pred hrupom se v planu odpravijo z ustrezno spremembo namenske rabe prostora. Na območjih stanovanj s podrobno namensko rabo prostora za stanovanjske površine (SS) naj se zagotovi, da te ne bodo v neposrednem stiku z namensko rabo površin namenjenih proizvodnji in gospodarskim conam. SVPH na območjih centralnih dejavnosti (CD, CU) Na površinah za zdravstvo in v neposredni bližini bolnišnic, zdravilišč in okrevališč ter na posebnih območjih – površinah za turizem (BT) se določi II. SVPH.
(67) Območja I. SVPH v občini se lahko določi le za površine na mirnem območju na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin na območju prometne infrastrukture, na območju gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti, na območju za potrebe obrambe in izvajanja nalog policije ter na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Območje II. SVPH se določi za površine podrobne namenske rabe prostora, na katerem ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč za povzročanje hrupa na območju stanovanj – stanovanjskih površin, stanovanjskih površin za posebne namene in površin počitniških hiš; na območjih centralnih dejavnosti – površine za zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic, zdravilišč in okrevališč; na posebnem območju – površine za turizem. Območje III. SVPH se določi za površine podrobne namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa – površine podeželskega naselja, osrednja in druga območja centralnih dejavnosti, športni centri, vse zelene površine, površine razpršene poselitve, površine voda razen površin vodne infrastrukture in površin na mirnem območju na prostem.
(68) Območje IV. SVPH se določi na površinah, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi hrupa – na vseh površinah proizvodnih dejavnosti, na površinah drugih območij, na vseh površinah prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, na območju za potrebe obrambe in izvajanja nalog policije v vseh naseljih, na površinah voden infrastrukture, na območju mineralnih surovin na območju kmetijskih in gozdnih zemljišč, razen na mirnem območju na prostem, na območju za potrebe izvajanja nalog obrambe, policije in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, če hrup nastaja zaradi izvajanja teh nalog.
(69) Na območjih IV. SVPH je potrebno vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. SVPH.
(70) Na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za območje III. SVPH. Meje III. in IV. območja varstva pred hrupom so z upoštevanjem predpisa o mejnih vrednostih kazalcev hrupa opredeljene s tem odlokom v točki 44 v 54. členu. Občina lahko predlaga, minister za okolje pa odloči o razvrstitvi posameznih območij poselitve v II. območje varstva pred hrupom ali mirno območje poselitve, če tako območje izpolnjuje predpisane pogoje.
(71) Pri gradnji vseh objektov, naprav in omrežij gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti ustrezne ukrepe za omilitev hrupa in tako zagotoviti zmanjšanje vplivov hrupa na bivalno okolje ljudi in živali ne glede na dopustno mejo dovoljenega hrupa. Če za posamezne dejavnosti na proizvodnih območjih ni predpisana presoja vplivov na okolje po predpisih iz varstva okolja, naj se zagotovi izdelava vplivnega območja zaradi povzročanja hrupa z ukrepi za zmanjšanje hrupa.
(72) Hrup med gradnjo objektov je potrebno zmanjšati z ustreznim načrtovanjem poteka gradbenih posegov in uporabo manj hrupnih delovnih strojev in transportnih vozil. Dela naj potekajo v dnevnem času med delovnim tednom, ko so mejne vrednosti hrupa za 10 dBA višje kot v nočnem času, oziroma med 6. in 18. uro, ko je hrup manj moteč. Obratovanje najhrupnejših strojev naj bo pri tistem čim nižjem številu vrtljajev, ki še zagotavljajo kvaliteto in načrtovan potek dela. V primerih, ko je v skladu s predpisi na izpostavljenih mestih v bližini stanovanjskih objektov zaradi gradnje potrebno postaviti protihrupne ograje, se morajo zaslanjati neposredne poti med viri hrupa in izpostavljenimi mesti. Za javne prireditve, javne shode in druge prireditve, kjer je pričakovati, da bo presežena mejna vrednost kazalcev hrupa določena za posamezno območje (npr. z uporabo zvočnih naprav na prostem), je treba pridobiti dovoljenje pristojnega organa.
Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem
(73) Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega obratovanje obremenjuje okolje. Za gradnjo teh objektov je potrebno izdelati oceno vplivov na okolje in pridobiti soglasje pristojne službe.
(74) Kot določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju gradnje novih objektov za stalno ali občasno bivanje, stavb z varovanimi prostori ter objektov, namenjenih trgovskim, poslovnim, storitvenim, gostinskim, turističnim dejavnostim, izobraževanju, otroškemu varstvu, socialnemu varstvu, zdravstvu, kulturi, športu in rekreaciji v vplivnem območju virov EMS niso dopustne. V koridorjih daljnovodov je izrecno prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje za vozila, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. V varovalnih koridorjih obstoječih vodov se dovolijo investicijska vzdrževalna dela obstoječih objektov in gradnja pomožnih objektov k obstoječim objektom kot so garaže, parkirišča, skladišča in pomožni objekti za potrebe kmetijstva in za lastne potrebe v skladu s predpisom o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij. Pri umestitvi novih ureditev in dejavnosti v prostor je potrebno zagotoviti minimalno varnostno razdaljo med pomembnimi viri EMS in novimi objekti. Upoštevan mora biti tak odmik od virov EMS, da efektivne vrednosti jakosti in gostote magnetnega pretoka padejo pod vrednosti, določene za I. in II. območje po predpisu o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Za vsa konfliktna območja EMS se glede dejavnosti in dopustne namembnosti opredelijo takšni prostorski izvedbeni pogoji kot jih dopuščajo II. območja varstva pred EMS.
(75) Pri postavitvi in graditvi predhodno navedenih objektov je potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi pred elektromagnetnim sevanjem zagotavljati naslednje odmike teh objektov od virov EMS (merjeno od osi voda, na vsako stran), na višini 1 m od tal za prostozračne daljnovode 400 kV: 42–46 m;za daljnovode 220 kV: 18–24 m; za daljnovode 110 kV: 11–14 m. Odmik pri transformatorskih postajah v naseljih (630 kVA) znaša 5 m od roba stavbe, pri večjih razdelilnih transformatorskih postajah (RTP) od ograje ali zunanje stene objekta – vira EMS (če je v drugem objektu) pa je odmik enak kot pri daljnovodu iste napetosti. Pri baznih postajah, ki so vir EMS je odmik odvisen od tipa postaje in znaša od 5 m do 24 m.
(76) Pri načrtovanju, gradnji ali rekonstrukciji vira sevanja je potrebno izbrati tehnične rešitve in upoštevati dognanja in rešitve, ki omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi sevanja in zagotavljajo, da mejne vrednosti niso presežene. Povzročitelj obremenitve okolja s sevanjem mora zagotoviti ograditev bližnjega polja okrog vira sevanja, če vira sevanja ni mogoče namestiti tako, da je onemogočen dostop na območje čezmerne obremenitve okolja zaradi sevanja ali če čezmerne obremenitve okolja zaradi sevanja na tem območju, kot posledice obratovanja ali uporabe vira, ni mogoče preprečiti z drugimi ukrepi varstva pred sevanjem.
Osončenje stanovanjskih objektov in osvetlitev bivalnih prostorov
(77) Pri načrtovanju gradnje novih stanovanjskih stavb je potrebno zagotavljati normativa najmanjše dopustne insolacije bivalnih prostorov, in sicer: 1 ura ob zimskem solsticiju, 3 ure ob ekvinokcijih in 5 ur ob letnem solsticiju. Pri načrtovanju gradnje drugih stavb je potrebno zagotavljati, da se pod zgoraj navedeno raven ne bodo poslabšali pogoji osončenja sosednjih stanovanjskih stavb. Glede zahtev za dnevno osvetlitev bivalnih prostorov je potrebno upoštevati določila predpisov o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanj in stanovanjskih stavb. Pri načrtovanju stanovanjskih objektov naj se zagotavlja vpad naravne svetlobe z razdaljami med stavbami, tako da se zagotavlja potreben optimalen 45 stopinjski kot in minimalen 24 stopinjski kot osončenja za bivanje občutljivih prostorov.
Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem
(78) Za razsvetljevanje cest in drugih javnih površin naj se uporabljajo energetsko varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru. Pri gradnji in rekonstrukciji javne razsvetljave je potrebno načrtovati vgraditev stikal za reguliranje polnočnega delovanja javne razsvetljave na odjemnih mestih (samodejni vklop/izklop, zmanjšana razsvetljava od 24.00 do 5.00).
(79) Pri načrtovanju gradenj vseh vrst objektov in drugih posegov v prostor je potrebno upoštevati predpis o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Pri razsvetljavi cest in javnih površin je potrebno upoštevati ciljne vrednosti te uredbe. Letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju posamezne občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih občina upravlja, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v tej občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh. Za osvetlitev cest in drugih javnih površin naj se uporabijo popolnoma zasenčena in energetsko varčna svetila z ravnim zaščitnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe, namestitve novih obcestnih svetilk izven strnjenih naselij naj se omeji na minimum, svetila naj imajo vgrajen senzor za prižiganje in samodejni izklop, reklamna in oglasna osvetlitev naj se časovno omeji (max. do 23. ure).
(80) Ne glede na ciljno vrednost letne porabe elektrike iz prejšnjega odstavka je lahko največja letna poraba elektrike vseh svetilk, ki so na območju občine z manj kakor 1.000 prebivalcev vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, enaka 44,5 MWh. Obstoječi viri svetlobe, ki niso skladni s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja se sanirajo in nadomestijo z viri svetlobe, ki so v skladu z veljavnimi predpisi.
(81) Občina Žužemberk skladno s Strategijo razvoja javne razsvetljave v občini zagotavlja razvoj javne razsvetljave s predvidenimi ukrepi za zmanjševanje svetlobnega onesnaženja (prioritete zamenjave svetilk, ustrezna moč sijalk, možnost korigiranja nagibov svetilke itd.), z upravljavcem javne razsvetljave pa zagotavlja zmanjšanje porabe električne energije tako, da je ta skladna z zahtevami predpisa o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Vsi novi viri svetlobe morajo biti v skladu s predpisom o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja in pod mejnimi vrednostmi, ki jih ta določa.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(82) Za zagotavljanje varstva pred požarom je potrebno pri načrtovanju gradenj in drugih posegov v prostor upoštevati zakonske predpise s področja varstva pred požarom.
(83) Gradnje in prostorske ureditve na erozijskih, plazovitih in potresnih območjih so dovoljene le, če so v skladu z varstvenimi režimi in s predpisi s področja graditve objektov. Gradnja na ogroženih območjih je dovoljena le, če je v funkciji varovanja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Območja ogroženosti pred poplavami so prikazana v prikazu stanja prostora, ki je priloga k temu aktu.
(84) Za gradnje in prostorske ureditve na ogroženih poplavnih območjih se morajo upoštevati prepovedi, omejitve in zapovedi, ki jih predpisuje Zakon o vodah in podzakonski predpisi s področja varovanja in upravljanja voda. Za vse posege na poplavnem območju je potrebno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za upravljanje z vodami. Na območju Občine Žužemberk zaradi morfoloških značilnosti Krke (zakraselost območje, relativno globoka, stabilna in ozka rečna struge brez poplavnih površin, kjer bi se zadrževala voda) ni možnosti za izvedbo celovitih ukrepov, ki bi zmanjševale vodne količine. Glede na naravno ohranjenost, morfološke in hidrološke značilnosti, stopničasti tok in tipiko krajine ni možno načrtovati ukrepov, ki bi zniževali gladine visokih vod (regulacije, odstranitev naravnih in umetnih jezov). Kot edina možnost za posege na območja, ogrožena s poplavami, je upoštevanje določil predpisom o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in izvedbo lokalnih varovalnih ukrepov (varovalni nasipi in zidovi, vodotesne zapore na vratih in podobno za obstoječe objekte) in upoštevanje izračunanih gladin ali zabeleženih gladin poplavne 2010 z izvedbo varovalnih ukrepov na območjih, kjer je pozidava glede na predpis možna. Celoviti ukrepi za zmanjšanje poplavne nevarnosti na območju Občine Žužemberk niso možni oziroma so težko izvedljivi. Obstoječi objekti na Dvoru in v Žužemberku si lahko povečajo poplavno varnost z lokalnimi varovalnimi ukrepi, umeščanje novih objektov pa je možno le z upoštevanjem predpisov in varovalnih ukrepov, ki se določajo za vsak objekt posebej glede na hidravlične značilnosti Krke na obravnavanem območju.
(85) Pri načrtovanju gradenj in ureditev prostora ter izvajanju posegov v prostor je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja, potrebne odmike med objekti ali druge ukrepe za preprečitev širjenja požara, prometne in delovne površine za intervencijska vozila in oskrbo s požarno vodo.
(86) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(87) Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati predpise s področja zagotavljanja potresne varnosti pred potresi do VIII. in IX. stopnje po MSC lestvici. Pospešek tal na pretežnem delu območja občine je (g) – 0,450, razen za naselje Žvirče, kjer je (g) – 0,400. V obstoječih stavbah je pri vseh večjih konstrukcijskih posegih (rekonstrukciji, dozidavi ali nadgradnji objekta) potrebno izvesti protipotresno sanacijo. Gradnja in prostorske ureditve na potresnih območjih morajo biti skladne s predpisi o graditvi objektov.
(88) Dostope in nevarne robove nelegalnih kopov je potrebno fizično zavarovati z varovalno ograjo za preprečitev padcev živali in ljudi ter divjim odlaganjem gradbenih in komunalnih odpadkov.
(89) Pri gradnji družbenih, industrijskih in večstanovanjskih objektov je priporočljivo graditi zaklonišče za primer vojne nevarnosti. V primeru nevarnosti oziroma ob nastanku naravnih in drugih nesreč se vsa območja namenske rabe (razen E, P, O) lahko uporabijo za izvajanje nalog v zvezi z zaščito, reševanja in pomoči za zagotavljanje osnovnih življenjskih pogojev vključno z gradnjo objektov in naprav, ki so za izvajanje ukrepov potrebni.
(90) Na območju občine ni posebnih območij za potrebe obrambe. V primeru vojne je na vseh območjih osnovne namenske rabe izjemoma dopustno graditi objekte za obrambo.
37. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev na območjih varstva kulturne dediščine in njihovih vplivnih območjih je potrebno, skladno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine. Pri posegu v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika ali varstveno območje dediščine je potrebno upoštevati kulturnovarstvene pogoje. Na osnovi povzetka le-teh v projektni dokumentaciji izda pristojna služba za varstvo kulturne dediščine, kulturnovarstveno soglasje. Na območjih dediščinske kulturne krajine se varuje:
– krajinsko zgradbo – naravne (doline, robovi, strmine, morfologija) in kulturne prvine (središčna lega naselja in poti, dominante, znamenja),
– ekološke procese sonaravnega gospodarjenja v kulturni krajini (prost pretok vode, poplavnost – razpoložljiva območja za razliv),
– tipologijo krajinskih prvin (krajinski vzorec, ki ga tvorijo trakasta parcelna struktura, izmenjava kmetijskih kultur, obmejki, ostrvi),
– način povezave enot naselbinske dediščine z odprtim prostorom – robovi naselij s sadovnjaki in seniki,
– kvalitetne poglede na prostorske dominante.
(2) V občini je kulturna dediščina zavarovana z občinskim predpisom o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Žužemberk, zato se pri načrtovanju in izvajanju posegov na območjih z objekti nepremične kulturne dediščine lokalnega pomena med drugimi upošteva tudi varstvene režime iz navedenega predpisa.
Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine
(3) Na območjih, varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine. Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – npr. čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(5) Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo.
(6) Ne glede na ostale določbe odloka velja, da so na območjih, varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, dopustne naslednje gradnje in posegi:
– vzdrževanje obstoječih objektov
– odstranitev, rekonstrukcije in nadomestne gradnje zakonito zgrajenih objektov gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
(7) Gradnje novih objektov, dozidave objektov, nadzidave objektov in drugi dopustni posegi, določeni s tem odlokom, so na območjih varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine dopustni le izjemoma, kadar ni mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave in nadzidave ni možno najti druge rešitve, pri čemer gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo status območja varovanega s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen s prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki velja za ta objekt ali območje. Odstranitve objektov ali delov objekta varovanih s predpisi s področja varstva kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta ali dela objekta kulturne dediščine mora glede velikosti in drugih urbanističnih elementov upoštevati usmeritve, kot jih določi pristojna javna služba ali so določeni v soglasju za raziskavo in odstranitev dediščine.
(8) Za registrirano kulturno dediščino velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. Za posamezne enote registrirane kulturne dediščine veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi.
(9) Pri posegih na vplivnih območjih kulturne dediščine velja varstveni režim, da se ohranjajo varovane vrednote, kot so prostorska integriteta, pričevalnost, vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
(10) Na območja registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline. V posamezna najdišča so izjemoma dovoljeni posegi, kot jih določa odlok, če ni možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
(11) Obseg in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine. Na površinah evidentiranih potencialnih arheoloških najdišč, ki še niso bila arheološko pregledana, je treba ravnati skladno s predpisi varstva kulturne dediščine.
(12) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske dediščine je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister, pristojen za področje varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni javni službi za varstvo kulturne dediščine potrebno pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav namreč določi pristojna javna služba.
(13) Na območjih, za katera je predpisana presoja vplivov na okolje, je potrebno opraviti predhodne arheološke raziskave v okviru ocene arheološkega potenciala, ki so namenjene pridobivanju informacij o ranljivosti oziroma primernosti prostora z vidika varstva arheološke dediščine.
(14) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu.
(15) Za varstvena območja dediščine veljajo merila in pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
Varstveni režimi za posamezne tipe dediščine
(16) Za registrirano stavbno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(17) Za registrirano naselbinsko dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(18) Za območja kulturne krajine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(19) Za registrirano memorialno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– avtentična lokacija prizorišč zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanje reliefa zaradi zgodovinskih dogajanj, morebitne grajene strukture, vsa gradiva in konstrukcije,
– zemeljske plasti z morebitnimi ostalinami,
– memorialna plastika, likovna oprema in vsi pomniki.
3.2.0.0 – Merila in pogoji javnega prostora in grajene gospodarske javne infrastrukture
38. člen
(splošna merila in pogoji GJI in GJD)
Dopustne vrste gradenj vodov, objektov in naprav omrežij GJI
(1) Na vseh zemljiščih, razen izjem navedenih v drugi točki tega člena, je dopustna nova gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev javnih cest, distribucijskih in prenosnih komunalnih, energetskih in komunikacijskih omrežij oziroma njihovih delov, vključno s priključki nanje. Gradnja izven stavbnih zemljišč mora biti usklajena tudi s predpisi s področja zemljišč osnovne rabe (kmetijskih zemljišč, gozdov, voda in rudarstva).
Dopustne vrste objektov po klasifikaciji vrst objektov
(2) Gradnje iz 1. točke tega člena so dopustne za naslednje vrste gradbenih inženirskih objektov (nove gradnje le ob pogojih):
– 21110 glavne ceste I. in II. reda (G1, G2 – na podlagi OPPN oziroma DPN in samo na stavbnih zemljiščih) in regionalne ceste I.,II. in III. reda (R1, R2, R3 – samo na stavbnih zemljiščih),
– 21120 lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (nove gradnje samo na stavbnih zemljiščih),
– 21410 mostovi in viadukti (na kmetijskih zemljiščih le ob rekonstrukciji lokalnih cest),
– 21420 predori in podhodi (na kmetijskih zemljiščih le ob rekonstrukciji lokalnih cest),
– 21520 pregrade in jezovi (na kmetijskih zemljiščih so dopustni le vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč),
– 21530 dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi,
– 22110 prenosni plinovodi – na podlagi OPPN,
– 22121 prenosni vodovodi,
– 22122 objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode,
– 22130 prenosna komunikacijska omrežja,
– 22140 prenosni elektroenergetski vodi – na podlagi OPPN,
– 22210 distribucijski plinovodi,
– 22221 distribucijski cevovodi za pitno vodo in tehnološko vodo,
– 22222 distribucijski cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,
– 22223 vodni stolpi, vodnjaki in hidranti,
– 22231 cevovodi za odpadno vodo,
– 22232 čistilne naprave,
– 22240 distribucijski elektroenergetski vodi in komunikacijska omrežja.
Izvedbe infrastrukturnih vodov v javnem prostoru
(3) Objekti in vodi gospodarske javne infrastrukture morajo biti umeščeni v prostor tako, da omogočajo priključevanje vseh vrst objektov na območju enote urejanja prostora.
(4) Kabelske instalacije (TT, telekomunikacije, električne napeljave ipd.) ter cevne/kanalske instalacije (vodovod, plinovod, kanalizacija ipd.) se v naseljih napeljujejo praviloma v zemeljski izvedbi. Kjer zaradi terenskih razmer oziroma kakršnihkoli drugih razlogov gradnja podzemnega voda ni možna, se le-tega lahko gradi v nadzemni izvedbi. Praviloma se infrastrukturni vodi umeščajo v prostoru javnih površin oziroma na območju javnega prostora, v distribucijskih gradbenih enotah za posamezne instalacije ter v koridorju 1,5 m vzdolž vseh javnih prometnih površin. Kjer to zaradi terenskih razmer oziroma drugih okoliščin ni mogoče ali smiselno, so dopustne tudi druge rešitve.
(5) Infrastrukturni vodi in naprave naj bodo izdelani tako, da bo njihovo vzdrževanje zagotovljeno na območju javnega prostora (OJP). Površinski elementi javnih infrastrukturnih vodov (npr. pokrovi jaškov) so lahko locirani izključno na tlakovanih površinah ali na drugih javnih prometnih površinah, ki jih urbanistični dokumenti namenjajo tlakovanju ali asfaltiranju ali drugačnim utrditvam (prometne površine, površine za pešce ipd.). Izjema so le požarni hidranti, ki se praviloma locirajo na zelenih površinah v odmiku praviloma 1,0 m od roba tlakovanih javnih prometnih površin. Principi razmestitve (proporci odmikov …) naj bodo praviloma enotni najmanj v celotnem EUP.
(6) Investitor je dolžan pred zasipom in tehničnim prevzemom (pred izdajo uporabnega dovoljenja) izdelati kataster infrastrukturnega objekta/voda ter ga posredovati pristojni geodetski službi in upravljavcu omrežja GJI, ki ji ta pripada.
(7) Vsa infrastrukturna omrežja naj se načrtuje in gradi v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi za posamezno vrsto GJI.
(8) Infrastrukturni vodi in objekti s katerimi se komunalno opremlja stavbna zemljišča se lahko gradi fazno. Pri tem se GJI, kot komunalno opremo zemljišča, zgradi pred ali sočasno z gradnjo na GE tako, da se nanjo lahko priključi ena ali več GE na delu območja za katerega se komunalno opremljanje zemljišč izvaja. Vendar pa mora GE ob priključitvi izpolnjevati pogoje minimalne opremljenosti z GJI kot so določeni v 54. členu tega odloka (splošna merila GE).
(9) Elektroenergetska infrastruktura v lasti Elektra Ljubljana, d.d., ki je predvidena za demontažo, se odstrani šele po izgradnji nadomestnih elektroenergetskih objektov ter v skladu s pogodbo med investitorjem in Elektro Ljubljana, d.d. ter po predaji le teh v osnovna sredstva Elektra Ljubljana, d.d. Za potrebe območij na katerih bo potrebna večja priključna moč od razpoložljivih zmogljivosti javnega distribucijskega omrežja, bo potrebno pri Elektru Ljubljana, d.d. posebej naročiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo.
Enostavni in nezahtevni objekti na površinah GJD
(10) V javnem prostoru, natančneje na površinah grajenega javnega dobra, je mogoče s soglasjem upravljavca površine postaviti le naslednje enostavne in nezahtevne objekte:
– pomožne infrastrukturne objekte: pomožni cestni objekti – pločnik in kolesarska steza ob vozišču ceste, odstavni pas za avtobusni promet-prostor ob vozišču, objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, cestni silos, objekt javne razsvetljave, pomožni energetski objekti – nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje z ločilno krmilnim mestom ter signalno-zaščitnim vodom ter relejno hišico, javno razsvetljavo in semaforizacijo, priključni plinovod za male kurilne naprave ter etažni plinski priključek; telekomunikacijske antene in oddajnike, bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam; pomožne komunalne objekte – vodovodni priključek in, kanalizacijski priključek – revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, cestni priključek na javno občinsko cesto, zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok), ostali priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kot je priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja ipd.);
– parkirišča kot samostojen objekt, vključno z dovozi;
– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne;
– pomožne objekte za spremljanje okolja;
– vrtino, vodomet in/vodnjak oziroma bazen kot dekorativni element v sklopu ureditev javnih tlakovanih površin;
– urbano opremo – postavitev stojnic, klopi ipd. vodnjak;
– pomožni objekt v javni rabi: grajena urbana oprema – telefonska govorilnica, sanitarna enota, nadstrešnica na avtobusnih postajališčih, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), grajen gostinski vrt ter urbana oprema;
– grajen gostinski vrt;
– ograjo: varovalna, sosedska, igriščna in protihrupna;
– podporni zid: podporni zid z ograjo;
– turistično in drugo obvestilno signalizacijo, vključujoč objekte za oglaševanje (oglasne table – stenske, samostoječe table, svetlobne table, plakatne stebre, prometne znake in ogledala), ki jih dovoljeno nameščati na javnih površinah (vzdolž cestišč, trgih, javnih parkirišč, avtobusnih postajališč …) in na površinah poljavnega prostora – obvestilno signalizacijo je dovoljeno nameščati tudi na fasadah objektov z javnimi vsebinami v vseh EUP, kjer so javne dejavnosti dovoljene; samostoječa signalizacija in objekte za oglaševanje naj se locira tako, da je omogočen varen promet (zunaj vozišč, polja preglednosti) in da je čim manj moten peš promet; za postavitev obvestilne signalizacije je potrebno pridobiti tudi soglasje pristojne občinske službe;
– športno igrišče na prostem;
– objekte za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov;
– objekte za čas predvidene uporabe (prireditev, sezonska raba ipd.).
Javne površine kot grajeno javno dobro
(11) Javne površine so ceste, poti, parkirišča, avtobusna postajališča, površine za pešce in kolesarje, tlakovane, asfaltne ali drugače utrjene površine trgov, pasaže, stopnišča, površine tržnic in sejmišč, igrišča, parki, zelenice, pokopališča ipd. Za površine v javni rabi, objekte oziroma dele objektov, ki se uredijo oziroma zgradijo za javno korist ter splošno rabo je potrebno po izgradnji evidentirati kot grajeno javno dobro in urediti status v skladu s predpisi o graditvi objektov.
(12) Posegi v prometne in druge javne površine GJD naj se praviloma načrtujejo in izvajajo usklajeno in predvidoma sočasno z načrtovanjem in izvedbo novogradenj načrtovanih ter posodobitvami obstoječih javnih infrastrukturnih omrežij na takšnem območju.
(13) Za vse površinske elemente javnih površin je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje pristojne občinske službe z vidika oblikovne ustreznosti. Taki elementi so: urbana oprema (koši in kontejnerji za odpadke, klopi, nadstreški čakalnic za avtobusna postajališča ipd.), elementi infrastrukturnih sistemov (pokrovi jaškov, robniki, elementi javne razsvetljave ipd.), iz javnega prostora vidni elementi (omarice ventilov, merilni sistemi, oznake ipd.).
Soglasja upravljavcev
(14) Vsi posegi na vseh vrstah javne infrastrukture, javnem prostoru ter na zakonsko določenih vplivnih območjih omrežij posamezne vrste GJI (ceste, železnice, energetski vodi, telekomunikacijske naprave ipd.) se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca omrežja.
(15) Pred posegi v varstvenih pasovih oziroma koridorjih, ki so za posamezne vrsto GJI (za distribucijska in prenosna elektroenergetska, plinovodna, komunalna in komunikacijska omrežja, javne ceste) določeni s predpisi, je potrebno upoštevati pogoje in pridobiti soglasje upravljavcev omrežij.
(16) Za vsako graditev objektov v elektroenergetskih koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljavca. Širina koridorja 110 kV daljnovoda znaša 30 m (15 m levo in 15 m desno od osi daljnovoda). Upravljavec DV 1x110 kV Novo mesto–Kočevje Elektro Ljubljana, d.d., ki je lastnik daljnovoda od stojnega mesta št. 7 do RTP 110/20 kV Kočevje. Preostali del daljnovoda na območju Novega mesta od RP 110 kV Hudo do omenjenega stojnega mesta št. 7 pa je v lasti ELES Elektro – Slovenija.
Priključevanje in pogoji rabe javnih infrastrukturnih virov
(17) Upravljavci vseh javnih infrastrukturnih sistemov morajo pod enakimi pogoji omogočati vsem uporabnikom GE priključitev na obstoječa omrežja in naprave za izvajanje javne storitve in se z njimi oskrbujejo v skladu z veljavnimi predpisi.
(18) Če se pogoji priključevanja GE na javni infrastrukturni sistem in javni prostor zaradi naknadnih vzdrževalnih, prenovitvenih ali drugih del na javni napravi poslabšajo, je upravljavec takšne naprave dolžan vzpostaviti prenovljen priključek GE v skladu z veljavnimi standardi.
(19) Na območju GE, kjer je izvedeno omrežje javnega vodovoda in kanalizacijskega omrežja, je obvezna priključitev nanj. Do izgradnje javnega omrežja oskrbe z vodo in zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih vod je potrebno objekte oskrbeti z lokalnim virom (vodnjak, zbiralnik vode, nepropustna greznica, mala čistilna naprava) in pri tem upoštevati določila operativnega programa oskrbe s pitno vodo in operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini. Obvezna je vključitev objekta v obstoječi sistem ravnanja z odpadki.
(20) Oskrba z energijo se zagotavlja s priključitvijo objektov na električno omrežje. Možno je tudi zagotavljanje električne energije iz obnovljivih virov energije kot dopolnilni ali izključni vir. Na območju GE, kjer je zgrajeno energetsko omrežje z napajanjem iz obnovljivih virov energije lokalnega značaja, je priključevanje nanj obvezno takrat, ko se z obratovanjem zagotavlja izpolnjevanje ciljev lokalnega programa varstva okolja, skladnost z energetskim konceptom ter ekonomičnost obratovalnega sistema. Obvezo priključevanja v takem primeru se predpiše s posebnim občinskim odlokom.
(21) Pogoje priključevanja na omrežja in naprave elektronskih komunikacij zagotavljajo distributerji na lokalni ravni.
Učinkovita raba energije
(22) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Zato se pri gradnji novih stavb ter rekonstrukciji stavb, kjer se načrtuje zamenjava sistema oskrbe z energijo in ogrevanja, upošteva predpise s področja učinkovite rabe energije, ter spodbuja pasivno in energetsko učinkovito gradnjo. V vseh EUP je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje. Stavbe se priključujejo na ekološko čiste vire energije. Alternativni sistemi za oskrbo stavb z energijo so: decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije, soproizvodnja toplote, soproizvodnja hladu in električne energije, daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, toplotne črpalke. Pri objektih se lahko namesto priključitve na javno omrežje (razen kjer je ta obvezujoča z občinskim predpisom), načrtuje in gradijo energetski sistemi iz obnovljivih virov energije, ki omogočajo samooskrbo in oskrbo drugih objektov (biomasa, termalna energija, sončna energija).
Parcelacija za potrebe gradnje GJI in GJD
(23) Za potrebe gradnje javne infrastrukture in vzpostavljanje grajenega javnega dobra je v skladu z zahtevami izgradnje javnih infrastrukturnih objektov in omrežij dopustna parcelacija na vseh stavbnih in drugih zemljiščih. Zemljišča z zgrajeno infrastrukturo se lahko parcelirajo tako, da je ohranjena funkcionalnost posameznih delov in celote objektov, naprav in vodov GJI.
Varovanje gozdov
(24) V primeru gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcij ter tudi v primeru drugih izboljšav voznih lastnosti že obstoječih cest, ki so pomembne za gozdno proizvodnjo, je potrebno dopustiti gozdno proizvodnjo ob cesti, zagotoviti ustrezno nosilnost podlage in primerno širino ceste (oboje za prevoz gozdarskih kamionov), urediti priključke vlak, skladiščnih in rampnih prostorov, obračališč in nakladališč.
Varovanje kulturne dediščine pri načrtovanju vodov, objektov in naprav GJI
(25) Pri načrtovanju infrastrukture je potrebno zagotoviti, da je le-ta v prostor umeščena tako, da ne prizadene varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta. Zato se v največji možni meri večjih infrastrukturnih objektov ne umešča v območja kulturne dediščine ali v njihovo bližino.
(26) Komunalni, distribucijski energetski in drugi infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno (razen, če gre za poseg na arheološko najdišče in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg ni možen). Prav tako je potrebno varovati prostorsko in vizualno integriteto kulturne dediščine, integriteto večjih odprtih površin tudi v vplivnem območju kjer bi s posegi zmanjševali zgodovinsko in prostorsko pričevalnost kulturne dediščine. Prenosna omrežja z nadzemnimi in podzemnimi vodi GJI na območjih kulturne dediščine ter v njihovem vplivnem območju se praviloma načrtuje na podlagi OPPN.
(27) Antenske naprave in bazne postaje GSM na objektih in območjih kulturne dediščine ne smejo spreminjati ali razvrednotiti njihovega pomena in videza. Prosto stoječe električne omarice v varovanih območjih kulturne dediščine niso sprejemljive.
(28) Vodotoke se ureja tako, da to ne bo izključevalo možnosti za izkoriščanje vode za pogon obnovljenih tehniških kulturnih spomenikov (npr. žag in mlinov).
Ohranjanje narave
(29) Pri rekonstrukciji ceste R1-216 je potrebno urediti primerne podhode za dvoživke in ograje, ki vodijo do podhodov.
Varstvo pred hrupom
(30) Pri gradnji vseh objektov, naprav in omrežij gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti ustrezne ukrepe za omilitev hrupa in tako zagotoviti zmanjšanje vplivov hrupa na bivalno okolje ljudi in živali ne glede na dopustno mejo dovoljenega hrupa. V varovalnih pasovih obstoječih javnih cest se gradnje objektov in drugi posegi v prostor načrtujejo tako, da zaradi le teh na javni cesti zaradi povečanja prometa ne bodo potrebni dodatni protihrupni ukrepi. V primeru, da je vir hrupa prometna infrastruktura, mora upravljavec vira hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisij hrupa v okolje. Za dimenzioniranje in oblikovanje eventualnih protihrupnih barier je potrebno pridobiti celovito prostorsko preveritev in presojo.
Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem
(31) Objektov in naprav mobilne telefonije ni dovoljeno graditi v območjih strnjene poselitve v EUP z izključno ali pretežno namensko rabo SS, SB, SK, razen obstoječih, ki se jih lahko vzdržuje in rekonstruira. Gradnja objektov in naprav mobilne telefonije je dovoljena v EUP s podrobnejšo namensko rabo IP, IG, BD, K1, K2, G, vendar v oddaljenosti najmanj 100 m od meje gradbene parcele na kateri so zgrajeni objekti za zdravstvo, izobraževanje, znanost in raziskovanje, varstvo otrok in starejših, športna in otroška igrišča ter stanovanjske stavbe. Telekomunikacijski stolpi naj se vzpostavljajo na vedutno neizpostavljenih mestih, tako da bodo v krajini čim manj moteči.
3.3.0.0 – Merila in pogoji urejanja zunaj območij stavbnih zemljišč – EUP z oznako KGV
39. člen
(posegi na zemljiščih z oznakami PNR K,G,V,L)
(1) Območja kmetijskih, gozdnih, vodnih zemljišč in pridobivalnega prostora mineralnih surovin na sloju EUP KGV nimajo posebnih oznak – prostorsko so določeni s prikazom podrobne namenske rabe.
(2) Grafični prikaz podobmočij EUP na KGV vsebuje mejo podobmočja EUP KGV in prostorsko oznako, sestavljeno iz treh znakov/sestavin – npr.: KGV-DK01.gv pri čemer je:
– KGV (oznaka podrobnejše namenske rabe – kmetijska zemljišča, gozd in vode)
– DK01 – črkovna oznaka imena naselja (Dolnji Križ – dve črki) ter zaporedna številka EUP znotraj naselja (npr. /01, /02 itd.)
–.gv – oznaka podobmočja KGV (npr. gv – varovalni gozd).
40. člen
(KGV – območje z oznako PNR: K – kmetijska zemljišča/K1 – najboljša kmetijska zemljišča, K2 – druga kmetijska zemljišča)
Najboljša in druga kmetijska zemljišča
(1) Kmetijska zemljišča se na podlagi naravnih lastnosti, lege, oblike in velikosti parcel po podrobnejši namenski rabi delijo na najboljša kmetijska zemljišča – K1, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo in druga kmetijska zemljišča. Takšna delitev se ohranja do določitve trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč. Delitev na najboljša (K1) in druga (K2) kmetijska zemljišča je grafično prikazana na karti _223_eup_pnrp_pip.
Namembnost, osnovna dejavnost, dopustne prostorske ureditve
(2) Kmetijska zemljišča so namenjena kmetijstvu, to je pridelovanju pridelkov, gojenju živali ter pridobivanju rastlinskih ali živalskih proizvodov iz naravnega okolja, in lovu. Pri tem imajo prednost oblike sonaravnega, trajnostno naravnanega kmetijstva, ki ohranja in razvija identiteto krajine. Na kmetijskih površinah lahko potekajo tudi osnovna priprava pridelkov za primarni trg, storitve za kmetijsko proizvodnjo in gradbena dela, povezana z agromelioracijami in hidromelioracijami. Na kmetijskih zemljiščih so dopustne samo dejavnosti v skladu s predpisi s področja varstva kmetijskih zemljišč in drugih področij.
(3) Na območju kmetijskih zemljišč se lahko brez spremembe namenske rabe prostora izvaja gradnja oziroma postavitev, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje:
– pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov, ki so enostavni ali nezahtevni objekti in so navedeni v 7. in 8. točki tega člena;
– pomožne kmetijsko gozdarske opreme (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, plastenjak, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade), lovske preže in premičnega čebelnjaka;
– vodnih zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč in namakalnih sistemov;
– gradbeno inženirskih objektov, ki so omrežja ali deli omrežij gospodarske javne infrastrukture in po predpisih o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije objektov uvrščeni med daljinske (prenosne) vode (cevovodi za pitno in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi) in lokalne (distribucijske) elektroenergetske in komunikacijske vode, cevovode (vodovod in kanalizacija), plinovode, vročevode s pripadajočo opremo in napravami;
– priključkov na omrežja, naprave, objekte in površine GJI (priključki na vodovod, kanalizacijo, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje, plinovod, vročevod, javne ceste in poti);
– rekonstrukcije lokalnih cest – vključno z objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija (oporni in podporni zidovi, nadhodi in podhodi, prepusti, protihrupne ograje) ter objekti GJI, ki jih je zaradi rekonstrukcij ceste potrebno prestaviti ali zgraditi;
– malih komunalnih čistilnih naprav, nepretočnih greznic, rezervoarjev za vodo, vodnih zajetij, vodnjakov, vodometov in kapnic;
– pomožnih objektov v javni rabi (nadkrita čakalnica na postajališču kot enostaven objekt ter pomožni cestni objekti, in sicer le ob rekonstrukciji ceste);
– objektov za šport in rekreacijo na prostem – smučišče z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami;
– začasnih objektov, kot so navedeni v 13. točki tega člena;
– podpornih zidov z ograjo za potrebe rabe kmetijskih zemljišč, v primeru izvajanja agromelioracij.
(4) Dopustne so začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter postavitve pomožnih objektov za spremljanje stanja okolja (meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih ali podzemnih voda, objekt za opazovanje neba, objekt za spremljanje seizmičnosti …).
Osnovna merila rabe kmetijskih zemljišč
(5) Kmetijska zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom in upoštevati omejitve njihovih zmogljivosti. Tako sta uporabnik in lastnik dolžna kot dobra gospodarja zagotavljati trajno rodovitnost zemljišča: preprečevati onesnaževanje, zbitost tal, erozijo, zaraščanje ali drugačno degradiranje.
(6) Na območju vseh kmetijskih zemljišč se lahko izvajajo agrarne operacije v skladu z zakonskimi predpisi s področja kmetijstva (agromelioracije, hidromelioracije, komasacije). Če se izvajajo na območju varovanj oziroma je zanje potrebna presoja vplivov na okolje, se lahko izvajajo le v skladu s pogoji nosilcev urejanja s področja ohranjanja narave in varstva voda in varstva kulturne dediščine. V območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, je treba načrtovati omilitvene ali izravnalne ukrepe. V sklopu agromelioracije je dopustno postaviti podporni ali oporni zid.
Dopustne vrste pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov
(7) Dopustna je gradnja, postavitev, odstranitev, rekonstrukcija in vzdrževanje pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov kot pomožnih stavb (3.4.3.3), ki se lahko gradijo kot enostavni oziroma nezahtevni objekti, kot jih opredeljuje predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, in sicer: poljska pot, grajena poljska pot, napajalno korito, hlevski izpust, premični čebelnjak, krmišče, molzišče, rastlinjak, kozolec, obora in ograja za pašo živine.
(8) Na kmetijskem zemljišču je dopustno postaviti pomožno kmetijsko-gozdarske objekte, in sicer objekt naslednje vrste: kozolec, dvojni kozolec, kmečko lopo, pastirski stan, grajeni rastlinjak, skedenj, senik, silos, kaščo in pokrita skladišča za lesna goriva. Po enega ali več pomožnih kmetijsko gozdarskih objektov je dopustno postaviti še: zbiralnik gnojnice in gnojevke, gnojišče, koruznjak, grajeno molzišče, grajena ograja za pašo živine in za trajne nasade, grajena obora.
Drugi pogoji za pomožne kmetijsko gozdarske objekte
(9) Na kmetijsko zemljišče je dopustno prestaviti obstoječe pomožne kmetijsko gozdarske objekte, ki so enostavni ali nezahtevni objekti, s stavbnega zemljišča na kmetijsko zemljišče v pasu oddaljenosti največ 20 m od meje stavbnega zemljišča.
(10) Pomožni kmetijsko gozdarski objekti so lahko postavljeni tako, da so med seboj funkcijsko povezani, vendar v tem primeru njihova skupna površina ne sme presegati površine, kot jo določa predpis za nezahtevne objekte. Če je med seboj konstrukcijsko in prostorsko povezanih več enostavnih objektov, se štejejo za nezahteven objekt, če njihova skupna površina presega površino, ki jo za nezahteven objekt kot minimalno določa predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost oziroma, če je vsaj en izmed njih po namenu in površini nezahteven objekt. Prav tako so ti enostavni ali nezahtevni objekti lahko prislonjeni h kmetijskemu gospodarskemu objektu, ki je manj zahteven objekt.
(11) Optimalna lokacija umestitve stavb je ob gozdnih robovih, če ta obstaja, sicer pa ob obstoječih javnih poteh, oziroma če teh ni, ob drugih dostopih. Oblikovanje kmetijsko gozdarskih objektov naj sledi merilom arhitekturnega oblikovanja avtohtonih tipov iste vrste stavb v regiji. Strehe so lahko oblikovane kot strehe z naklonom. Silos, lahko le horizontalni, ne more biti vzpostavljen na površini, ki je v nagibu 1:4, na vrhu hriba (na temenu) – kar velja tudi za rastlinjak. Višinske razlike na terenu naj se praviloma premoščajo z brežinami. Postavitev ograj za živino okoli kmetijskih zemljišč je dovoljena le v primeru, če je ograjevanje potrebno za opravljanje kmetijske dejavnosti – te naj se oblikujejo po merilih plota (3.4.1.12).
Pogoji za druge enostavne in nezahtevne objekte
(12) Na območju kmetijskih zemljišč je dopustno postaviti vodno zajetje, objekte za akumulacijo vode in sisteme za namakanje. V priobalnem pasu je dopustno postaviti pomol in kratkotrajni privez čolnov kot začasen objekt.
(13) Dopustna je postavitev objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – kiosk ali tipski zabojnik, gostinski vrt, oder z nadstreškom, začasna tribuna za gledalce na prostem iz montažnih elementov, odprt in pokrit prireditveni prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem prostoru, cirkus, stojnice, objekti, namenjeni začasnemu skladiščenju nenevarnih snovi, pomol za dostop do vode ipd. Po odstranitvi objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču.
(14) Nezahtevni in enostavni objekti se lahko priključujejo na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture.
Posegi na območjih z varstvenimi režimi
(15) Na območjih, ki so na kakršenkoli način zavarovana z državnimi ali lokalnimi predpisi, so posegi v prostor ali gradnja objektov dovoljeni le, če jih tak predpis dopušča. Poseg ali gradnja se v takem primeru lahko izvede le ob upoštevanju pogojev ter ob soglasju organa oziroma pristojne službe za področje varovanja.
(16) Kjer je v naravi rastje, ki v skladu z 2. členom Zakona o gozdovih ustreza definiciji gozda, je potrebno ne glede na namensko rabo prostora gospodariti po določilih omenjenega zakona.
(17) V delu območij s poplavno nevarnostjo, veljajo omejitve po predpisu o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda.
Varstvo kulturne dediščine
(18) Na varovanih enotah registrirane kulturne dediščine, ki ležijo na območju KGV, so dovoljeni le posegi, ki prispevajo k varovanju in trajni ohranitvi dediščine (na mestu samem) ali zvišanju njene vrednosti. Prostor ob enoti KD naj bo vzdrževan, obdelovalne površine naj bodo primerno oddaljene. Kvalitetne prostorske vedute naj se ohranjajo. Potrebno je omogočiti/ohranjati dostop javnosti do enot kulturne dediščine. Pred posegi na zemljiščih na območjih arheološke dediščine (agromelioracijo, globoko oranje, nove poljske poti …) je potrebno na varovanih območjih opraviti prehodne arheološke raziskave. Na območjih, kjer so vzpostavljeni registrirani varovani objekti KD, je gradnja novih stavb dovoljena v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. V vplivnih območjih le teh pa se ne smejo umeščati ureditve, ki bi poslabšale vrednost varovanega objekta. Na območju je v skladu s pogoji in soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine dovoljena postavitev le naslednjih pomožnih (kmetijsko gozdarskih objektov), in sicer:
– čebelnjak,
– kmečka lopa – možna je postavitev le v okviru kmečkega gospodarstva,
– poljska pot – dopustna le v peščeni izvedbi oziroma se utrdi le po kolesnicah (tlakovane izvedbe niso dopustne – asfalt, tlakovci),
– skedenj,
– senik – v odprtem prostoru, vendar na ne izpostavljenih lokacijah in drugi objekti v skladu kot enostavni ali nezahtevni objekti glede na zahtevnost gradnje.
(19) Na vplivnem območju varstva kulturne dediščine EŠD 8634 Ratje – Vas veljajo naslednja merila in pogoji: gradnja novih enostavnih objektov in nezahtevnih objektov ter pomožnih infrastrukturnih objektov, ograj, škarp oziroma kamnitih podpornih zidov izven vasi in kmetije Samotar na razgibanem kraškem polju, dopustna le s soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Pomožni kmetijsko-gospodarski objekti, ki so dopustni, so: poljska pot, gozdna cesta in obora za rejo divjih živali. Dopustni pomožni infrastrukturni objekti so: kolesarske in peš poti, postajališča, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, pomožni objekti vodne infrastrukture namenjene spremljanju stanja voda in male komunalne čistilne naprave. Ohranjajo naj se trase obstoječih poti (poljskih, peš in gozdnih poti). Tradicionalne ograje se varujejo tako, da se jih ne odstira in ne spreminja njihove oblike in materiala. Nove se izvajajo po vzoru tradicionalnih. Varujejo in ohranjajo se vinogradi v obliki brajde na Zalipencah SZ od vasi Ratje ter drevored sadnega drevja med vasjo in kmetijo Samotar. Betonsko korito ob vodnem viru v gozdu SZ od Samotarja se varuje tako, da se smiselno upoštevajo splošne varstvene usmeritve za varovanje stavb, ki so določene v predpisu o seznamih zvrsti kulturne dediščine. Za vse posege je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
Varstvo pred hrupom
(20) V območju KGV s podrobno namensko rabo K1 in K2 velja režim IV. SVHP, razen na mirnem območju na prostem.
Pogoji in merila za parcelacijo
(21) Dopustna je le parcelacija, s katero se povečuje površina parcel z združevanjem posesti. Parcelacija kmetijskih zemljišč v smislu deljenja parcel je dovoljena le, če je utemeljena zaradi različne strukture glede dejanske rabe ali kakovostnega razreda na parceli ter kadar je to potrebno za zagotavljanje dostopnosti sosednjih parcel (zaradi dodelitve služnosti in menjave lastništva), zaradi agrarnih operacij za gradnjo GJI ter v primeru odmere stavbnega zemljišča in funkcionalnega zemljišča k obstoječim objektom. Z novo parcelacijo se ne smejo poslabšati pogoji tehnološke obdelave zemljišč. Med posegi v prostor, ki prekinjajo obstoječe dostope do kmetijskih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.
41. člen
(KGV – območje z oznako PNR: G – gozdna zemljišča)
Namembnost, osnovne dejavnosti, dopustne prostorske ureditve
(1) Gozd kot prvobitno naravno okolje živali in rastlin je javna dobrina, dostopna vsem ljudem. V njem je dovoljeno gozdarstvo, ki obsega gojenje in izkoriščanje gozdov, vključno z nabiranjem gozdnega rastlinja in drugih gozdnih dobrin, poleg tega pa še dejavnosti storitev za gozdarstvo in lovstvo. V gozdu je dovoljeno gojenje trajnih nasadov avtohtonih gozdnih, drevesnih in drugih rastlinskih vrst in gojenje živali, katerih naravno bivalno okolje je gozd, vendar le v obsegu in pod pogoji, ki jih določi pristojna javna služba za gozdove.
(2) Prostor se ureja v skladu z zakonodajo s področja gozdov. Posegi v prostor na območju gozdov morajo biti v skladu z gozdnogospodarskim načrtom pristojne javne službe za gozdove.
Izjemne dejavnosti
(3) V gozdu je dovoljena razvojno raziskovalna dejavnost s področja naravoslovnih ved, zaščite in reševanja pri požarih in nesrečah, izobraževanje povezano z gozdarstvom, lovstvom in naravoslovnimi vedami, gojenje živali (damjaki in druga avtohtona divjad, ki jo je dopustno gojiti po predpisih o lovstvu), športne in druge dejavnosti za prosti čas, za katere niso določeni posebni pogoji za izvajanje dejavnosti in nastanitve. Kadar je za posamezne aktivnosti ali prireditve iz športnih ali drugih dejavnosti za prosti čas potrebno pridobiti posebne pogoje, se le-te lahko izvajajo pod pogoji in ob soglasju pristojne javne službe za gozdove.
Osnovna merila rabe gozdnih zemljišč
(4) Gozdna zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom in pri tem upoštevati omejitve njihovih zmogljivosti.
Dopustna gradnja za potrebe gospodarske javne infrastrukture
(5) Na območju gozdov se lahko gradijo, rekonstruirajo in povečujejo kapacitete omrežja in naprave gospodarske javne infrastrukture. Dovoljena je gradnja gozdnih vlak in gozdnih cest ter gradbeno inženirskih objektov, kot so ceste, utrjene dovozne poti, železnice mostovi, viadukti, dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter podobno, če pri tem niso prizadeti osrednji predeli velikih gozdnih kompleksov in funkcije gozda. Dopustna je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, in sicer: pomožnih objektov v javni rabi – objekt za razsvetljavo, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, pomožnih cestnih objektov – objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave in cestni silos; malih komunalnih čistilnih naprav; nepretočnih greznic; rezervoarjev; vodnjakov; priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture – priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture, priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijsko omrežje; kolesarske poti, pešpoti, gozdne poti in podobne; vodna zajetja in objekte za akumulacijo vode in namakanje – grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem, vodni zbiralnik, bazen za gašenje požara, grajen ribnik; pomožnih komunalnih objektov – pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, ekološki otok.
(6) V primeru zahtevnejših posegov je potrebno izdelati presojo vplivov na okolje. Pri tem je potrebno upoštevati, da je v primeru, ko gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni, režim predpisan s predpisom o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom. V večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje poudarjeno katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dovolijo le v izjemnih primerih. To je, ko so nujni in zanje ni druge možnosti. V gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami so posegi dovoljeni v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, s socialnimi funkcijami skladno rabo gozda. V osrednjih delih velikih kompleksov gozdov v gozdnati krajini je dopustno na račun gozdov osnovati le travne in v določenih primerih vodne površine. Posegi v gozdni prostor zaradi izgradnje infrastrukturnega objekta, z izjemo gozdne ceste in vlake, ki bi potekal skozi osrednji predel velikih gozdnih kompleksov v gozdni krajini, praviloma niso dopustni.
(7) V varovalnih gozdovih se lahko izvajajo le ukrepi, ki so v skladu z veljavnim gozdnogospodarskim načrtom in predpisom o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom – gradnja stavb ni dovoljena. Gozdnogojitveni ukrepi morajo izboljševati varovalno funkcijo gozda.
Dopustna gradnja stavb
(8) Na robu gozda v pasu do 10 m je, zaradi zaokroževanja in ohranjanja kmetijskih zemljišč, dopustna gradnja le pomožnih stavb (3.4.3.3), ki se lahko gradijo kot enostavni oziroma nezahtevni objekti: pomožni kmetijsko-gozdarski objekti – čebelnjak ter krmišče. Oblikovanje kmetijsko gozdarskih objektov naj sledi tradicionalnemu vzorcu. Dopustna je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, in sicer: pomožnih objektov v javni rabi: sanitarna enota, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula); objektov za oglaševanje; pomožnih objektov za spremljanje stanja okolja in drugih pojavov. Nezahtevni in enostavni objekti se lahko priključujejo na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture.
(9) Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po predpisih o vrstah objektov glede na zahtevnost gradnje, so lahko: pomožni kmetijsko-gozdarski objeti – gozdna cesta in gozdna učna pot, grajena gozdna vlaka, obora in nadstrešek za rejo divjadi in pašo živine oziroma grajeno ograjo za pašo živine znotraj katere je dopustno postaviti objekt do 50 m² – kot začasen objekt (zavetišče – začasen hlev za živali, spravilo krme ter napajališče za čas, ko je zemljišče ograjeno in služi kot pašnik), opazovalni/razgledni stolpi, preže, krmišča ter ribnik kot vodno zajetje. Obore naj se oblikujejo po merilih plota (3.4.1.12) z dopustno višino do 3,0 m. Podporni zid (tudi podporni zid z ograjo), objekte namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam – kiosk ali tipski zabojnik (3.4.1.10), oder z nadstreškom, začasno tribuna za gledalce na prostem ter vadbene objekte in plezalne objekte namenjene športu in rekreaciji na prostem – kolesarsko stezo, planinsko pot, sprehajalno pot ter trim stezo, učne poti z izobraževalnimi tablami, turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dovoljeno postavljati s soglasjem lastnika in občinske uprave.
(10) Gradnja je dovoljena pod pogoji, kot jih določa predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje ter pod pogoji iz soglasja pristojne enote Zavoda za gozdove Slovenije.
(11) Na območjih, ki so na kakršenkoli način zavarovana z državnimi ali lokalnimi predpisi, so posegi v prostor ali gradnja objektov dovoljeni le, če jih tak predpis dopušča. Poseg ali gradnja se v takem primeru lahko izvede le ob upoštevanju pogojev ter ob soglasju organa oziroma pristojne službe za področje varovanja.
(12) Na območjih varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom gradnja stavb ni dovoljena. Na varovanih enotah registrirane kulturne dediščine, ki ležijo na območju gozdnih zemljišč, so dovoljeni le posegi, ki prispevajo k varovanju, trajni ohranitvi dediščine/objektov – na mestu samem in okolici ter zvišanju njene vrednosti ob ohranitvi kvalitetnih vedut. Gradnja novih stavb/objektov ni dovoljena. Ob tem je potrebno omogočiti dostop javnosti do le teh. Dovoljena je postavitev le naslednjih pomožnih (kmetijsko gozdarskih) objektov, in sicer:
– čebelnjak,
– gozdna cesta – v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati variante tras,
– gozdna učna pot – v območjih kulturne dediščine je potrebno izdelati celostno podobo učnih tabel.
Varstvo kulturne dediščine
(13) Na varovanih enotah registrirane kulturne dediščine, ki ležijo na območju KGV, so dovoljeni le posegi, ki prispevajo k varovanju in trajni ohranitvi dediščine (na mestu samem) ali zvišanju njene vrednosti. Prostor ob enoti KD naj bo vzdrževan, obdelovalne površine naj bodo primerno oddaljene. Kvalitetne prostorske vedute naj se ohranjajo. Pred posegi na zemljiščih na območjih arheološke dediščine (agromelioracijo, globoko oranje, nove poljske poti …) je potrebno na varovanih območjih opraviti prehodne arheološke raziskave. Na območjih, kjer so vzpostavljeni registrirani varovani objekti KD je gradnja novih stavb dovoljena v skladu s soglasjem pristojne službe za varstvo KD. V vplivnih območjih le teh pa se ne smejo umeščati ureditve, ki bi poslabšale vrednost varovanega objekta.
(14) Na vplivnem območju varstva kulturne dediščine EŠD 8634 Ratje – Vas veljajo enaki pogoji kot v 19. točki 40. člena tega odloka. Betonsko korito ob vodnem viru v gozdu severozahodno od Samotarja se varuje tako, da se smiselno upoštevajo splošne varstvene usmeritve za varovanje stavb,ki so določene v predpisu o seznamih zvrsti kulturne dediščine. Za vse posege, gradnjo gozdnih vlak in postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo KD.
Varstvo pred hrupom
(15) V območju KGV s podrobno namensko rabo G velja režim IV. SVHP, razen na mirnem območju na prostem.
Pogoji in merila za parcelacijo, dostopi
(16) Dopustna je parcelacija, s katero se povečuje površina parcel z združevanjem posesti. Parcelacija gozdnih parcel v smislu deljenja parcel je dovoljena le, če je zaradi različne strukture utemeljena glede dejanske rabe ali kakovostnega razreda (boniteta, dejanska raba, vrsta rabe ipd.), na parceli, kadar je to potrebno za zagotavljanje dostopnosti sosednjih parcel (zaradi dodelitve služnosti in menjave lastništva), za gradnjo GJI ter v primeru odmere stavbnega zemljišča. Gozdnih parcel manjših od 5 ha ni dovoljeno deliti, razen pri gradnji javne infrastrukture (skladno s predpisi). Z novo parcelacijo se ne smejo poslabšati tehnološki pogoji izvajanja del. Ob izvajanju posegov v prostor, ki prekinjajo obstoječe dostope do gozdnih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti.
42. člen
(KGV – območje z oznako PNR V – vodne površine/VC – celinske vode)
Namembnost, osnovna dejavnost, dopustne prostorske ureditve
(1) Površine celinske vode so naravno vodno javno dobro, dostopno vsem ljudem na način in pod pogoji, kot jih določajo predpisi o vodah. Površine celinske vode so tudi grajeno javno vodno dobro, ki je vodno zemljišče nastalo zaradi ureditve ali prestavitve naravnega vodotoka, zajezitve tekočih voda, zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugega podobnega posega v prostor in je namenjeno splošni rabi. V priobalno zemljišče celinskih voda spada zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15,0 metrov od meje vodnega zemljišča v naselju in 40,0 m zunaj območja naselja, na vodah 2. reda pa 5,0 metrov od meje vodnega zemljišča.
(2) Rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter na drugih zemljiščih se načrtuje tako, da se ne poslabšuje stanje voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti v skladu s predpisi o ohranjanju narave. Za vse posege na vodna in priobalna zemljišča je potrebno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za upravljanje z vodami.
(3) Naravno ali grajeno vodno javno dobro lahko na način in ob pogojih, ki jih določajo predpisi o vodah, uporablja vsakdo tako, da ne vpliva škodljivo na vodo, vodni režim, naravno ravnovesje ter varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti v skladu s predpisi o ohranjanju narave.
(4) Vodno dobro se dovoljuje za splošno rabo, in sicer: za pitje, kopanje, potapljanje, drsanje ali druge osebne potrebe, če takšna raba ne zahteva uporabe posebnih naprav (vodne črpalke, natege ali podobno) ali zgraditve objekta in naprave za katerega je potrebno pridobiti dovoljenje skladno s predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov. V okviru splošne rabe je dovoljeno uporabljati vodo za gašenje požarov ter druge naloge zaščite in reševanja tudi z uporabo posebnih naprav, če zanje ni treba pridobiti dovoljenja, skladno s predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov.
(5) Dopustna je posebna raba. Posebna raba je mogoča samo na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije ob izpolnitvi pogojev iz tretjega odstavka tega člena ter če bistveno ne omejuje splošne rabe. Posebna raba je vsaka raba, ki presega meje splošne rabe, raba naplavin ali podzemnih voda.
Druge dejavnosti
(6) Poleg dejavnosti povezanih z upravljanjem in vzdrževanjem celinskih voda, vodne infrastrukture in priobalnih zemljišč ter splošno rabo vode, so dopustne tudi dejavnosti povezane s posebno rabo vode pod pogoji iz vodnega dovoljenja oziroma koncesije za rabo vode, kadar je ta potrebna v skladu s predpisi o vodah, ki jih je potrebno pridobiti za naslednje dejavnosti: mline in žage, turistične dejavnosti, proizvodnjo pijač, potrebe javnih kopališč, proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni, odvzem naplavin, vzrejo vodnih organizmov za trg, opravljanje dejavnosti z vodnim pogonom, odvzemom vode za namakanje, vodomete ipd.
Gradnja objektov in drugi posegi v prostor
(7) Na območju celinskih voda in vodne infrastrukture ter priobalnih zemljišč je dopustna gradnja objektov javne infrastrukture in objektov grajenega javnega dobra v skladu z Zakonom o vodah in z drugimi predpisi. Dopustna je gradnja hidroenergetskih objektov za neposredno rabo vode za pridobivanje električne energije, mlinov, žag, gradnja ribogojnice, ureditev kopališč ipd. Dopustna je sprememba namembnosti mlinov, žag in drugih obstoječih objektov za namen turistične dejavnosti. Dopustno je izvajanje ukrepov s katerimi se izboljšujejo hidromorfološke in biološke lastnosti površinskih voda ter ohranja narava.
(8) Dopustna je gradnja objektov, ki so potrebni za rabo voda in zagotavljanje varnosti plovbe, objekti, namenjeni varstvu pred utopitvami, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, za potrebe zaščite in reševanja ter preprečevanja onesnaženja voda (pritrjevanje zaves za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi …) ter podpornih zidov in ograj. Na območju VC je dopustno postavljati pomožne infrastrukturne objekte: objekte za odvodnjavanje, to so odvodni jarek, koritnica, plitva in globoka drenaža, vtočni in revizijski jašek, vodnjak ali ponikalnica, če je prepust vode do 5 m3/min, ki po tipu objektov po Klasifikaciji sodijo v kategorijo 2 Gradbeno inženirski objekti (razen 23 Kompleksni industrijski objekti).
(9) Dopustna je ureditev vstopno-izstopnih mest na reki.
(10) Za splošno rabo vode skladno z zakonom o vodah in določili tega akta je dopustna ureditev naravnih kopališč ob reki Krki. Na vplivnem in prispevnem območju vodnega telesa, na katerem je določena kopalna voda, je potrebno upoštevati predpise, glede odsotnosti izpustov odpadnih voda. V Občini Žužemberk sta dva profila kopalnih voda, in sicer: kopalno območje Krka, Žužemberk in kopalno območje Krka, Straža.
(11) Premostitve voda in gradnje na vodnem zemljišču morajo zagotavljati poplavno varnost in ne smejo poslabševati stanja voda in vodni režim. Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen za potrebe premoščanja na krajših razdaljah za dostope ali prehode preko vodotoka z objektom javne prometne infrastrukture.
(12) Obstoječi objekti in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču in ne služijo rabi vode, se lahko na podlagi določil Zakona o vodah rekonstruirajo, adaptirajo ali obnovijo.
Drugi pogoji za gradnjo in posege v prostor
(13) Med gradnjo ni dovoljeno posegati v strugo niti v tla z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine (klorirane organske spojine, toksične kovine itd.). V času gradnje je nujno spremljanje kakovosti voda in prilagoditev dinamike izvajanja gradbenih del vremenskim razmeram in vodostaju. Posege v vodotoke je potrebno izvajati tako, da v vodi ne nastanejo razmere neprekinjene kalnosti. Zagotoviti je treba ekološko sprejemljiv pretok na vseh prizadetih vodotokih v času gradnje in po njej. Na objektih, ki niso skladni z namembnostjo EUP, so dopustna le vzdrževalna dela in odstranitev.
(14) Dopustno je graditi enostavne oziroma nezahtevne objekte, kot jih opredeljuje predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost, in sicer le kot javne infrastrukturne objekte – lopa (čolnarna) po merilih pomožne stavbe (3.4.3.3), vendar le, če gre za objekt potreben za splošno ali posebno rabo vode. Čolnarna mora biti javno dostopna, vendar se ne priključuje na omrežja in naprave gospodarske javne infrastrukture. Postavitev je možna le s soglasjem upravljavca vode in koncesijo občine. Tipi objektov – pomožnih stavb so po Klasifikaciji lahko le: 12420 Garažne stavbe (le čolnarne).
(15) Dopustna je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki se lahko tudi priključujejo na gospodarsko javno infrastrukturo, če ustrezajo izjemam navedenim v določilih zakona o vodah, in sicer:
– podporni zid – lahko tudi z ograjo, kot utrditev brežin v naselju;
– pomožni cestni objekti v sklopu mostov in viaduktov ter pomoli;
– vodna zajetja in objekti za akumulacijo vode in namakanje: grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem, vodni zbiralnik, bazen za kopanje, za gašenje požara, grajen ribnik – če je pridobljena vodna pravica za posebno rabo vode zaradi katere so navedeni objekti potrebni;
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in drugih pojavov;
– objekti za rejo živali: ribogojnice – če je zanjo pridobljena vodna pravica za posebno rabo vode;
– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: napajalna korita (po predhodno pridobljeni vodni pravici za posebno rabo vode);
– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost: mlini (po predhodno pridobljeni vodni pravici za posebno rabo vode), sušilnice rib;
– pomožni pristaniški objekti: pomoli s privezi, ograje, pristaniška razsvetljava;
– pomožni objekti komunalne infrastrukture.
(16) Pod pogoji pristojne službe za varstvo voda je na območju voda in v priobalnem pasu dovoljeno postavljati ribogojnice kot objekt za rabo vode in če je zanjo pridobljena vodna pravica za posebno rabo vode. Pri tem mora biti zagotovljen prost prehod v območju priobalnega pasu.
Pogoji in merila za parcelacijo, dostopi
(17) Parcelacija vodnih površin se lahko izvaja, v skladu s predpisi ob vodah. V priobalnem pasu celinskih voda je potrebno zagotoviti dostop do vode.
Varstvo pred hrupom
(18) V območju KGV s podrobno namensko rabo celinskih voda (VC) velja režim III. SVHP, razen na mirnem območju na prostem.
43. člen
(KGV – podobmočje z oznako PNR: varovalni gozd KGV-.gv)
+---------------------------------------------------------------+
|KGV-.gv                                                        |
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila  |Prostor se ureja v skladu z zakonodajo s    |
|                  |področja gozdov. V območju varovalnega gozda|
|                  |naj se spodbujajo le dejavnosti, ki so      |
|                  |povezane z racionalnim gospodarjenjem – vsi |
|                  |gozdnogojitveni ukrepi morajo izboljševati  |
|                  |varovalno funkcijo v skladu s predpisom o   |
|                  |varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim  |
|                  |namenom. Za parcelacijo veljajo enaka merila|
|                  |in pogoji kot v 41. členu.                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dopustna gradnja  |Dovoljene so le gradnje in posegi v prostor |
|                  |za izboljšanje varovalne funkcije ter       |
|                  |prostorske ureditve, ki so v skladu s       |
|                  |gozdnogospodarskimi načrti pristojnih       |
|                  |gozdnogospodarskih enot.                    |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebni pogoji    |Na podobmočju veljajo merila IV. stopnje    |
|urejanja          |varstva pred hrupom, razen na mirnem območju|
|                  |na prostem.                                 |
+------------------+--------------------------------------------+
44. člen
(KGV – podobmočje z oznako PNR: vinogradniško območje KGV-.vi)
+---------------------------------------------------------------+
|KGV-.vi                                                        |
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila  |Vinogradniško območje je prednostno         |
|                  |namenjeno trajnim nasadom vinske trte.      |
|                  |Vinograd je lahko v celoti ali delno        |
|                  |nadomeščen tudi z ekstenzivnim ali          |
|                  |intenzivnim sadovnjakom oziroma jagodičevjem|
|                  |(ribez, borovnice ipd.).                    |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dopustna gradnja  |Na pripadajoči površini, izven posamezne GE |
|                  |tipa.zi, ki je s slednjo funkcionalno       |
|                  |povezana, je dovoljena le gradnja vseh vrst |
|                  |objektov in naprav gospodarske javne        |
|                  |infrastrukture po splošnih določilih ter 40.|
|                  |člena tega odloka, razen pomožnih kmetijsko |
|                  |gozdarskih objektov iz 7. in 8. točke 40.   |
|                  |člena, ki niso dopustni. Dopustni pomožni   |
|                  |kmetijsko gozdarski objekt je grajena       |
|                  |poljska pot, oporni zid – kamnita škarpa in |
|                  |čebelnjak.                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebni pogoji    |Za določitev stavbnega zemljišča za gradnjo |
|urejanja          |pomožnega kmetijsko gozdarskega objekta –   |
|                  |zidanice, vinske kleti, kleti je potrebno   |
|                  |zagotavljati znotraj vinogradniškega območja|
|                  |lastniško zaokroženo površino na K2 najmanj |
|                  |600 m2 zemljišča zasajenega z vinsko trto   |
|                  |ali/in ekstenzivnim ali intenzivnim         |
|                  |sadovnjakom in na K1 najmanj 3000 m2        |
|                  |zemljišč zasajenega vinograda ali/in        |
|                  |trajnega nasada ekstenzivnega ali           |
|                  |intenzivnega sadovnjaka.                    |
|                  |Z novo parcelacijo je mogoče deliti večje   |
|                  |parcele v manjše, vendar le pod pogojem, da |
|                  |nova parcela ne bo manjša od 30 arov na     |
|                  |območju najboljših kmetijskih zemljišč      |
|                  |oziroma 6 arov na območju drugih kmetijskih |
|                  |zemljišč. Izjemoma je delitev na manjšo     |
|                  |površino od navedene možna le, kadar gre za |
|                  |določitev nove parcele za potrebe površin   |
|                  |grajenega javnega dobra ali gradnjo omrežij,|
|                  |objektov in naprav gospodarske javne        |
|                  |infrastrukture. Izjema je mogoča tudi       |
|                  |takrat, ko se oddeljena površina pripoji k  |
|                  |drugi parceli in ta s tem izpolni zahtevane |
|                  |kriterije za oblikovanje vinogradniške GE   |
|                  |ter za potrebe delovanja obstoječih domačij |
|                  |v vinogradniških območjih pri tem pa mora   |
|                  |kmetijsko zemljišče mejiti na območje GE.   |
|                  |Na podobmočju veljajo merila IV. stopnje    |
|                  |varstva pred hrupom, razen na mirnem območju|
|                  |na prostem.                                 |
+------------------+--------------------------------------------+
45. člen
(KGV- podobmočja z oznako PNR:varovanje lokacij za primere naravnih in drugih nesreč površine za pokope prebivalstva v primeru naravnih in drugih nesreč – KGV-.pp; površine za pokope živali – KGV-. pz; površine za odlaganje ruševin – KGV-.ru)
+---------------------------------------------------------------+
|KGV-.pp                                                        |
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila  |Veljajo enaka določila, kot so opredeljena  |
|                  |v merilih podrobnejše namenske rabe na      |
|                  |katerem se nahaja.                          |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dopustna gradnja  |Gradnja stavb ni dovoljena.                 |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebni pogoji    |Za pokope prebivalstva – na površinah KGV-  |
|urejanja          |.pp:                                        |
|                  |V primeru naravnih in drugih nesreč lokalna |
|                  |skupnost ali država za pokope prebivalstva  |
|                  |sprejeme poseben predpis z merili urejanja  |
|                  |in varovanja območij.                       |
|                  |Za pokope živali – na površinah KGV –.pz:   |
|                  |V primeru naravnih in drugih nesreč lokalna |
|                  |skupnost ali država za pokope živali        |
|                  |sprejeme poseben predpis z merili urejanja  |
|                  |in varovanja območij.                       |
|                  |Za odlaganje ruševin – na površinah KGV-    |
|                  |.ru:                                        |
|                  |V primeru naravnih in drugih nesreč lokalna |
|                  |skupnost ali država za odlaganje ruševin    |
|                  |sprejeme poseben predpis z merili urejanja  |
|                  |in varovanja območij.                       |
|                  |Na podobmočju KGV-.pp,.pz in.ru veljajo     |
|                  |merila IV. stopnje varstva pred hrupom,     |
|                  |razen na mirnem območju na prostem.         |
+------------------+--------------------------------------------+
46. člen
(KGV-podobmočja z oznako PNR: površin agromelioracij kmetijskih zemljišč zaraščenih z gozdom; KGV-.agr)
+---------------------------------------------------------------+
|KGV-.agr                                                       |
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila  |Na zemljiščih dejanske rabe 2000 se v roku  |
|                  |desetih let za namen vzpostavitve travniško |
|                  |pašniških ali drugih kmetijskih površin     |
|                  |izvedejo posek dreves ter izboljšanje       |
|                  |fizikalnih, kemijskih in bioloških lastnosti|
|                  |tal. V ta namen se izvedejo najmanj         |
|                  |naslednji agromelioracijski ukrepi, ki ne   |
|                  |pomenijo poseg v prostor po predpisih o     |
|                  |prostorskem načrtovanju, graditvi objektov, |
|                  |ohranjanju narave, varstvu okolja oziroma   |
|                  |rudarstvu: krčenje grmičevja, odstranitev   |
|                  |štorov, izboljšanje dostopa na kmetijsko    |
|                  |zemljišče. Sočasno je priporočljivo izvesti |
|                  |tudi založno gnojenje, apnenje, odstranitev |
|                  |kamnitih osamelcev in izravnave terena.     |
+------------------+--------------------------------------------+
|                  |Do vzpostavitve in usposobitve površin za   |
|                  |kmetijsko rabo se z zemljišči gospodari in  |
|                  |upravlja skladno s predpisi o gozdovih. Za  |
|                  |vse posege v gozd in gozdni prostor (po     |
|                  |dejanski rabi) je potrebno pridobiti        |
|                  |soglasje oziroma dovoljenje javne gozdarske |
|                  |službe skladno s predpisi o gozdovih.       |
|                  |Izvajajo se dela v skladu z željami in      |
|                  |potrebami lastnikov gozdov (gojitvena dela, |
|                  |redčenja, pomladitvene sečnje), vendar brez |
|                  |sofinanciranih investicijskih vlaganj v     |
|                  |gozdove (obnova s saditvijo, sadike, nega v |
|                  |mladovjih). Izvedba varstvenih del za       |
|                  |preprečevanje razvoja populacij škodljivih  |
|                  |žuželk je obvezna.                          |
|                  |Po vzpostavitvi in usposobitvi zemljišč K1  |
|                  |oziroma K2 za kmetijsko rabo se lahko       |
|                  |uporabljajo tudi določila, kot so           |
|                  |opredeljena v merilih za namensko rabo      |
|                  |površine kmetijskih zemljišč K1, K2 v 40.   |
|                  |členu tega odloka.                          |
|                  |Določene gozdne prometnice morajo tudi po   |
|                  |vzpostavitvi kmetijske rabe zemljišč        |
|                  |opravljati funkcijo transporta lesa iz      |
|                  |okoliških gozdov. Kolikor po posegu ne bo   |
|                  |mogoče ohraniti obstoječe prometnice, mora  |
|                  |lastnik zemljišča, na kateri leži obstoječa |
|                  |prometnica, urediti nadomestno prometnico,  |
|                  |ki bo opravljala funkcijo transporta lesa v |
|                  |prihodnje.                                  |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dopustna gradnja  |Do usposobitve kmetijskih zemljišč za       |
|                  |kmetijsko rabo je dopustna le gradnja       |
|                  |gozdnih prometnic ter enostavni in          |
|                  |nezahtevni objekti iz 4., 5., 6., 7., 8.,   |
|                  |9., 10., 12. in 14. alineje iz 3. točke 40. |
|                  |člena tega odloka. Gradnja novih gozdnih    |
|                  |prometnic je dovoljena kot v ostalih        |
|                  |gozdovih, vendar pa je sofinanciranje možno |
|                  |le pri tistih prometnicah, ki bodo tudi po  |
|                  |vzpostavitvi kmetijske rabe zemljišč        |
|                  |opravljale funkcijo transporta lesa.        |
|                  |V primeru, da se poleg agromelioracijskih   |
|                  |ukrepov iz splošnih določil izvede tudi     |
|                  |navoz zemljine iz izkopov, je za tak poseg v|
|                  |prostor potrebno pridobiti dovoljenje v     |
|                  |skladu s predpisi, ki urejajo vnos oziroma  |
|                  |navoz zemljine na kmetijsko zemljišče.      |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebni pogoji    |Sočasno z agromelioracijami se lahko izvede |
|urejanja          |tudi komasacija zemljišč. Agromelioracijski |
|                  |ukrepi in zemljiške komasacije se lahko     |
|                  |izvedejo tudi na podlagi OPPN.              |
|                  |Do vzpostavitve in usposobitve površin za   |
|                  |kmetijsko rabo se glede dopustnosti         |
|                  |parcelacij uporabljajo predpisi o gozdovih. |
|                  |Na podobmočju KGV.agr veljajo merila IV.    |
|                  |SVPH, razen na mirnem območju na prostem.   |
+------------------+--------------------------------------------+
47. člen
(KGV – podobmočja z oznako PNR: površine za šport in rekreacijo na prostem; KGV -.zsr)
+---------------------------------------------------------------+
|KGV-.zsr                                                       |
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila  |Na površinah se ohranja primarna raba       |
|                  |prostora glede na namensko rabo (K –        |
|                  |kmetijska raba, G – gozd, VC – celinske     |
|                  |vode).                                      |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dopustna gradnja  |Dopustna je gradnja, kot je opredeljena v   |
|                  |merilih namenske rabe za površine KGV glede |
|                  |na opredeljeno osnovno namensko rabo (za K1,|
|                  |K2 v 40. členu, za G v 41. členu in za VC v |
|                  |42. členu) ob upoštevanju vseh varstvenih   |
|                  |režimov.                                    |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebni pogoji    |Športno igrišče na prostem ne sme biti      |
|urejanja          |grajena ali utrjena površina in izvedena v  |
|                  |obliki stadiona ter imeti spremljajočih     |
|                  |objektov ali tribun. Do površin za šport in |
|                  |rekreacijo na prostem mora biti zagotovljen |
|                  |dostop preko javne poti. Dopustna je        |
|                  |postavitev urbane opreme in premičnega      |
|                  |objekta sanitarij in garderob, ki so začasni|
|                  |objekti za čas sezonske rabe kmetijskih     |
|                  |zemljišč za šport in rekreacijo na prostem. |
|                  |Dopustna je ureditev kmetijske površine za  |
|                  |rekreacijo na prostem kot travnato površino,|
|                  |in sicer: nogometno, košarkarsko, rokometno,|
|                  |odbojkarsko, teniško igrišče, igrišče za    |
|                  |hokej na travi, golf, poligon za kolesa,    |
|                  |smučišče, strelišče, lokostrelski,          |
|                  |kinološki, konjeniški vadbeni poligon,      |
|                  |kopališče, trim steza, vadbišče s premičnimi|
|                  |orodji in opremo, otroško igrišče, šotorišče|
|                  |za kratkotrajno taborjenje (največ tri dni).|
|                  |Na površinah ob vodi je dopustna ureditev   |
|                  |naravnih kopališč na katerih gradnja        |
|                  |objektov in infrastrukture zanje ni         |
|                  |dopustna. Parkirne površine za rabo naravnih|
|                  |kopališč naj se uredijo v sklopu vasi       |
|                  |oziroma na stavbnih zemljiščih v naseljih.  |
|                  |Dopustna je postavitev sanitarij izven      |
|                  |poplavnih površin kot začasnih objektov v   |
|                  |času kopalne sezone, ki se po koncu sezone  |
|                  |odstranijo. V času kopalne sezone je        |
|                  |dopustna postavitev lesenih miz in klopi, ki|
|                  |se jih po kopalni sezoni odstrani. Dostop v |
|                  |reko se izvede s pomoli in kratkotrajni     |
|                  |privezi za čolne v leseni izvedbi brez      |
|                  |utrjevanja brežine in na poenoten način na  |
|                  |celotnem območju reke Krke, kot začasni     |
|                  |objekti. Vstopno izstopno mesto za čolne se |
|                  |uredi in opremi na položnem delu brežine,   |
|                  |poenoteno za celo območje ob reki, morebitna|
|                  |začasna kurišča se izvedejo v kamniti talni |
|                  |izvedbi na obrobju poplavne ravnice. Ohranja|
|                  |se obstoječa vegetacija. Dostopi z motornimi|
|                  |vozili so dopustni le za vzdrževalna vozila |
|                  |v času kopalne sezone. Dopustni so dostopi s|
|                  |kmetijsko mehanizacijo za potrebe kmetijske |
|                  |obdelave površin. V delu območij s poplavno |
|                  |nevarnostjo, veljajo omejitve po predpisu o |
|                  |pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti|
|                  |in posegov v prostor na območjih, ogroženih |
|                  |zaradi poplav in z njimi povezane erozije   |
|                  |celinskih voda. Spreminjanje kote terena na |
|                  |poplavnih območjih ni dopustno.             |
|                  |Na podobmočju veljajo merila IV. stopnje    |
|                  |varstva pred hrupom, razen na mirnem območju|
|                  |na prostem.                                 |
+------------------+--------------------------------------------+
48. člen
KGV – podobmočje z oznako PNR: razpršena gradnja (znak v legendi)
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji sanacije enote razpršene gradnje (SE RG) –    |
|stavba z upravnim dovoljenjem za gradnjo                       |
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila  |Enote razpršene gradnje tvorijo objekti     |
|                  |izven naselij, ki so v grafičnem delu OPN   |
|                  |prikazani zgolj s stavbiščem (znak v        |
|                  |legendi) in ki niso uvrščeni v območje      |
|                  |predvidene izdelave OPPN za sanacijo        |
|                  |razpršene gradnje.                          |
+------------------+--------------------------------------------+
|Dopustna gradnja  |Na obstoječem objektu in znotraj meja       |
|                  |zemljišča, ki je bilo z upravnim dovoljenjem|
|                  |določeno za gradnjo objekta, so dopustni    |
|                  |odstranitev objekta, vzdrževalna dela,      |
|                  |rekonstrukcija, dozidava, nadzidava in      |
|                  |nadomestna gradnja objekta. Dopustna je tudi|
|                  |sprememba namembnosti dela objekta do       |
|                  |velikosti 50 odstotkov bruto površine za    |
|                  |namen dejavnosti in tipe objektov po CC SI, |
|                  |ki so dopustni znotraj GE tipa.od. V okviru |
|                  |pripadajočih zemljišč k stavbi je dopustna  |
|                  |tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih      |
|                  |objektov.                                   |
+------------------+--------------------------------------------+
|Posebni pogoji    |Stanovanjska stavba, ki ima v grafičnem delu|
|urejanja          |OPN oznako fundusa, se v urbanističnem      |
|                  |smislu ureja v skladu z merili, ki veljajo  |
|                  |za GE.od domačije v odprtem prostoru (torej |
|                  |splošna merila urejanja GE) in posebna      |
|                  |merila urejanja GE domačije v odprtem       |
|                  |prostoru (61. člen), v stavbarskem smislu pa|
|                  |v skladu z merili, ki veljajo za glavno     |
|                  |stavbo tipa hiša na podeželju (3.4.3.2).    |
|                  |Gospodarska stavba ali pomožni objekt, ki   |
|                  |ima v grafičnem delu oznako fundusa, se v   |
|                  |urbanističnem smislu ureja v skladu z       |
|                  |merili, ki veljajo za GE gospodarskega      |
|                  |poslopja (torej splošna merila urejanja GE  |
|                  |in posebna merila urejanja GE gospodarskega |
|                  |poslopja), v stavbarskem smislu pa v skladu |
|                  |z merili, ki veljajo za stavbo tipa pomožna |
|                  |stavba (3.4.3.3).                           |
|                  |Če z upravnim dovoljenjem zemljišče za      |
|                  |gradnjo ni bilo določeno ali če gre za      |
|                  |objekt, zgrajen pred letom 1967, se         |
|                  |zemljišče namenjeno gradnji objekta določi v|
|                  |skladu s splošnimi merili za določitev      |
|                  |zemljišča namenjenega gradnji ter posebnimi |
|                  |merili glede velikosti in posebnosti        |
|                  |parcelacije, ki veljajo za tip EUP.od       |
|                  |»domačije v odprtem prostoru«.              |
|                  |Na podobmočju veljajo merila IV. stopnje    |
|                  |varstva pred hrupom, razen na mirnem območju|
|                  |na prostem.                                 |
+------------------+--------------------------------------------+
|Omilitveni ukrepi |Potrebno je zagotoviti projektno – lokalno  |
|                  |zasnovan način čiščenja komunalnih voda v   |
|                  |obliki nepropustnih greznic, manjših        |
|                  |čistilnih naprav oziroma rastlinskih        |
|                  |čistilnih naprav. V skladu s predpisi mora  |
|                  |biti izvedeno tudi praznjenje greznic.      |
+------------------+--------------------------------------------+
49. člen
(KGV – podobmočje z oznako PNR: razpršena gradnja (fundus))
+---------------------------------------------------------------+
|Merila in pogoji sanacije enote razpršene gradnje (SE RG) –    |
|stavba brez upravnega dovoljenja za gradnjo                    |
+------------------+--------------------------------------------+
|Splošna določila  |Merila in pogoji poseganja v prostor        |
|                  |posamezne enote razpršene gradnje se        |
|                  |izvajajo v skladu z zakonsko predpisanih    |
|                  |meril in pogoji, ki veljajo za tovrstne     |
|                  |objekte.                                    |
+------------------+--------------------------------------------+
3.4.0.0 – Merila in pogoji v enotah urejanja prostora (EUP) stavbnih zemljišč
3.4.1.0 Splošna merila urejanja EUP stavbnih zemljišč
50. člen
(splošna merila)
(1) Grafični prikaz EUP stavbnih zemljišč vsebuje mejo in oznako, sestavljeno iz treh delov (npr.: KA01.od):
– SA01- črkovno oznako imena naselja (dve črki – npr. Sadinja vas) ter zaporedno številko EUP znotraj naselja (01 itd.) ter
–.od- oznako predpisanega tipa GE (npr. GE domačije v odprtem prostoru).
(2) Vsaki GE so merila in pogoji urejanja določena z opredeljeno namensko rabo in s:
– PIP določenega tipa GE, ki je razpoznaven s črkovnim simbolom tipa GE v oznaki EUP;
– PIP predpisanih tipov stavb, ki je razpoznaven v tipu GE;
– posebnimi merili PIP, če so zanjo opredeljena v specifikaciji EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP (3.5.0.0).
51. člen
(utemeljitev skladnosti posegov na stavbnih zemljiščih s prostorskim aktom v projektni dokumentaciji)
(1) Izhajajoč iz koncepta PIP v tem aktu in vsebine določb ZGO je potrebno izdelati opredelitev in utemeljitev skladnosti predlagane gradnje s tem aktom v projektni dokumentaciji.
(2) Sestavine naj bodo v PGD prikazane posebej za obstoječe stanje in posebej za načrtovano stanje – v posebni grafiki (poseben list s prikazom znotraj mape 0- Utemeljitev posega v OPN na geodetskem posnetku 1:500) in v tekstu z utemeljitvijo iz določb posameznih sestavin posega po tem aktu. Grafični prikaz naj iz odloka PIP povzame vse elemente, ki jih OPN za posamezno GE določa, ob tem pa se prikaže še načrtovan poseg.
52. člen
(posegi na naselbinsko pomembnih izvornih stavbah)
(1) Naselbinsko pomembne izvorne stavbe (v nadaljevanju: izvorne stavbe) so stavbe, ki določajo pomembne prvine identitete notranjega prostora naselja ali njegovega dela, v katerem stojijo. To so vse stavbe, ki so bile zgrajene in prvotno uporabljene kot stanovanjske stavbe, stavbe z javnimi programi (šola, župnišče, trgovina, gostilna …) ali kot pomožne stavbe in so bile zgrajene pred obdobjem urbanizacije, pred letom 1967. Njihove arhitekturne značilnosti so izhodišče za prenovo in razvoj GE.
(2) Na naselbinsko pomembnih izvornih stavbah so dopustne vse vrste gradenj/ posegov pod pogojem, da se ohranjajo arhitekturne značilnosti izvorne stavbe. Pri novogradnjah naselbinsko pomembnih izvornih stavb naj bo fasada stavbe na gradbeni liniji izvorne stavbe, pri čemer mora nova stavba pokrivati vsaj 50 odstotkov bruto tlorisne površine obstoječe stavbe. Dovoljeni sta naslednji izjemi, ko je v grafičnem delu PIP določena nova regulacija, ki stavbi določa večji odmik na račun javnega prostora ali ko je odmik od osi javnega prostora (utrjenega vozišča) manjši od 3,0 m. Na obstoječih stavbah je dovoljena gradnja/dozidava sekundarnih kubusov, vendar le v zalednem delu GE kolikor se ohranjajo arhitekturne značilnosti stavbe.
(3) Če ni določeno drugače, obstoječa izvorna naselbinsko pomembna stavba, ki presega velikostno merilo predpisano v tem odloku, lahko obdrži obstoječe velikostno merilo pri nadomestni gradnji, rekonstrukciji objekta in vzdrževalnih delih.
53. člen
(uporabljeni izrazi na območju stavbnih zemljišč)
3.4.1.1 Bivanje v intenzivnem vaškem oziroma podeželskem okolju
(1) Poselitveni prostor ima specifičen značaj vasi/zaselka. Tu se med drugim upošteva prisotnost hrupa pri delu s kmetijsko mehanizacijo, prisotnost domačij živali tudi v odprtem prostoru ipd. GE je torej ob bivanju namenjena primarnim dejavnostim – kmetijskim gospodarstvom, sekundarnim dejavnostim obrti (le skupina C – predelovalne dejavnosti, vendar v manjšem obsegu), terciarnim in kvartarnim dejavnostim.
3.4.1.2 Bivanje v mirnem okolju
(2) GE je namenjena bivanju v stanovanjskih soseskah. Dopolnilno se lahko vzpostavijo tudi terciarne in kvartarne dejavnosti, vendar le tiste, ki po značaju in/ali obsegu:
– ne povzročajo negativnih emisij v zrak in tla ali povečujejo svetlobnega onesnaževanja;
– ne presega oziroma povečujejo hrupa od dopustnega na III. SVPH;
– ne vežejo večjega dodatnega prometa z osebnimi vozili ter nikakršnega tovornega prometa razen dostave z vozili do 5 t največ dvakrat na teden ter da se lahko razvijajo ob upoštevanju drugih (urbanistično arhitekturnih) meril odloka.
(3) Izjeme so GE s stanovanjskimi površinami za posebne namene ter stanovanjskimi površinami počitniških hiš (SP) kjer je dopustna II. stopnja varstva pred hrupom.
3.4.1.3 Dejavnosti
(4) se štejejo, kot je navedeno v nadaljevanju:
– primarne dejavnosti: A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo: 01 Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve, 02 Gozdarstvo, 03 Ribištvo, B Rudarstvo;
– sekundarne dejavnosti: C Predelovalne dejavnosti, D Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja in F Gradbeništvo;
– terciarne dejavnosti: G Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H Promet in skladiščenje, I Gostinstvo, J Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L Poslovanje z nepremičninami, M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti; S Druge dejavnosti in obrtne ter obrti podobne dejavnosti;
– kvartarne dejavnosti: O Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, Q Zdravstveno in socialno varstvo, P Izobraževanje, R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles.
(5) Za urbane dejavnosti se štejejo terciarne in kvartarne dejavnosti. Za podrobnejšo členitev dejavnosti se uporabljajo predpisi o standardni klasifikaciji dejavnosti.
3.4.1.5 Gnojišče in zbiralnik gnojnice ali gnojevke ter hlevski izpust
(6) so skladiščni prostori (pomožni objekti) za živinska gnojila. Lahko se gradijo le za potrebe kmetijstva in pod pogoji, ki jih določa pravni akt s tega področja ter pravilnik, pri čemer je treba upoštevati naslednja merila:
– gnojišče in zbiralnik gnojnice ali gnojevke sta lahko locirana le v sekundarnem delu GE ali na območju notranjega dvorišča;
– zagotovljen mora biti minimalni odmik 8,0 m od stanovanjske hiše na sosednji gradbeni parceli, če z manjšim odmikom lastnik sosednje GE ne soglaša;
– zgornji rob konstrukcij naj bo praviloma na nivoju terena ali notranjega dvorišča; izjemoma lahko sega največ 1,5 m nadnju, če se zagotovi ustrezno ambientalno integracijo v okolje (neizstopajoča površinska obdelava, ozelenitev, ograje z lesenimi plotovi ipd.).
3.4.1.6 Rezervoarji, silosi in skladišča (12520 po Enotni klasifikaciji vrst objektov)-
(7) so pomožne stavbe za potrebe kmetijstva. Vertikalne cisterne – silosi ter rezervoarji so lahko locirani le v sekundarnem delu GE in lahko praviloma segajo maksimalno do višine slemena najvišjega objekta GE. Pri nagnjenih terenih je obvezno, da je lokacija takšnega objekta na strani slemena stavbe ob višjem delu pobočja. Lahko je samostojna stavba ali zgrajena kot sekundarni kubus stavbe (npr. gospodarskega poslopja). Odprt koritasti silos za krmo je lahko le:
– lociran v sekundarnem delu GE;
– organiziran prečno na nagib raščenega zemljišča;
– praviloma v sklopu zelenih površin GE;
– z vidno horizontalno konstrukcijo največ do 1,0 m višine nad terenom.
(8) Pokrit koritast silos se šteje kot pomožna stavba GE. Tudi pokrito skladišče se lahko gradi le v skladu z merili za pomožne stavbe GE. Na registriranih območjih kulturne dediščine gradnja začasnih objektov za skladiščenje ni dovoljena.
3.4.1.7 Območje javnega prostora in območje poljavnega prostora
(9) Javni prostor
Prostor med dvema regulacijskima linijama (RL) je območje javnega prostora. Oblikuje se kot pomensko in oblikovno ločen, pretežno tlakovan ali drugače utrjen prostor brez fizičnih ovir – prilagojen merilu in uporabi pešcev različnih kategorij – ki je lahko vozišče, pločnik, trg, park, kolesarska steza, drevored, obcestna zelenica ipd. Javni prostor je pod enakimi pogoji namenjen vsem.
(10) Posamezna GE mora mejiti na vsaj en javni prostor, ki je kategoriziran kot javna cesta in ima vsaj vozišče. Najpomembnejši javni prostor je javni prostor (cesta), ki meji na GE in ima v razmerju do le te praviloma primarno/dominantno vlogo – praviloma je po tej organiziran glavni uvoz/vhod na GE.
Poljavni prostor
(11) je prostor znotraj posamezne GE med javnim prostorom (regulacijsko linijo – RL) in glavno stavbo (gradbeno mejo – GM oziroma gradbeno linijo – GL) pri vseh GE z javnim programom ali drugimi poslovnimi prostori. Poljavni prostor je v primarnem delu GE (najpogosteje brez fizičnih ovir) prilagojen merilu in uporabi pešcev.
3.4.1.8 Strehe z naklonom
3.4.1.8.1 Dvokapna streha
(12) je tip strehe z naslednjimi elementi:
– naklon strešnih površin naj bo praviloma 45 stopinj, vendar le med 40 in 47 stopinj; naklon naj se v okviru tega prilagaja naklonom streh merodajnih stavb stavbnega niza, v katerem je predmetna stavba – izjemoma je lahko naklon strehe med 350 in 400, vendar mora biti to posebej utemeljeno z vidika vključevanja v predmetni del naselja in oceno vpliva na krajino streh naselja, v katerem stavba stoji;
– strešni površini sta simetrični, s slemenom, ki naj poteka po sredini daljše stranice osnovnega kubusa stavbe;
– kapi sta praviloma na isti višinski koti;
– strešne površine so praviloma enovite ploskve krite z eno osnovno vrsto kritine,
– čopi so lahko vzpostavljeni le simetrično (na obeh čelnih straneh strehe).
(13) Napušč strehe je stavbarski/arhitekturni element od finalnega sloja fasade do skrajne točke strehe, vključno s sistemom odvodnjavanja. Napušči naj bodo minimalni. Optimalna širina vzdolžnega napušča je do 50 cm horizontalne projekcije, vendar ne sme presegati 70 cm. Optimalna širina čelnega napušča je do 30 cm horizontalne projekcije in ne sme presegati 70 cm. Streha ima lahko le lokalnemu koloritu prilagojeno barvo kritine in je načeloma opečno rdeča in izjemoma siva in sivo črna. Površinska struktura kritine ne sme oddajati svetlobnih refleksov.
(14) Strešni izzidki (frčade) so lahko le enega tipa in velikosti na posamezni strešni površini, v čelnem risu le trikotne oblike (z istim naklonom kot osnovna streha) ali pravokotne oblike z ravno streho. V obeh primerih je lahko posamezen izzidek širok od enega rastra do največ dveh rastrov med špirovci (cca 1,0–2,0 m). Pri tem naj bodo v celoti umeščene v spodnjih dveh tretjinah strešne površine. Na posamezni strešni površini je lahko en ali pa trije strešni izzidki. Izrazito horizontalne strešne odprtine, katerih razmerje med dolžino in višino je več kot 2:1, na strešnih površinah niso dovoljene.
(15) Pod istimi merili oblikovanja frčade je lahko v prečni osi osnovnega volumna stavbe nad glavno fasado in glavnim vhodom umeščen izzidek (le eden), ki pa naj ob tem odgovarja tudi naslednjim pogojem:
– ne presega slemena strehe osnovnega kubusa stavbe;
– je širok od največ ene četrtine dolžine glavne fasade;
– je v čelnem risu trikotne oblike s kolenčnim zidom in z istim naklonom kot streha osnovnega kubusa ali pravokotne oblike z ravno streho.
(16) Ob tem je na glavni fasadi, kjer je vzpostavljen centralni izzidek dovoljena vzpostavitev še dveh enakih izzidkov, na vsaki strani po eden (locirana simetrično).
3.4.1.8.2 Enokapna streha
(17) ima le eno kap oziroma eno strešno površino. Sleme naj poteka v smeri daljše stranice osnovnega kubusa. Naklon strešnih površin naj bo praviloma 45°, vendar le med 40° in 47°. Enokapna streha dovoljena le na stavbah širokih do 6,0 m.
(18) Pri strehah z nakloni so strešna okna in sončni kolektorji ter sončne fotovoltaične elektrarne lahko integrirani v streho, vendar le z istim naklonom (z odstopanjem + do 10 odstotkov od ravnine strehe) in lahko (skupno z okenskimi odprtinami) pokrivajo celotno strešno površino.
Vsi tipi streh z naklonom naj imajo le lokalnemu koloritu prilagojeno barvo kritine, ki je načeloma opečno rdeča in izjemoma siva in sivo črna. Površinska struktura kritine ne sme oddajati svetlobnih refleksov. Priporočljiva kritina je opečna kritina.
3.4.1.9 Ravna streha
(19) je skupaj s strešnim vencem oblikovana tako, da je v merilu perspektive pešca iz javnega prostora vidna kot ravna streha s strešnim vencem (brez vidnih naklonskih strešin).
(20) Sončni kolektorji ter sončne fotovoltaične elektrarne so lahko integrirane v ravno streho v kateremkoli naklonu, vendar tako, da segajo le do 1,5 m višine nad strešnim vencem. Lahko pokrivajo celotno površino strehe znotraj strešnega venca.
3.4.1.10 Kiosk ali zabojnik
(21) je kot pomožno stavbo in le kot začasno stavbo, namenjeno sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, dovoljeno postavljati pod naslednjimi pogoji tako, da:
– postavitev z umestitvijo ne ovira prehodnih površin javnega prostora oziroma ne ovira dostopov funkcionalno oviranih oseb;
– ima le eno etažo (E1);
– naj bo odprta z vsaj ene (čelne) strani;
– je streha lahko streha z naklonom ali ravna streha.
(22) Ob pogoju, da poleg zgoraj navedenih meril ustreza tudi merilom nezahtevnega in enostavnega objekta v skladu z uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje se ta lahko postavlja le v EUP, kjer je pri tipu GE takšen objekt posebej dovoljen (3.4.3.0 GE).
3.4.1.11 Notranje dvorišče
(23) Krajša dimenzija naj bo minimalno 5,0 m, optimalno pa 8,0 m.
Površina naj bo utrjena in tlakovana (vsaj 50 odstotkov površine), izjemoma je lahko tudi zatravljena. V nagnjenem terenu je dvorišče lahko večnivojsko. V tem primeru se lahko gradijo stavbe, katerih strehe morajo biti oblikovane kot pohodne zunanje površine notranjega dvorišča.
3.4.1.12 Ograje za pašo živine – plot
(24) so praviloma leseni plotovi ali žična ograja praviloma zelene barve, visoki do 3,0 m. Ograja se lahko zaključuje z električnim pastirjem. Ploti se lahko s soglasjem soseda postavljajo na mejo oziroma najmanj 0,5 m od parcelne meje brez soglasja. Dopustne so tudi ograje iz drugih trajnejših materialov (plastika, kovina) v barvah naravnih materialov ter ograje z električnim pastirjem, ki se po uporabi lahko odstranijo.
3.4.1.13 Okoliška stavbna struktura
(25) je obstoječa stavbna struktura v neposrednem vplivnem območju, praviloma v radiju do 100 m.
3.4.1.14 Škarpe in podporni zidovi
(26) so objekti za varovanje brežin, ki so lahko grajeni kot enostavni, nezahtevni ali manj zahtevni objekti. Praviloma so s površinsko obdelanim betonom na vidnem delu – v naravni barvi in teksturi (peskana, prana površina betona) ali iz lokalnega lomljenca s poglobljenimi fugami.
3.4.1.15 Pomožni kmetijsko gozdarski objekti – betonsko korito ali ribnik
(27) se lahko gradijo le v skladu z naslednjimi merili:
– lociran je lahko le v sekundarnem delu GE, če ne gre za osamelo domačijo ali odprt prostor;
– lahko je organiziran le vzdolžno glede na nagib raščenega zemljišča;
– praviloma v sklopu zelenih površin GE;
– z vidno horizontalno konstrukcijo do 1,0 m višine nad raščenim terenom.
3.4.1.16 Vzletišče za jadralne padalce in lahke naprave za letenje
(28) je travnato vzletišče, ki po obsegu/velikosti ustreza merilom po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08). Na njem je dovoljen vzlet/pristanek le slednjim lahkim zračnim plovilom: jadralnim letalom (jadralna letala z motorjem), zmajem (motorni zmaji), balonom, malim, lahkim in zelo lahkim helikopterjem ter lahkim in zelo lahkim letalom.
3.4.1.17 Fasada
(29) Fasade, ki potekajo vzdolž slemena strehe (oziroma na območju te orientacije), so vzdolžne fasade. Druge, ki so na strani izteka slemena, so čelne fasade.
(30) Vse fasade pomožnega objekta se oblikujejo kot notranje fasade. V primeru, da pomožna stavba, meji na javni prostor, naj bo slednja oblikovana tripartitno (z delitvijo na cokel, osrednji del ter venec).
3.4.1.17.1 Glavna fasada
(31) Kot glavna fasada se oblikuje fasada glavne stavbe ob najpomembnejšem javnem prostoru, na katerega stavba meji. Z oblikovanjem glavne fasade naj se artikulirata odnos oziroma pomen in značaj stavbe do javnega prostora.
3.4.1.17.2 Notranja fasada
(32) je fasada, ki meji na sekundarni del GE. Lahko meji na notranje dvorišče ali odprti prostor krajine.
3.4.1.17.3 Mejne fasade
(33) so fasade stavbe, ki mejijo na sosednjo GE in so od le te odmaknjene manj kot 0,25 m. Oblikujejo se kot slepe fasade z naslednjimi elementi:
– so brez odprtin,
– od parcelne meje morajo biti odmaknjene za 5,0 cm oziroma za debelino, ki jo določa debelina izolacije fasade.
3.4.1.18 Nadomestna gradnja
(34) je odstranitev obstoječega objekta in postavitev novega na mestu poprej odstranjenega objekta, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu. Pri tem se lahko ohranja velikost zemljišča namenjenega gradnji in obstoječi odmiki stavbe od parcelnih meja sosednjih zemljišč – za slednje ni potrebno pridobiti soglasja sosedov.
3.4.1.0.19 Faktor zazidanosti (FZ)
(35) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž stavb nad terenom in površino gradbene enote. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo posebni sekundarni kubusi, upošteva pa se tlorisna projekcija enostavnih in nezahtevnih objektov na GE.
3.4.1.0.20 Faktor zelenih površin (FZP)
(36) je razmerje med zelenimi površinami na terenu in celotno površino GE.
3.4.1.0.21 Obstoječa stavbna struktura
(37) so stavbe, ki so zgrajene na podlagi gradbenih in drugih upravnih dovoljenj, ter stavbe, ki imajo uporabno dovoljenje po zakonu.
3.4.1.0.22 Objekti za oglaševanje
(38) so objekti za posredovanje oglasnih sporočil. Dovoljeni so le na lokacijah in v oblikah, kot jih opredeljujejo veljavna dovoljenja oziroma jih določa poseben občinski predpis. Do sprejetja občinskega predpisa se postavljanje tabel dovoljuje le s soglasjem Občine in morebitnih ostalih nosilcev urejanja prostora. Mednje ne spadajo vizualne označbe dejavnosti na stavbah, v kateri dejavnosti so.
3.4.2.0 Gradbena enota
3.4.2.1 Splošna merila in pogoji urejanja gradbenih enot
54. člen
(splošna merila urejanja GE)
(1) GE je zaokrožen prostor praviloma stavbnih zemljišč/parcel (ene ali več) z enovitim lastništvom oziroma skupnim upravljanjem in funkcionalnimi povezavami ter soodvisno stavbno strukturo zunaj območja javnega prostora (OJP).
Zemljišče namenjeno gradnji in namembnost GE
(2) Zemljišče namenjeno gradnji je lahko le celota ali del ene GE. Za vsak poseg v območju GE ali njenem delu (torej katerikoli obliki zemljišča namenjenega gradnji) se opredeli v vodilni mapi, v kateri se glede pogojev gradnje, meril zazidanosti ipd. upoštevajo merila uveljavitve dvorišča, pomožnih stavb, faktorji in druga merila, ki so opredeljena za dotično GE. Namembnost GE oziroma dopustne dejavnosti na GE so opredeljene pri posameznem tipu GE (točka 1.0).
Primarni del GE, sekundarni del GE
(3) Primarni del GE je pas GE vzdolž javnega prostora, ki sega v globino GE do notranje fasade glavne stavbe (3.4.3.2). Razmerje med GE in najpomembnejšim javnim prostorom določa glavna stavba: s programom, arhitekturnim oblikovanjem in umestitvijo v prostor. Zato se v primarnem delu GE lahko vzpostavi le glavna stavba. Najpomembnejši oziroma osnovni programi na GE so lahko umeščeni le v glavni stavbi.
(4) Sekundarni del GE je prostor med primarnim delom GE in mejo naselja oziroma del GE zunaj primarnega dela. Notranje dvorišče je del sekundarnega dela GE. V sekundarnem delu GE se praviloma vzpostavijo pomožne stavbe in notranje dvorišče.
Organizacija stavb, lega objektov na GE, odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov
(5) Organizacijo stavb (3.4.3.1) na gradbeni enoti določajo: oblikovanje notranjega dvorišča, odmiki od drugih meja GE/parcelnih meja, odmiki med stavbami in regulacijske črte. Stavbe naj se na zemljišče obenem umešča tako, da so optimalno izkoriščene danosti terena in upoštevane značilnosti obstoječe grajene strukture. Funkcionalni ali gradbeni elementi ureditve ali stavbe posamezne GE ne smejo segati izven meja GE.
(6) Na obstoječih GE, na katerih umestitev stavb odstopa od določil umestitve stavb predpisanega tipa GE se slednje lahko ohranja pri vseh posegih razen pri novogradnjah. Zasnova novogradenj mora biti v skladu z merili predpisanega tipa GE. Na obstoječih GE, kjer so že vzpostavljena notranja dvorišča, lahko znaša minimalna dimenzija dvorišča 3,0 m.
(7) Pogoj za gradnjo pomožnega objekta je izdano gradbeno dovoljenje za glavno stavbo ter izgradnja dvorišča, če je predpisano. Izjema je lopa kot enostavni objekt – začasni gradbiščni objekt v okviru gradbišča. Prav tako le dopustna gradnja pomožnih stavb kot nezahtevnih enostavnih objektov na GE zpa, zrs, zpk, zvr, kjer gradnja pomožne stavbe ni pogojena z izgradnjo glavne stavbe.
(8) Dvorišče opredeljuje možnosti gradnje stavb na GE – njihovega števila, organizacije in velikosti. Možnost umeščanja stavb na GE poleg glavne stavbe med drugim določa oblika in velikost dvorišča. Gradnja pomožnih stavb in sekundarnih kubusov glavne stavbe je pogojena z možnostjo izgradnje dvorišča. Edini stavbi, ki se lahko gradita na dvorišču, sta nadstrešek za potrebe zunanjega bivalnega prostora in uta.
(9) Odmik stavbe od parcelne meje je najkrajša razdalja med dotično mejo in najbližjo zunanjo točko najbolj izpostavljenega dela stavbe (npr. napušč, balkon in podobno). Če ni določeno drugače, mora biti stavba od parcelne meje sosednje GE odmaknjena vsaj 3,0 m, če se gradi kot zahteven ali manj zahteven objekt in vsaj 1,5 m, če se gradi kot nezahteven ali enostaven objekt. Če so odmiki objektov od meja sosednjih parcel manjši, je potrebno predložiti soglasje lastnikov sosednjih parcel. Izjema v odmikih je dopustna na območjih obstoječih strnjenih mestnih jeder oziroma pri strnjenih pozidavah (obstoječih uličnih nizov ipd.), kjer se gradnja izvaja kot nadomestna gradnja.
(10) Odmik od javnega prostora ceste je opredeljen z regulacijskimi črtami in v skladu s soglasjem soglasjedajalca ter cestnoprometnimi predpisi glede na kategorizacijo cest.
(11) Med stavbami GE se upošteva merilo ureditve notranjega dvorišča. Razmiki med stavbami na GE morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno tehnični, požarno varnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da sta možna vzdrževanje in raba objektov v okviru GE. Razmik med stavbami naj bo najmanj 0 ali vsaj 3,0 m, optimalni pa je 8,0 m. Določilo ne velja za podzemne stavbe.
(12) Regulacijske črte na GE določajo meje javnega prostora do katerih se lahko načrtujejo in gradijo stavbe in druge ureditve v primarnem delu GE. Regulacijske črte so gradbena linija (GL), gradbena meja (GM), regulacijska linija (RL) in smer pozidave (sp).
(13) Gradbena linija (GL) je regulacijska črta, na katero se pri novogradnjah in nadomestnih gradnjah s celotno dolžino ali najmanj le zunanjim vogalom umeščajo glavne fasade vseh stavb – tipa glavna stavba, ki mejijo na javni prostor. Določi se z interpolacijsko linijo med merodajnima osnovnima kubusoma glavnih stavb vzdolž javnega prostora ali z drugače predpisanim odmikom stavbne strukture od javnega prostora. Gradbeno linijo lahko presegajo posebni sekundarni kubusi in objekti GJI. Gradbena linija je meja osnovnega kubusa glavne stavbe, na katerega se mora umestiti s tlorisno projekcijo dotične fasadne ploskve.
(14) V primeru, ko gradbena linija sovpada z linijskim potekom zgrajenega ali načrtovanega infrastrukturnega voda oziroma poteka v njegovem varovalnem pasu ali se z njim križa, je izjemoma dopustno odstopanje od gradbene linije, če v projektnih pogojih upravljavec GJI ne dopusti prestavitve GJI oziroma gradnje v varovalnem pasu. V takem primeru se objekt na GE umesti z glavno fasado na robu varovalnega pasu infrastrukturnega voda s potekom fasade vzporedno z gradbeno linijo.
(15) Gradbena meja (GM) je regulacijska črta – linija v primarnem delu GE, do katere sme v smeri javnega prostora segati katerakoli stavba ali del stavbe. Če ni določena drugače, je gradbena meja hkrati tudi regulacijska linija. Gradbena meja je meja kakršnegakoli dela stavbe.
(16) Regulacijska linija (RL) razmejuje območje gradbene enote in javni prostor. To je meja, do katere sme segati kakršnakoli ureditev GE. Izjema je lahko le izključno javna ureditev, s katero soglaša upravljavec javnega prostora, v katerega takšna ureditev sega. Če ni določena drugače, je to obstoječa linija uporabe javnega prostora oziroma parcelna meja med GE in javnim prostorom. Regulacijska linija je meja med GE in javnim prostorom, torej meja kakršnekoli ureditve GE. V okviru GE se prostor med GL in RL lahko oblikuje kot manipulativni prostor GE namenjen tudi parkiranju, če velikost slednjega to omogoča.
(17) Smer pozidave (sp) je smer slemena, ki določa orientacijo stavb – osnovnih kubusov glavnih stavb.
Velikost in oblika GE
(18) Velikostni red GE opredeljen pri tipih GE v točki 4.3 je okvirno in priporočljivo, ne pa zavezujoče merilo velikosti za opredelitev površin novih GE.
(19) Velikost nove GE se opredeli na podlagi: število in velikost tipa glavne stavbe, izgradnja dvorišča oziroma predpisani faktorji ter odmiki. Oblika GE naj izhaja iz značilne parcelacije v EUP/naselja. Velikost in oblika naj zagotavljata zadostne površine za spremljajoče dejavnosti osnovnemu objektu (nezahtevni in enostavni objekti, parkirni prostori, manipulativne površine …), predpisane intervencijske dostope in površine za gasilska in druga reševalna vozila, potrebne odmike ali požarne ločitve za omejevanje širjenja požara na sosednje GE.
(20) V primerih obstoječih ali izvornih GE, ki ne dosegajo minimalne priporočljive velikosti, se ta lahko ohranja ali poveča. V okviru obstoječe pozidane GE veljajo vsa merila tega tipa GE ne glede na to, da je njena površina manjša od priporočljive. Pri parcelah z obstoječimi stavbami, ki še nimajo določene GE, se velikost in oblika GE določi skladno z določili tega odloka.
Določanje velikosti in števila objektov na GE
(21) Merila za določanje velikosti in števila objektov so opredeljena z:
– največjim merilom, tlorisnim razmerjem ter višinskim gabaritom glavnih in pomožnih stavb glede na določila tipa GE,
– odmiki stavb,
– obveznostjo izgradnje dvorišča, kjer je v tipu GE opredeljeno,
– največjim dovoljenim faktorjem zazidanosti GE (FZ),
– najmanjšim dovoljenim faktorjem zelenih površin na GE (FZP).
(22) Na zemljiščih, pri katerih obstoječa pozidava presega faktor zazidanosti zemljišča (FZ) in faktor zelenih površin (FZP), se obstoječa zazidanost in obstoječe zelene površine lahko ohranijo, ni pa dovoljeno povečanje zazidanosti ali zmanjševanje zelenih površin.
Združevanje, delitev GE
(23) GE se lahko funkcionalno združujejo tako, da se ohranja struktura stavb združenih GE (ohranja skupno število vsaj glavnih stavb vseh združenih GE ipd.) in ohranja intenziteta oziroma gostota sklenjenosti obuličnega niza. Delijo se lahko le tako, da del meje z javnim prostorom ostane, njena širina se praviloma prilagaja tipični širini v posameznem naselju. Vse GE naj imajo zagotovljen dovoz in dostop do javne ceste. Delitve po globini GE, razen izjemoma, niso dopustne, razen v primerih, ko GE na dveh ali več straneh meji na javni prostor. Dopustna je le na način, da je z delitvijo omogočen dostop iz javnega prostora do novo opredeljene GE. Delitev GE je dopustna le v primeru, ko preostali del zemljišča (ostanek) še ustreza merilu priporočljivega velikostnega reda opredeljenega tipa GE. Ob združevanju in delitvah je potrebno upoštevati velikostne rede posameznih tipov GE.
Parcelacija zemljišč za potrebe opredelitve GE
(24) Parcelacija GE se lahko določi na podlagi:
– razvojno morfoloških kriterijev vrste GE in njene vloge v merilu prostorskega konteksta (parcelno strukturo zemljišč, naravne razmere);
– meril kakovostne organizacije funkcij in stavb GE (manipulativne površine, površine za mirujoči promet intervencijske dostope in površine …) v dopustnih velikostnih merilih glede na predpisan tip GE;
– možnosti priključitve na GJI;
– posebnih meril tega odloka.
(25) Parcelacija GE je dopustna tudi zaradi vzpostavitev novih in sanacije obstoječih infrastrukturnih vodov ter širitve gospodarske javne infrastrukture (ceste, pločnik, kolesarska steza ipd.), novih lastniških razmerij v primeru izravnavanja medsosedskih meja ter za potrebe dovoznih poti.
Oblikovanje okolice objektov – zelene in druge ureditve na GE
(26) Površine izven oboda stavb, dovoza z manipulacijskimi površinami ter dvoriščem naj bodo praviloma, glede na namembnost GE, opredeljene kot funkcionalne zelene površine. Pri urejanju okolice oziroma zunanje ureditve se upošteva obstoječa konfiguracija terena. Brežine, nasipi in izpostavljena pobočja naj bodo pravilom ozelenjena ter zavarovana pred erozijo. Pri oblikovanju okolice (vrtov, sadovnjakov, robov naselja …) naj se uporabljajo avtohtone drevesne in grmovne vrste.
(27) Na vseh GE je dopustna vzpostavitev podpornih zidov in škarp. Lahko so postavljeni na parcelno mejo (s soglasjem soseda) oziroma naj bodo od nje odmaknjene najmanj 0,5 m. Na škarpe in podporne zidove se lahko namestijo ograje. Za premagovanje večjih višinskih razlik zemljišča je dopustno sestavljanje škarp v tlorisu, ki skupno lahko presegajo višino 2,0 m z vmesnimi intenzivno ozelenjenimi horizontalnimi pasovi širokimi vsaj 0,6 m. Izjema so podporni zidovi, ki so potrebni zaradi plazenja terena ali zavarovanja strmih brežin ob cestah in poteh in so lahko višji od 2,0 m.
(28) Ograjevanje GE v odprtem prostoru kulturne krajine ni priporočljivo. Oblikovanje ograj naj bo tako, da v okolju ne izstopajo. Ograja je lahko visoka do 2,0 m.
Postavljene so lahko na parcelno mejo, od katere naj bo odmaknjena najmanj 0,5 m oziroma s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča je lahko postavljanja tudi na parcelno mejo, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Varovalna ograja, igriščna ograja in protihrupna ograja so lahko visoke do 3,0 m.
(29) V območju javnega prostora se škarpe in ograje lahko umeščajo ob javni cesti tako, da zgornji rob ograje oziroma lega le te ne sme posegati v polje preglednosti. Pred gradnjo je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
Parkirna mesta
(30) V prostoru GE je treba zagotoviti potrebno število parkirnih/garažnih mest glede na vrsto in obseg dejavnosti, ki se na GE odvijajo. Število parkirnih mest se določi na podlagi veljavnih standardov, ki veljajo na tem področju. Število parkirnih mest (PM) ne sme biti manjše od (za navedene dejavnosti):
– trgovska: 1 PM/35 m2 neto etažnih površin (NEP),
– skladiščna: 1 PM/100 m2 NEP,
– pisarniška: 1 PM/30 m2 NEP,
– razstavna: 1 PM/100 m2 NEP,
– gostinska: 1 PM/4 sedeže,
– bivanje: 1,8 PM/1 stanovanjsko enoto.
(31) Odstopanja od normativov, določenih v prejšnji točki, so dopustna pri rekonstrukcijah obstoječih stavb, kjer se lahko ohrani obstoječe število parkirnih mest.
(32) V primeru, da potrebnega števila parkirnih mest zaradi prostorske utesnjenosti lokacije ni mogoče zagotoviti v sklopu zunanje ureditve na zemljišču za gradnjo lahko investitor parkirna mesta zagotovi tudi na drugih zemljiščih v bližini lokacije. Če zaradi prostorskih razmer tudi to ni možno, lahko investitor zaprosi občino za souporabo obstoječih javnih parkirišč v naselju. Občina souporabo obstoječih javnih parkirišč za potrebe posameznega objekta dovoli, če taka souporaba ne bo predstavljala prekomerne obremenitve obstoječih parkirišč, in o tem odloči s soglasjem.
(33) V primeru, da bo pri posameznem objektu prihajalo samo občasno do večjega števila obiskovalcev z osebnimi vozili, (kot npr. pokopališča, športni objekti …), lahko občina določi zmanjšanje normativa potrebnega števila parkirnih mest za ta objekt. Zmanjšanje normativa se določi glede na ocenjeno pogostost in število občasnih obiskovalcev z osebnimi vozili ter glede na dejanske prostorske možnosti v okolici lokacije objekta. O zmanjšanem normativu odloči župan s sklepom.
(34) Nove parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM, je potrebno ozeleniti. Pri urejanju javnih parkirnih površin in garažnih stavb je potrebno v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe, in sicer 1 PM za invalide/10 PM.
Priključevanje GE na javno infrastrukturo
(35) GE se morajo priključevati na naslednje vrste javnih instalacij in storitev, če zanje obstajajo možnosti glede na javni razvod oziroma se morajo naknadno izvesti, ko so na voljo:
– na javno cesto – prometno površino za motorna vozila – uvoz: pri GE s poslovnimi dejavnostmi z opredeljenim dostopom za tovorna vozila v najmanjši širini 5,0 m in največji 7,0 m; pri drugih pa v minimalni širini 3,0 m in maksimalni 5,0 m;
– javno vodovodno omrežje;
– javno kanalizacijsko omrežje;
– odvoz komunalnih odpadkov v okviru obvezne gospodarske javne službe;
– elektroenergetsko omrežje.
(36) Za minimalno komunalno opremljeno zemljišče se šteje, da je na GE zagotovljeno:
– dostop na javno cesto – neposredno ali preko sosednjega zemljišča (z izpolnjenim pogojem pravice graditi ali služnosti za dostop);
– oskrba z vodo iz javnega vodovoda, vodnjaka ali zbiralnika vode;
– odvajanje odpadnih vod v javno kanalizacijo oziroma malo čistilno napravo ali nepropustno greznico (začasno – do izgradnje kanalizacije ali male ČN);
– odvajanje odpadnih padavinskih vod z objekta in utrjenih površin GE v meteorno kanalizacijo ali s ponikanjem;
– odvoz komunalnih odpadkov;
– oskrba z električno energijo iz javnega elektroenergetskega omrežja ali z oskrbo iz lastnega oziroma drugega obnovljivega vira.
(37) Priključek mora biti izdelan v skladu z zmogljivostmi na GE in dan v uporabo ob pričetku obratovanja na GE objektu oziroma v roku 6 mesecev od izgradnje javnega infrastrukturnega sistema, na katerega se objekt priključuje. Dopustna je začasna ureditev priključitve GE na objekte, naprave in vode GJI v skladu s pogoji in soglasjem občine oziroma upravljavca GJI, ki začasen priključek zagotavlja. V takem primeru mora biti dajalec soglasja zavezan k ureditvi trajne priključitve po preteku obdobja začasnosti.
(38) Režim uporabe in pogoje priključevanja se ureja s predpisom, ki obravnava naselje ali več naselij kot celoto, pri čemer upošteva značaj posamezne GE. Pri priključevanju dodatnih porabnikov se ugotavlja ustreznost obstoječih vodov. V primeru neustreznosti poda upravljavec omrežja zahteve za dopolnitev, posodobitev ali zamenjavo omrežja.
(39) Pomožne individualne ali skupinske infrastrukturne objekte (npr. čistilne naprave ipd.) je na GE dovoljeno graditi le v primerih, ko z javnega omrežja ni omogočena priključitev oziroma izvajanje storitve na GE, kar je razvidno iz predhodnih pogojev glede priključevanja na posamezno vrsto GJI. V teh primerih je dovoljena le gradnja infrastrukturnih objektov, ki javna omrežja GJI začasno nadomeščajo (npr. v odsotnosti kanalizacije greznico, v odsotnosti javnega plinskega omrežja plinski rezervoar …). Takšni objekti so:
– nepretočna greznica;
– mala čistilna naprava;
– individualna plinska cisterna; na GE z nagnjenim terenom naj bo cisterna z vsaj dveh strani omejena z brežino usekov v teren najmanj do višine vrha cisterne; na območjih varovanja kulturne dediščine naj bo rezervoar za plin v celoti vkopan;
– zbiralnik za kapnico oziroma rezervoar za vodo in vodnjak, ki je dovoljen na vseh GE, ne glede na vzpostavljeno javno vodovodno omrežje, vendar mora biti vkopan.
(40) Ti objekti se lahko gradijo tudi v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, če hkrati zadostujejo tudi določilom odloka.
(41) Na GE se lahko v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje gradijo:
– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (priključek – energetske infrastrukture – nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, priključek na distribucijsko plinovodno omrežje, priključek na vročevod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvajanje odpadne vode, (vodovodni priključek na javno vodovodno omrežje, kanalizacijski priključek na javno kanalizacijsko omrežje, cestni priključek, priključek na komunikacijska omrežja – vodi javnih telekomunikacijskih storitev,
– pomožni komunalni objekti (pomožni vodovodni in kanalizacijski objekti – jaški, ponikovalnice, lovilniki maščob ipd. razen ekološkega otoka),
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov,
– vrtina ali vodnjak za potrebe raziskave in rezervoar za vodo,
– bazne postaje, namenjene javnim telekomunikacijskim storitvam,
– samostojna parkirišča,
– pomožni objekti namenjeni varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(42) Do izgradnje distribucijskega elektroenergetskega omrežja se objekt lahko oskrbuje z električno energijo pridobljeno iz sončnih kolektorjev na strehi objekta.
(43) Na vseh stavbnih zemljiščih (GE in v javnem prostoru) je dopustna gradnja gradbeno inženirskih objektov po klasifikaciji CCSI 2 Gradbeno inženirski objekti (razen 23 Kompleksni industrijski objekti).
Posebnosti določil varstva pred hrupom
(44) Meje med III. in IV. območjem SVPH na poselitvenih območjih so določene s tipom GE glede na namensko rabo prostora na EUP določene kot IV. SVPH za površine za proizvodnjo (IP) in gospodarske cone (IG) ter za površine prometne, energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture (PC, PO, E, O, T) in kot III. SVPH s tipom GE na EUP z namensko rabo prostora CU in CD.
3.4.3.0 Stavbe
3.4.3.1 Stavba – splošna merila in pogoji za oblikovanje stavb
55. člen
(merila in pogoji oblikovanja)
Stavbe – splošno
(1) Stavbe (po formulaciji ZGO-1) naj bodo stavbarsko oziroma arhitekturno oblikovane. Merilo ter arhitekturni jezik oziroma stavbarski izraz pri vsaki novi, nadomestni ali rekonstruirani stavbi, dozidavi/nadzidavi stavbe naj:
– bo izpeljan iz arhitekturnih oziroma stavbarskih tipov oziroma njihovih elementov avtohtone arhitekture v kontekstu ohranjanja in razvoja arhitekturne identitete prostora,
– zagotavlja integracijo v konkretno mikro okolje, v katerega se stavbo umešča v skladu z njeno vlogo v prostoru (npr. lokacija na robu naselja, ob javnem prostoru ipd.) in njene namembnosti po kriterijih avtohtonega poselitvenega vzorca, v katerega se stavba umešča;
– gradnja stavb okroglih oblik ni dopustna. Izjema so cerkve, kapelice, silosi, rezervoarji in javne zgradbe.
(2) Vse novo zgrajene stavbe morajo izpolnjevati tehnična merila oziroma gradbene predpise v zvezi z gradnjo in uporabo stavb – npr. s področja varovanja zdravja – zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z osončenjem, dostopnost za invalide, varovanje pred hrupom v skladu z Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1) in podzakonskih zakonov ter drugo. Pri gradnji se priporoča uporaba naravnih materialov lokalnega izvora.
Namembnost stavbe
(3) Namembnost stavbe izhaja iz vloge stavbe v prostoru GE in je opredeljena pri tipu GE. Obstoječe dejavnosti se pod obstoječimi pogoji lahko ohranjajo. Sprememba namembnosti in rabe stavb je dopustna, če je v skladu z namembnostjo opredeljene enote urejanja oziroma določili tipa GE. Nove dejavnosti ne smejo negativno vplivati na obstoječo funkcijo naselja oziroma dela naselja.
Glavna in pomožna stavba GE
(4) Glede na vlogo stavbe na GE je stavba lahko le glavna ali pa pomožna stavba.
Velikostno merilo stavb
(5) Dopustni tlorisni gabariti glavnih stavb ter etažnost le teh so opredeljeni v tipih GE (točka 2.1). Velikostno merilo pomožnih stavb je opredeljeno v 57. členu odloka oziroma mora pri gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov biti v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
Etažnost stavbe
(6) Upoštevajoč določila termina v ZGO je določena z dovoljenim največjim številom etaž stavbe nad nivojem terena. Za etažo šteje pritličje in nadstropja.
(7) Kleti (K) je dopustno graditi na vseh GE kjer je dovoljena gradnja stavb, in sicer brez omejitev v tlorisni velikosti, če to omogočajo terenske razmere oziroma če v posebnih merilih ni opredeljeno drugače, zato oznake K kot take ni. Klet mora biti vkopana vsaj z ene strani tako, da je na vkopani strani največ 1,4 m nad nivojem terena. Kleti pod zelenimi površinami so dopustne, če je zagotovljeno naravno vegetiranje zatravitve in drugega zelenega sistema (brez dodatnega namakanja ipd,). Namembnost kletne etaže je v povezavi z namembnostjo glavne stavbe in NRP GE: pomožna (sekundarni prostori, skladišča), lahko pa tudi stanovanjska.
(8) Mansarda (M) je izkoriščen prostor nad zadnjo etažo, neposredno pod poševno streho. Pri poševnih strehah je lahko kolenčni zid mansarde visok do 1,4 m – merjen v notranjosti prostora od zaključenega poda do loma strehe. V primerih obstoječih stavb s poševno streho, ko je kolenčni zid podstrešja višji od 1,4 m, se podstrešje šteje za celotno etažo. Strešni venec je arhitekturno oblikovan stik strehe in fasade, vključno z vsemi instalacijskimi ureditvami (odvodnjavanje itd.). Možnost gradnje mansarde, tj. podstrešja s koristno površino, določa navedba oznake M (npr. če je oznaka E2+M sta dovoljeni dve etaži (E) in mansarda (M), če sta opredeljeni dve etaži (E2) potem je dopustno E in M ipd).
(9) Neizkoriščeno podstrešje je del stavbe, ki se nahaja nad zadnjo etažo in neposredno pod poševno streho ter nima opredeljene namembnosti.
Podzemna stavba
(10) Stavba oziroma deli stavbe pod nivojem terena se lahko po tem odloku gradijo na območjih predvidenih za gradnjo. Gradnja podzemne stavbe je dovoljena, kolikor gradbeno tehnične lastnosti in pogoji obratovanja ne ovirajo kvalitetnega izpolnjevanja podrobnejše namenske rabe ter osnovnih funkcij ureditve nad nivojem terena oziroma nad nivojem javnega prostora (npr. parka, vozišča, parkirišča ipd.).
(11) Odmiki od parcelnih meja, razen od najpomembnejšega javnega prostora, so enaki kot odmiki stavb v splošnih določilih (55. člen, točka 2), razen če so odmiki stavb v tipu EUP/GE opredeljeni drugače (59.–80. člena, točka 3.1 – Omejitev). Odmik podzemne stavbe proti najpomembnejšemu prostoru lahko presega gradbeno linijo in mejo, vendar ne smejo presegati regulacijske linije. V soglasju z upravljavcem javnega prostora se podzemna stavba ali njen del lahko zgradi tudi v javnem prostoru, preko regulacijskih črt.
(12) Namembnost podzemnih stavb je v povezavi z namembnostjo glavne stavbe na GE in NRP GE – garaža, sekundarni prostori, deponija, skladišča, lahko pa tudi stanovanjska.
Orientacija stavbe
(13) Orientacija stavbe je smer slemena strehe osnovnega kubusa stavbe. Ta je vzdolžna glede na tlorisno geometrijo stavbe.
(14) Na zemljiščih GE z nagibom več kot 1:4 so lahko stavbe, širše od 7,0 m, orientirane le vzdolž plastnic +30 stopinj, to ne velja pri nadomestnih gradnjah.
Oblikovanje strehe stavbe
(15) Streha naj se praviloma oblikuje kot streha z naklonom (3.4.1.8) oziroma oblikovanje naj izhaja iz opredelitev splošnih meril oblikovanja glavne stavbe (3.4.3.2) oziroma posameznega tipa glavne stavbe (3.4.4.0. točka 2.1 posameznega tipa GE) in meril oblikovanja streh pomožnih stavb (3.4.3.4), če v posebnih merilih (3.5.0.0 Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP) ni opredeljeno drugače.
Oblikovanje fasad stavbe
(16) Fasadna ploskev naj se oblikovno deli na tri glavne horizontalne pasove: podnožje fasade, osrednji del in strešni venec. V strešnem vencu naj se celovito oblikuje stik med fasadno ploskvijo in streho z odvodnjavanjem. Vsaj po dve sosednji fasadi iste stavbe naj bosta oblikovani v enotni fasadni kompoziciji in enotnem proporcijskem sistemu. Najpomembnejši fasadni elementi naj bodo praviloma urejeni v enotnem kompozicijskem sistemu, načeloma v vertikalnih oseh. Fasade obloge (cokel) iz keramike ter poliranega kamna niso dovoljene.
(17) Okenske odprtine pri stavbi tipa trško mestna hiša, hiša na podeželju, naj imajo pri okenskih odprtinah razmerje med širino in višino praviloma vertikalne pravokotne oblike. Stavbno pohištvo je priporočljivo v naravnih tonih avtohtonih vrst lesa (smreka, hrast, macesen …). Barve fasad naj bodo praviloma le pastelne barve zemeljskih tonov. Če obstoječe stanje presega določilo, se obstoječe stanje ohranja. Med okenske odprtine ne sodijo steklene fasade, tj. deli fasad v posameznem horizontalnem pasu fasadne ploskve.
(18) Zasteklitev balkona, lože ali drugih arhitekturnih elementov fasade je dopustna, kolikor je tak poseg v skladu z ugotovljenimi kvalitetnimi izhodišči tipologije stavbne strukture v vplivnem območju posega. Ugotovitev mora biti utemeljena in obrazložena v opisu posega.
(19) Sestavni del arhitekturnih značilnosti stavb so tudi vsi na stavbo nameščeni tehnični in označevalni elementi (svetlobni napisi, oglasni panoji, klimatske naprave ipd.). Na glavni fasadi stavbe ni dovoljeno nameščati enot klimatskih naprav. Dopustna je obvestilna signalizacija in oglaševanje za lastne potrebe na fasadah stavb (in poljavnem prostoru GE), v katerih se opravlja dejavnost, vendar ti ne smejo motiti okoliških bivalnih prostorov (stanovanj, pisarn), če le ti zadovoljujejo določila Uredbe. Na glavni fasadi stavbe se lahko postavljajo tudi spominska obeležja. Za krajevna obvestila se lahko v registriranih območjih/enot KD uporabljajo le lesene table pritrjene na posamezen objekt. Fasada ima lahko integrirane tudi sisteme FNE (energetski objekti po klasifikaciji stavb: 2302 energetski sistemi).
Obstoječe stavbe
(20) Za obstoječe objekte po izdanih gradbenih dovoljenjih se smatra, da niso v nasprotju s tem odlokom.
(21) Pri posegih v obstoječe objekte je potrebno načrtovati aktivno zaščito pred hrupom, toplotnimi izgubami in vlago s tehničnimi ter konstrukcijskimi ukrepi (zaščita oken, fasad, tlakov ipd.).
(22) Obstoječo stavbno strukturo je mogoče, glede na opredeljen tip stavbe, dozidati/nadzidati do maksimalnih gabaritov, ki so opredeljeni pri tipu glavne stavbe oziroma pomožno stavbo do maksimalnih gabaritov opredeljenih za pomožno stavbo. Pri dozidavi in nadzidavi obstoječih objektov je potrebno zagotoviti oblikovno skladnost dozidanega ali nadzidanega objekta z obstoječim objektom.
(23) Vsaki obstoječi stavbi je mogoče dozidati sekundarni kubus, če to dovoljujejo faktorji.
(24) Prav tako je pri prenovi oziroma sanaciji obstoječih streh dopustna izvedba okenskih odprtin v obstoječem konceptu strešne konstrukcije oziroma ohranitev obstoječega naklona strehe.
(25) Zasteklitev balkona, lože ali drugih arhitekturnih elementov fasade je dopustna, kolikor je tak poseg v skladu z ugotovljenimi kvalitetnimi izhodišči tipologije stavbne strukture v vplivnem območju posega. Ugotovitev mora biti utemeljena in obrazložena v opisu posega.
(26) Na obstoječi stavbni strukturi, ki presega določila predpisanega tipa stavbe so dovoljena vzdrževalna dela, rekonstrukcija, izvedba okenskih odprtin v obstoječem konceptu strešne konstrukcije, nadalje spremembe namembnosti in tudi vzpostavitev sekundarnega kubusa – vendar slednje ob pogoju, da niso preseženi opredeljeni faktorji GE (FZ, FZP) oziroma, da je izpolnjena obveznost izgradnje dvorišča.
3.4.3.2 – Splošna merila organizacije in oblikovanja glavnih stavb
56. člen
(splošna merila oblikovanja glavnih stavb)
(1) Glavna stavba je po vsebini, značaju in arhitekturnih/stavbarskih elementih najpomembnejša stavba gradbene enote, ki določa odnos med gradbeno enoto in najpomembnejšim javnim prostorom. Glavna stavba GE se lahko gradi le kot zahteven in manj zahteven objekt v skladu s predpisom o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
Namembnost glavnih stavb
(2) V njej naj bodo organizirani najpomembnejši programi na GE.
Oblikovanje glavne stavbe
Sestavine glavne stavbe – osnovni in sekundarni kubusi
(3) Glavna stavba ima le osnovni kubus oziroma je sestavljena iz osnovnega in morda enega ali več sekundarnih kubusov. Možnost in način vzpostavitve sekundarnega kubusa so opredeljeni pri posameznem tipu glavne stavbe.
Osnovni kubus glavne stavbe
(4) Osnovni kubus glavne stavbe naj bo oblikovan kot osrednji del stavbe – z največjim volumnom in glavno streho nad njim, ki naj bo praviloma nameščen na regulacijske črte javnega prostora. Umeščanje kubusa na GE je opredeljeno pod merili oblikovanja GE (3.4.3.0. GE).
Sekundarni kubus glavne stavbe
(5) Sekundarni kubusi so vsi drugi deli glavne stavbe zunaj osnovnega kubusa, ki so od slednjega bistveno manjši – odstopajo po višini in oblikovanju tako, da so osnovnemu kubusu podrejeni in se z njim hkrati stikajo na vsaj eni stranici. Vsota površin sekundarnih kubusov ne sme presegati površine osnovnega kubusa. Razmerje bruto površin med osnovnim in sekundarnimi kubusi mora biti vsaj 1:1 ali več v korist osnovnega kubusa.
(6) Sekundarni kubus se lahko oblikuje v skladu z naslednjimi merili:
– zgornji rob konstrukcije mora biti poravnan z vrhom fasade na osnovnem kubusu ali pa od njega nižji vsaj 1,0 m;
– ne sme biti širši od 4,0 m, merjeno od osnovne stične ploskve sekundarnega in osnovnega kubusa;
– v primerih, ko sooblikuje mejo naselja, mora biti dolg najmanj 2/3 dimenzije osnovnega kubusa;
– lahko je zgolj pritličen z ravno streho (lahko tudi kot terasa) ali pa z izkoriščenim podstrešjem pod podaljšano streho (brez kolenčnega zidu);
– na njem je dovoljeno vzpostavljati uvoze (npr. uvoz v garažo).
(7) Dopustna je vzpostavitev enega sekundarnega kubusa do širne 7,0 m od osnovne stične ploskve sekundarnega in osnovnega kubusa z razmerjem širine:dolžini od 1:1 do 1:1,3, ki je namen garažiranju. Ima lahko eno etažo, streha je lahko le tipa ravna streha (terasa). Minimalna stična dolžina kubusov naj bo 2,0 m. Tak sekundarni kubus je lahko vzpostavljen v primarnem delu GE ter lahko presega GL oziroma linijo glavne fasade vendar največ za 4,0 m.
(8) V primeru, da je v specifikaciji EUP (84. člen) v posebnih merilih dovoljena vzpostavitev enega sekundarnega kubusa do širne 6,0 m se ta oblikuje pod naslednjimi merili:
– namen je le garažiranju;
– ima lahko le eno etažo;
– z razmerjem širine:dolžini od 1:1 do 1:1,3;
– minimalna stična dolžina kubusov (osnovnega in sekundarnega) naj bo 2,0 m;
– streha je lahko le tipa ravna streha (terasa);
– sega lahko do opredeljene regulacijske črte.
Posebni sekundarni kubusi
(9) Gank je avtohton arhitekturni element – zunanji hodnik vzdolž celotne glavne fasade, širok do največ 1,5 m pokrit z osnovno streho. Ob tem lahko previs strehe nad gankom vzpostavlja asimetrijo stavbe in lahko presega horizontalno projekcijo ganka za zgoraj opredeljen napušč.
(10) Loža je pokrit zunanji prostor nad pritličjem znotraj kubusa stavbe, ki je z vseh strani, razen z ene, zaprt.
(11) Nadstrešek je posebna oblika sekundarnega kubusa, ki je vsaj z dveh strani odprt.
(12) Sekundarni kubus glavne stavbe, ki poleg zgoraj opredeljenih meril sekundarnega kubusa izpolnjuje tudi merila nezahtevnega in enostavnega objekta se lahko gradi kot nezahtevni ali enostavni objekt.
Oblikovanje strehe glavne stavbe
(13) Streha osnovnega kubusa glavne stavbe naj se praviloma oblikuje kot streha z naklonom – dvokapna streha. Dopustna pa je tudi štirikapna streha, če je le-ta skladna z okoliško strešno strukturo ter ravna streha oziroma tudi kombinacija streh. Posebnosti oblikovanja strehe so opredeljene pri posameznem dovoljenem tipu glavne stavbe.
(14) Streha sekundarnega kubusa je lahko le tipa ravna streha ali streha z naklonom, usklajena z naslednjimi merili:
– elementi strehe (naklon, kritina, obrobe …) so lahko le isti kot pri strehi osnovnega kubusa;
– vidni elementi tipa ravna streha naj bodo na celotni stavbi enaki;
– kota kapi je lahko le na koti kapi strehe osnovnega kubusa ali vsaj 1,0 m nižja; to razmerje velja tudi za slemeni obeh delov stavbe;
– fičare ali drugi strešni izzidki niso dovoljeni;
– strehe sekundarnih kubusov na vzdolžni fasadi osnovnega kubusa imajo lahko le smer orientacije strehe osnovnega kubusa oziroma je lahko nadaljevanje streh osnovnega kubusa (npr. dvokapna streha) na isti višinski koti ali 1,0 m nižja ali pa imajo ravno streho (terasa).
Oblikovanje fasad glavne stavbe
(15) Z oblikovanjem glavne fasade naj se artikulira odnos oziroma pomen in značaj stavbe do javnega prostora. Vhodi naj se oblikujejo kot osrednji arhitekturni členi fasade, katere del so. Na glavni fasadi osnovnega kubusa ni priporočljivo organizirati dovozov (npr. v garaže) ampak jih je priporočljivo vzpostavljati v sekundarni kubus stavbe. Barva zunanjega stavbnega pohištva je priporočljiva v naravnih tonih avtohtonih vrst lesa (macesen, smreka, hrast …).
Umestitev v prostoru, orientacija glavne stavbe
(16) Umestitev stavbe na GE mora spoštovati kvaliteto grajenega prostora v EUP. Na posamezni GE je orientacija stavbe določena s smerjo pozidave če je ta prikazana v grafičnem delu odloka, sicer pa:
– v skladu z določili v splošnih merilih in pogojih posameznega tipa GE,
– določilih v posebnih merilih EUP,
– po analogiji orientacij osnovnih kubusov glavnih stavb na sosednjih GE oziroma smerjo orientacije glavnih stavb v EUP; ta se odčita kot smer obeh osnovnih kubusov glavnih stavb na sosednjih GE,
– v smeri poteka plastnic zemljišča.
(17) Sekundarnih kubusov ni dovoljeno graditi v prostoru med glavno fasado stavbe in najpomembnejšim javnim prostorom. Izjema so le sekundarni kubusi, ki so opredeljeni kot posebni sekundarni kubusi: balkon, gank, loža, nadstrešek, vetrolov, izzidek nad vhodom.
Dopustne vrste objektov glavnih stavb po klasifikaciji vrst objektov
(18) Dopustne vrste objektov glavnih stavb so predpisane pri posameznem tipu glavne stavbe oziroma v tipu GE. Vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov (CC-SI).
3.4.3.3 Merila organizacije in oblikovanja pomožne stavbe GE
57. člen
(splošna merila oblikovanja pomožnih stavb)
(1) Pomožna stavba GE je prosto stoječa stavba, ki naj bo po vlogi v prostoru GE, oblikovanju in namenu podrejena glavni stavbi. Med pomožne stavbe sodijo vse stavbe na GE, ki niso glavne stavbe. Pomožna stavba GE se lahko gradi v skladu z zahtevnim in manj zahtevnim objektom, kot ga določa predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje ali pa kot nezahtevni ali enostavni objekt.
Namembnost pomožnih stavb
(2) Namembnost pomožnih stavb naj bo skladna z namembnostjo GE. Glede na glavno stavbo naj pomožna stavba GE zagotavlja pokrit prostor vsem drugim, v razmerju do javnega prostora manj pomembnim dejavnostim GE, ki so skladne s podrobno namensko rabo v posameznem EUP/GE. Tako v njih ni dovoljeno organizirati javnih prostorov za javne programe, stanovanj in drugih vsebin glavne stavbe GE, kolikor ni z njimi zapolnjenih vsaj 50 odstotkov pritličij glavnih stavb GE; kolikor pa je ta pogoj izpolnjen, veljajo tudi za pomožne stavbe dopustni tipi objektov (3.4.3.2 tč. 2.0), ki so na posamezni GE predpisani za glavne stavbe.
(3) Izjema so na GE dovoljene obrtne, proizvodne in skladiščne dejavnosti, ki se v pomožnih stavbah GE (glede na glavne stavbe) umeščajo prioritetno.
Oblikovanje pomožne stavbe
(4) Pomožna stavba ima osnovni kubus oziroma je sestavljena iz osnovnega in enega ali več sekundarnih kubusov.
Osnovni kubus pomožne stavbe
(5) Osnovni kubus je lahko: – optimalno širok 10,0 m in največ 12,0 m; najmanjše razmerje širine: dolžini je 1:1 največje pa 1:3; izjemi sta enoredni ali iztegnjen kozolec, ki sta lahko tudi daljša; praviloma je visok do največ E2. Pomožne stavbe (gospodarskih poslopij) vzpostavljene v primarnem delu GE so lahko visoke do E1. Odstopanja v dimenzijah (širini, razmerju stranic) in oblikovanju streh (naklon) so dopustna zaradi tehnoloških procesov – ob utemeljitvi le-teh.
Sekundarni kubusi pomožne stavbe
(6) Pri pomožnih stavbah so sekundarni kubusi lahko le:
– pri pomožnih stavbah, katerih površina osnovnega kubusa je večja od 150 m2,
– ni jih dovoljeno postavljati med vzdolžno fasado in javnim prostorom;
– streha je lahko oblikovana kot streha tipa ravna streha ali streha z naklonom – na čelih osnovnega kubusa ima sekundarni kubus pomožne stavbe lahko le ravno streho ali pa je vzpostavljen v podaljšku osnovne strehe;
– na vzdolžni fasadi ima lahko le ravno streho ali pa je postavljen v podaljšku osnovne strehe;
– ne sme biti širši od 4,00 m, merjeno od osnovne stične ploskve pomožnega in osnovnega kubusa.
Oblikovanje fasade
(7) Izvedba vidne konstrukcije in fasade naj bo v naravnih barvah in strukturah, ki naj bodo skladne z oblikovanjem in materiali glavne stavbe. Izjeme v oblikovanju so lahko steklenjak, zimski vrt ali bivalni oziroma gostinski lokal, kjer so lahko vse stranice/ fasade iz prosojnih materialov.
Oblikovanje streh
(8) Pomožne stavbe imajo lahko streho z naklonom ali ravno streho. Enokapno streho imajo lahko le pomožne stavbe široke do 6,0 m. Sleme strehe naj bo v smeri daljše stranice.
(9) Po možnosti naj bo streha pomožne stavbe usklajena s streho osnovnega kubusa glavne stavbe GE, v kateri je umeščena. Tako naj ima isti naklon in barvo kritine kot streha glavne stavbe.
(10) V izjemnih primerih (npr. v primeru steklenjakov oziroma zimskih vrtov) je lahko strešna kritina tudi brezbarvna, prosojna. Izjeme so tudi kapelice in vrtne bivalne lope velikosti do 20,0 m2 – te imajo lahko streho poljubne oblike.
Umestitev v prostoru
(11) Gradnja pomožnih stavb je pogojena z možnostjo izgradnje notranjega dvorišča (kolikor v opredeljenem tipu GE obstaja).
Pomožne stavbe morajo izpolnjevati naslednja merila in pogoje:
– od parcelne meje sosednje GE morajo biti odmaknjene vsaj 3,0 m ali pa so lahko (seveda ob soglasju soseda) postavljene na parcelo mejo;
– postavitev pomožne stavbe ne sme načenjati vaškega roba;
– locirane so praviloma v sekundarnem delu GE.
(12) Pomožne stavbe ni dovoljeno graditi med najpomembnejšim javnim prostorom in glavno fasado, razen v naslednjih primerih:
– ko se gradi kot gospodarsko poslopje (GE.gp);
– ko globina gradbene enote poleg gradnje ene stavbe ne omogoča vzpostavitve notranjega dvorišča, pač pa to omogoča dolžina GE – v tem primeru pomožna stavba meji na javni prostor;
– ko je pomožna stavba na vogalu kareja hkrati določena z vsaj dvema gradbenimi linijama; v tem, slednjem primeru se ob javnem prostoru umešča v skladu z merili umeščanja glavne stavbe, le da je vhod v pomožno stavbo praviloma iz (notranjega) dvorišča.
Dopustne vrste objektov pomožnih stavb po klasifikaciji vrst objektov
(13) Vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov (CC-SI).
Dopustne vrste objektov pomožnih stavb so:
– 12420 Garažne stavbe,
– 12510 Industrijske stavbe so dopustne le na GE z oznako tipa.gs oziroma manjše obrtne delavnice, razen tovarn na območju GE tipa.vs,.vo,.od,.odi,.tm,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča,
– 12711 Stavbe za rastlinsko predelavo,
– 12712 Stavbe za spravilo pridelka,
– 12712 Stavbe za rejo živali,
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe.
Izjemoma so lahko tudi 11100 Enostanovanjske stavbe (razen vrstnih hiš), 11210 Dvostanovanjske stavbe (razen vrstne hiše), 12111 Hoteli in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (razen hotelov, motelov); 12112 Gostilne, restavracije in točilnice; 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev; 12301 Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic); 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti; 12620 Muzeji in knjižnice (razen stavb za hrambo arhivskih gradiv), 12650 Športne dvorane (fitnes, savna), 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe (razen konferenčnih in kongresnih stavb); 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnost, 12640 Stavbe za zdravstvo (ambulante), 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (glasbeni paviljoni ipd.), 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje, 241 Objekti za šport in rekreacijo in drugi objekti za prosti čas.
Pomožna stavba kot enostaven ali nezahteven objekt
(14) Pomožno stavbo ali njen del, ki se gradi samostojno in ki poleg opredeljenih meril GE izpolnjuje tudi merila za majhno stavbo, kot jo opredeljuje predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, se lahko gradi kot nezahtevni ali enostavni objekt,ki je lahko samostojna ali prislonjena k stavbi. Pomožna stavba se kot enostaven ali nezahteven objekt gradi za več namenov – vendar njena skupna površina ne sme presegati predpisanih merila za razvrstitev med nezahteven ali enostaven objekt. Če je z združevanjem namenov v eni pomožni stavbi preseženo merilo za nezahteven objekt, se ta gradi kot manj zahteven ali zahteven objekt. Če nezahteven objekt združuje površine za lastne potrebe in kmetijstvo, se upošteva merilo največje dopustne površine, višine in etažnosti za pomožni kmetijsko-gozdarski objekt.
(15) Tipi enostavnih in nezahtevnih objektov so predpisani pri posamezni GE.
3.4.4.4 – GE – podrobnejša merila in pogoji urejanja tipov gradbenih enot (tipi GE) v katerih so opredeljeni tudi tipi glavnih stavb oziroma podrobnejša merila oblikovanja glavnih stavb
58. člen
(tipi GE)
Za vse tipe GE veljajo tudi splošna določila urejanja GE (tipi so našteti po prevladujoči namenski rabi – po Pravilniku).
59. člen
(tip GE: hm)
+---------------------------------------------------------------+
|hm: GE modernistične stanovanjske hiše                         |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namembnost GE podrobnejša namenska raba (PNRP)             |
+---------------------------------------------------------------+
|GE je namenjena le bivanju in dejavnostim v mirnem okolju.     |
|PNRP: SS – stanovanjske površine                               |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe  |Modernistična stanovanjska hiša (le ena);  |
|– tip, število,    |Modernistična stanovanjska hiša            |
|število etaž       |Namembnost stavbe: osnovni namen je bivanje|
|                   |z dejavnostmi v mirnem okolju.             |
|                   |Osnovni kubus: optimalno širok 8,0 m in do |
|                   |največ 12,0 m. Razmerje širine: dolžini v  |
|                   |tlorisu je najmanj 1:1 optimalno 2:3,      |
|                   |največ 1:2. Visoka največ do E2+M.         |
|                   |Sekundarni kubusi glavne stavbe:. Ne smejo |
|                   |se postavljati pred glavno fasado osnovnega|
|                   |kubusa stavbe, razen v primerih, ko je     |
|                   |možno s primernim oblikovanjem sanirati    |
|                   |obstoječe stanje in izboljšati prostorski  |
|                   |odnos med stanovanjsko stavbo in vplivnim  |
|                   |delom ulice ali trga, ali ko je z          |
|                   |dograditvami sosednjih stavb že določena   |
|                   |nova gradbena linija. V zaključenih sklopih|
|                   |individualnih stanovanjskih hiš naj se     |
|                   |zagotavljata ohranitev in razvoj           |
|                   |kvalitetnih bivalnih kvalitet celotne      |
|                   |stanovanjske soseske. Dopustni so vsi      |
|                   |posebni sekundarni kubusi.                 |
|                   |Posebnosti oblikovanja fasad: Fasada naj bo|
|                   |oblikovana enostavno, stavbno pohištvo je  |
|                   |dopustno tudi v beli in sivi barvi.        |
|                   |Tipi streh (3.4.1.8): Streha z naklonom –  |
|                   |tip dvokapna, v intenzivnem urbanem okolju |
|                   |lahko tudi ravna streha ali kombinacija    |
|                   |streh. Naklon naj se v obstoječih          |
|                   |stanovanjskih soseskah prilagaja naklonom  |
|                   |streh v vplivnem območju. Sleme osnovnega  |
|                   |kubusa ne sme presegati silhuete krajine   |
|                   |streh prostorske enote v kateri stavba     |
|                   |stoji.                                     |
|                   |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji:  |
|                   |le 11100 Enostanovanjske stavbe (razen     |
|                   |vrstne hiše in počitniške hiše) ter 11210  |
|                   |Dvostanovanjske stavbe, 12203 Druge upravne|
|                   |in pisarniške stavbe (razen konferenčnih in|
|                   |kongresnih stavb); 12304 Stavbe za druge   |
|                   |storitvene dejavnosti, 12650 Športne       |
|                   |dvorane (fitnes, savna); 1242 Garažne      |
|                   |stavbe, 12301 Trgovske stavbe, 12630 Stavbe|
|                   |za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno |
|                   |delo, 12510 Industrijske stavbe (le        |
|                   |pekarne, tiskarne), 12112 Gostilne,        |
|                   |restavracije in točilnice (le slaščičarne, |
|                   |okrepčevalnice, bifeji ipd.), 241 Objekti  |
|                   |za šport in rekreacijo in drugi objekti za |
|                   |prosti čas.                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |Pomožna stavba se lahko gradi le kot manj  |
|                   |zahteven enostavni oziroma nezahtevni      |
|                   |objekt: nadstrešek, drvarnica, pokrita     |
|                   |skladišča za lesna goriva, uta, zimski vrt,|
|                   |savna, fitnes, senčnica, letna kuhinja,    |
|                   |garaža ali lopa in podobne stavbe.         |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Ograja,vodomet, vodnjak, vodno zajetje in  |
|nezahtevni in      |objekti za akumulacijo vode, namakanje     |
|enostavni objekti  |(bazen za kopanje, okrasni bazen, ribnik,  |
|                   |namakalni sistem, vodni zbiralnik) športno |
|                   |igrišče na prostem; pomožni komunalni      |
|                   |objekti ter priključki na objekte          |
|                   |gospodarske javne infrastrukture.          |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Stopnja        |FZ do 50 odstotkov, FZP najmanj 20         |
|izkoriščenosti,    |odstotkov.                                 |
|odmiki             |                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija   |Dvorišče ni merilo za vzpostavitev pomožnih|
|prostora           |stavb. Stavbe naj se umešča tako, da so    |
|                   |izkoriščene optimalne danosti lege terena. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in      |Medsosedska ograja je lahko visoka do 2,0  |
|druge zunanje      |m.                                         |
|ureditve na GE,    |                                           |
|ograje             |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikostni red |Velikostni red GE je med 300 in 1200 m2.   |
|GE, posebnosti     |                                           |
|parcelacije        |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe  |Za območja, ki se nahajajo v katerem izmed |
|                   |območij varovanj, veljajo določila od 35.  |
|                   |do 37. člena tega odloka (3.1.4.0          |
|                   |Varovanja).                                |
|                   |Na območju GE veljajo merila varstva pred  |
|                   |hrupom na PNRP: SS- stanovanjske površine –|
|                   |II. SVPH, SK – površine podeželskega       |
|                   |naselja – III. SVPH; SP – površine         |
|                   |počitniških hiš.- II. SVPH.                |
+-------------------+-------------------------------------------+
60. člen
(tip GE:sb)
+---------------------------------------------------------------+
|sb- GE stanovanj v bloku                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namembnost GE, podrobnejša namenska raba (PNRP)            |
+---------------------------------------------------------------+
|GE je namenjena le bivanju v več stanovanjskih enotah. V sklopu|
|stanovanjskih enot so dovoljene terciarne in kvartarne         |
|dejavnosti v mirnem okolju, kolikor niso povezane s strankami  |
|ali drugimi zaposlenimi (npr. pisarna). PNRP: SS- stanovanjske |
|površine.                                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe –|Obstoječa stavbna struktura                |
|tip, število,      |Stanovanjski blok                          |
|število etaž       |Namembnost stavbe: namenjena le bivanju in |
|                   |dejavnostim v mirnem okolju.               |
|                   |Osnovni kubus glavne stavbe: Ohrani naj se |
|                   |obstoječ tlorisni in višinski gabarit      |
|                   |stavbne strukture.                         |
|                   |Sekundarni kubusi glavne stavbe: niso      |
|                   |dovoljeni.                                 |
|                   |Posebnosti oblikovanja fasad: Posegi na    |
|                   |zunanjosti stavb (fasadi, strehi) so       |
|                   |dopustni pod pogoji, da se zagotovi        |
|                   |oblikovna usklajenost celotne zunanjosti   |
|                   |stavbe. V okviru vzdrževalnih del na       |
|                   |zunanjih površinah fasad pa je uporabnikom |
|                   |stanovanj dovoljeno:                       |
|                   |– poljubno obdelovanje notranjih sten lož  |
|                   |in balkonov brez svetlobnih refleksov      |
|                   |(izven osnovne fasadne ploskve);           |
|                   |– zasteklitev lož z brezbarvnim steklom    |
|                   |brez dodatnih zrcalnih lastnosti.          |
|                   |Tipi streh (3.4.1.8): Obstoječi naklon in  |
|                   |oblika strehe se lahko ohranja, dopustne so|
|                   |strehe z naklonom – tip dvokapna streha ali|
|                   |ravna streha.                              |
|                   |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji:  |
|                   |le 11221 Tri in večstanovanjske stavbe     |
|                   |(razen stolpnice) 11222 Stanovanjske stavbe|
|                   |z oskrbovanimi stanovanji, 113 Stanovanjske|
|                   |stavbe za posebne namene, 12112 Gostilne,  |
|                   |restavracije in točilnice; 12120 Druge     |
|                   |gostinske stavbe za kratkotrajno           |
|                   |nastanitev; 12201 Stavbe javne uprave      |
|                   |(razen sodišč, parlamenta, policijske      |
|                   |postaje, stavb občin); 12202 Stavbe bank,  |
|                   |pošt, zavarovalnic; 12203 Druge upravne in |
|                   |pisarniške stavbe (razen konferenčnih in   |
|                   |kongresnih stavbe); 12301 Trgovske stavbe; |
|                   |12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti|
|                   |(razen avtopralnic); 12620 Muzeji in       |
|                   |knjižnice, 12630 Stavbe za izobraževanje in|
|                   |znanstveno raziskovalno delo; 12640 Stavbe |
|                   |za zdravstvo; 12650 Športne dvorane        |
|                   |(fitnes, savna), 12420 Garažne stavbe, 241 |
|                   |Objekti za šport in rekreacijo in drugi    |
|                   |objekti za prosti čas.                     |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |Pomožnih stavb, razen nadstrešnice za      |
|                   |osebna vozila, ni dovoljeno graditi. Tipi  |
|                   |dopustnih objektov pomožnih stavb po       |
|                   |Klasifikaciji so lahko le: 12420 Garažne   |
|                   |stavbe (le garaže). Gradnja le teh je      |
|                   |dovoljena le pod naslednjimi pogoji:       |
|                   |– da so enotnega tipa (enakih materialov in|
|                   |površinskih obdelav);                      |
|                   |– da so oblikovane v manjših nizih, vendar |
|                   |za skupno najmanj 8 PM v posameznem        |
|                   |nizu/objektu;                              |
|                   |– so lahko le z lahko konstrukcijo, brez   |
|                   |sten, in visoki do 3,0 m ter z oblikovano  |
|                   |ravno streho (3.4.1.9);                    |
|                   |– da so na GE vzpostavljene tako, da se v  |
|                   |čim večji meri ohranjajo zelene površine   |
|                   |GE;                                        |
|                   |– da ne posegajo v javne ali poljavne      |
|                   |mestne (tlakovane) površine ali zahtevajo  |
|                   |odstranitev zdrave visoke vegetacije;      |
|                   |– lahko so podzemne stavbe.                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Vodomet, vodno zajetje in objekti za       |
|nezahtevni in      |akumulacijo vode in namakanje (okrasni     |
|enostavni objekti  |bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni     |
|                   |zbiralnik vodnjak), športno igrišče na     |
|                   |prostem, kolesarska pot, pešpot ipd.,      |
|                   |pomožni komunalni objekti ter priključki na|
|                   |objekte gospodarske javne infrastrukture,  |
|                   |grajena urbana oprema ter objekti za       |
|                   |oglaševanje (v skladu s predpisom občine). |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Stopnja        |Novih glavnih stavb, razen kot nadomestna  |
|izkoriščenosti,    |gradnja, v EUP ni dovoljeno graditi.       |
|odmiki             |                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija   |Ohranitev obstoječega prostorskega koncepta|
|prostora           |po projektni dokumentaciji. Ob             |
|                   |najpomembnejšem javnem prostoru se v       |
|                   |stavbni strukturi lahko oblikujejo predvsem|
|                   |upravno poslovne vsebine oziroma vsebine   |
|                   |terciarnega sektorja. Sprememba namembnosti|
|                   |enot v stavbah in podstrešij je dopustna.  |
|                   |Števila obstoječih parkirnih mest ni       |
|                   |dopustno zmanjševati.                      |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in druge|GE ni dovoljeno ograjevati z ograjami razen|
|zunanje ureditve na|otroška igrišča v sklopu GE, ki so lahko   |
|GE, ograje in žive |ograjena s prosojno ograjo do višine 2,8 m.|
|meje               |Funkcionalne zelene površine naj se urejajo|
|                   |kot poljavne zelene površine. Zelene       |
|                   |površine se lahko krčijo le v skladu z     |
|                   |naslednjimi merili:                        |
|                   |– da se spremenijo v javni mestni prostor  |
|                   |za pešce, vključno z otroškimi igrišči,    |
|                   |hkrati pa vključujejo tudi prostor za      |
|                   |organizacijo osnovne ponudbe za potrebe    |
|                   |stanovalcev EUP;                           |
|                   |– da nova ureditev vključuje nadomestilo   |
|                   |eventualno odstranjenih dreves;            |
|                   |– da gre za prostorske ureditve, pomembne  |
|                   |za celotno naselje (npr. nadstreški        |
|                   |parkirišč), vendar pod pogojem, da se ne   |
|                   |zmanjša število dreves.                    |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikostni red |Obstoječa velikost GE.                     |
|GE, posebnosti     |                                           |
|parcelacije        |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe  |Za območja, ki se nahajajo v katerem izmed |
|                   |območij varovanj, veljajo določila od 35.  |
|                   |do 37. člena tega odloka (3.1.4.0          |
|                   |Varovanja).                                |
|                   |Na območju GE/EUP veljajo merila II. SVPH. |
+-------------------+-------------------------------------------+
61. člen
(tip GE: vo)
+---------------------------------------------------------------+
|vo- GE domačije v odprtem vaškem okolju                        |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namembnost GE, podrobnejša namenska raba (PNRP)            |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenjena je bivanju ter dejavnostim – v pogojih intenzivnega  |
|podeželskega okolja. PNRP: SK – površine podeželskega naselja, |
|A – površine razpršene poselitve.                              |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe –|Hiša na podeželju (le ena); Na aktivnih    |
|tip, število,      |kmetijah, in ko GE meri nad 1200,0 m2, je  |
|število etaž       |dopustna vzpostavitev do dveh glavnih      |
|                   |stavb.                                     |
|                   |Hiša na podeželju                          |
|                   |Namembnost stavbe: osnovni namen je bivanje|
|                   |ter dejavnosti – v pogojih intenzivnega    |
|                   |podeželskega okolja. Pritličje stavbe je   |
|                   |lahko na območjih z NRP SK tudi javno –    |
|                   |namenjeno dejavnostim, ki so v skladu z    |
|                   |merili bivanja v intenzivnem podeželskem   |
|                   |okolju. V njej ni dovoljeno skladiščenje   |
|                   |nad 1 površine etaže ter proizvodnja –     |
|                   |razen obrti manjšega obsega.               |
|                   |Osnovni kubus glavne stavbe: minimalno     |
|                   |širok 6,0 m, optimalno 8,0 in največ 10,0  |
|                   |m, pri čemer mora biti najmanjše razmerje  |
|                   |širine: dolžini 2:3 do največ 1:2, visoka  |
|                   |največ do E1 + M.                          |
|                   |Sekundarni kubusi glavne stavbe: lahko se  |
|                   |organizirajo le na straneh, ki ne mejijo na|
|                   |najpomembnejši javni prostor – izjema so   |
|                   |posebni sekundarni kubusi: gank, loža,     |
|                   |nadstrešek, balkon, vetrolov, izzidek nad  |
|                   |vhodom.                                    |
|                   |Posebnosti oblikovanja fasad: /            |
|                   |Tipi streh(3.4.1.8): streha z naklonom –   |
|                   |praviloma tipa dvokapna streha, z možnostjo|
|                   |centralnega izzidka nad vhodom.            |
|                   |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji:  |
|                   |le 11100 Enostanovanjske stavbe (razen     |
|                   |vrstnih hiš); 11210 Dvostanovanjske stavbe;|
|                   |12203 Druge upravne in pisarniške stavbe   |
|                   |(razen konferenčnih in kongresnih stavb);  |
|                   |12304 Stavbe za druge storitvene           |
|                   |dejavnosti; 12650 Športne dvorane (fitnes, |
|                   |savna); 12112 Gostilne, restavracije in    |
|                   |točilnice; 12120 Druge gostinske stavbe za |
|                   |kratkotrajno nastanitev; 12201 Stavbe javne|
|                   |uprave (razen sodišč, parlamenta,          |
|                   |policijske postaje, stavbe občine); 12202  |
|                   |Stavbe bank, pošt, zavarovalnic; 12203     |
|                   |Druge upravne in pisarniške stavbe (razen  |
|                   |konferenčnih in kongresnih stavb); 12301   |
|                   |Trgovske stavbe (razen nakupovalnih        |
|                   |centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, |
|                   |pokritih tržnic); 12304 Stavbe za druge    |
|                   |storitvene dejavnosti (razen avtopralnic); |
|                   |12620 Muzeji in knjižnice (razen stavb za  |
|                   |hrambo arhivskih gradiv); 1242 Garažne     |
|                   |stavbe; 127 Druge nestanovanjske kmetijske |
|                   |stavbe; 12510 Industrijske stavbe (pekarne,|
|                   |slaščičarne ipd. razen obrtnih delavnic in |
|                   |tovarn); 241 Objekti za šport in rekreacijo|
|                   |in drugi objekti za prosti čas.            |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |Lahko se gradi po merilih 57. člena ali kot|
|                   |nezahtevni in enostavni objekt iz nabora:  |
|                   |vetrolov, nadstrešek, uta, drvarnica,      |
|                   |pokrito skladišče za lesna goriva, zimski  |
|                   |vrt, savna, fitnes, senčnica, letna        |
|                   |kuhinja, garaža, lopa in podobne stavbe,   |
|                   |objekti za rejo živali, pomožni kmetijsko- |
|                   |gozdarski objekti (kozolec, kmečka lopa,   |
|                   |grajeni rastlinjak, skedenj, silos, senik, |
|                   |kašča, koruznjak, grajeno molzišče, pokrita|
|                   |skladišča za lesna goriva, klet, vinska    |
|                   |klet, čebelnjak) ter objekti za kmetijske  |
|                   |proizvode in dopolnilno dejavnosti         |
|                   |(sušilnica sadja in rib, sirarna, oljarna, |
|                   |kisarna, mlin).                            |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Ograja, vodomet, vodno zajetje in objekti  |
|nezahtevni in      |za akumulacijo vode in namakanje (bazen za |
|enostavni objekti  |kopanje, okrasni bazen, ribnik, namakalni  |
|                   |sistem, vodni zbiralnik, vodnjak), pomožni |
|                   |kmetijsko-gozdarski objekti – gnojišče,    |
|                   |kompostarna za gnojevko, zbiralnik gnojevke|
|                   |ali gnojnice, napajalno korito, hlevski    |
|                   |izpust, grajena obora, grajena ograja za   |
|                   |pašo živine (plot), začasni gostinski vrt, |
|                   |športno igrišče na prostem, pomožni        |
|                   |komunalni objekti ter priključki na objekte|
|                   |gospodarske javne infrastrukture, objekti  |
|                   |za oglaševanje (v skladu s predpisom       |
|                   |občine).                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Stopnja        |FZ določa obveznost vzpostavitve notranjega|
|izkoriščenosti,    |dvorišča, merilo dopustnih tipov stavb in  |
|odmiki             |odmik. Najmanjši odmik stavb, z izjemo     |
|                   |enostavnih in nezahtevnih, od parcelnih    |
|                   |meja je 4,0 m. Če so odmiki objektov od    |
|                   |meja sosednjih parcel manjši od 4,0 m, je  |
|                   |potrebno predložiti soglasje lastnikov     |
|                   |sosednjih parcel, kar velja tudi za        |
|                   |postavitev stavbe na parcelno mejo.        |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija   |Stavbe so organizirane okoli notranjega    |
|prostora           |dvorišča. Pri tem naj bo glavna stavba     |
|                   |praviloma organizirana ob najpomembnejšem  |
|                   |javnem prostoru tako, da ga sooblikuje.    |
|                   |Druga glavna stavba naj bo umeščena tako,  |
|                   |da sooblikuje skupno dvorišče in sledi     |
|                   |morfologiji v območju EUP.                 |
|                   |Na GE, kjer je primarna dejavnost          |
|                   |kmetijstvo, je lahko več osnovnih kubusov  |
|                   |pomožnih stavb (gospodarskih poslopij)     |
|                   |zaporedno vzpostavljenih oziroma povezanih |
|                   |pod pogojem, da imajo enako širino oziroma |
|                   |se pri izteku v polja zožujejo. Cezura med |
|                   |kubusi mora biti najmanj 1/3 širine        |
|                   |najožjega prekinjenega kubusa. Takšne      |
|                   |cezure lahko imajo tudi ravno streho.      |
|                   |Dopustna je tudi vzpostavitev osnovnega    |
|                   |kubusa pomožne stavbe v primarnem delu GE, |
|                   |pod pogojem, da je orientirana prečno na   |
|                   |javni prostor, in da ne presega višine ene |
|                   |etaže. Na le-tej sekundarnih kubusov v     |
|                   |vzdolžni smeri in proti javnemu prostoru   |
|                   |(čelni fasadi) ni dopustno vzpostaviti. V  |
|                   |tem primeru pri umestitvi pomožne stavbe   |
|                   |veljajo za stavbo ista merila odmikov od   |
|                   |javnega prostora kot za glavne stavbe.     |
|                   |V primerih ozkih GE (izrazito vzdolžnih    |
|                   |oblik parcel), ko so vse stavbe nanizane v |
|                   |zaporedju, upoštevanje določil primarnega, |
|                   |sekundarnega dela GE ter notranjega        |
|                   |dvorišča niso obvezna. Umestitev stavb     |
|                   |oziroma lega le teh naj bo prilagojena     |
|                   |terenu, morfologiji in vlogi stavbe. Glavna|
|                   |stavba naj bo orientirana v smeri javnega  |
|                   |prostora. Pri umestitvi pomožne stavbe     |
|                   |veljajo za stavbo ista merila odmikov od   |
|                   |javnega prostora kot za glavne stavbe.     |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in druge|Funkcionalne zelene površine naj bodo      |
|zunanje ureditve na|zatravljene in zasajene z avtohtonim sadnim|
|GE, ograje         |drevjem (orehi, hruškami, jablanami ali    |
|                   |lipami …). Grmičevje je lahko zgolj        |
|                   |dopolnilno. Drevesne vrste iz skupine      |
|                   |iglavcev niso dovoljene. V sekundarnem delu|
|                   |GE so dopustne tudi ograje za pašo živine. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikostni red |Velikostni red GE je do 3000 m2. Velikost  |
|GE, posebnosti     |parcele se določi z uveljavljanjem         |
|parcelacije        |racionalne rabe prostora ob upoštevanju    |
|                   |potreb po modernizaciji, lege, potrebnega  |
|                   |manipulativnega prostora in vitalnosti     |
|                   |kmetije.                                   |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe  |Za območja, ki se nahajajo v katerem izmed |
|                   |območij varovanj, veljajo določila od 35.  |
|                   |do 37. člena tega odloka (3.1.4.0          |
|                   |Varovanja).                                |
|                   |Na območju GE veljajo merila III. SVPH.    |
+-------------------+-------------------------------------------+
62. člen
(tip GE: vs)
+---------------------------------------------------------------+
|vs- GE domačije v strnjenem vaškem okolju                      |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namembnost GE, podrobnejša namenska raba (PNRP).           |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenjena je bivanju in dejavnostim – v pogojih intenzivnega   |
|podeželskega okolja. PNRP: SK – površine podeželskega naselja. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe –|Hiša na podeželju (glej tretjo alinejo     |
|tip, število,      |točke 2.1. 61 člena) ali trško mestna hiša;|
|število etaž       |(glej tretjo alinejo točke 2.1. 66. člena),|
|                   |le ena stavba izbranega tipa stavbe. Na    |
|                   |aktivnih kmetijah, in ko GE meri nad 1200  |
|                   |m2, je dopustna postavitev tudi dveh       |
|                   |glavnih stavb tipa hiša na podeželju.      |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |Lahko se gradi po merilih 57. člena ali kot|
|                   |nezahtevni in enostavni objekti iz nabora: |
|                   |vetrolov, nadstrešek, drvarnica, pokrito   |
|                   |skladišče za lesna goriva, uta, zimski vrt,|
|                   |savna, fitnes, senčnica, letna kuhinja,    |
|                   |garaža ali lopa in podobni objekti, objekti|
|                   |za rejo živali, pomožni kmetijsko-         |
|                   |gozdarski objekti (kozolec, kmečka lopa,   |
|                   |grajeni rastlinjak, skedenj, silos, senik, |
|                   |kašča, koruznjak, grajeno molzišče, pokrita|
|                   |skladišča za lesna goriva, klet, vinska    |
|                   |klet, čebelnjak,) ter objekti za kmetijske |
|                   |proizvode in dopolnilno dejavnosti         |
|                   |(sušilnica sadja in rib, sirarna, oljarna, |
|                   |kisarna, mlin).                            |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Ograja (varovalna, medsosedska), vodomet,  |
|nezahtevni in      |vodnjak, vodno zajetje in objekti za       |
|enostavni objekti  |akumulacijo vode in namakanje (bazen za    |
|                   |kopanje, okrasni bazen, ribnik, namakalni  |
|                   |sistem, vodni zbiralnik), pomožni          |
|                   |kmetijsko-gozdarski objekti (gnojišče,     |
|                   |kompostarna za gnojevko, zbiralnik gnojevke|
|                   |ali gnojnice, napajalno korito, hlevski    |
|                   |izpust, grajena obora, grajena ograja za   |
|                   |pašo živine (plot)); kolesarska pot ali    |
|                   |pešpot, ki je del cestnega sveta; začasni  |
|                   |gostinski vrt, športno igrišče na prostem; |
|                   |pomožni komunalni objekti, ter priključki  |
|                   |na objekte gospodarske javne               |
|                   |infrastrukture, objekti za oglaševanje (v  |
|                   |skladu s predpisom občine).                |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Stopnja        |FZ določa merilo dopustnih tipov stavb,    |
|izkoriščenosti,    |obveznost vzpostavitve notranjega dvorišča |
|odmiki             |ter odmiki.                                |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija   |Stavbe se organizirajo okoli notranjega    |
|prostora           |dvorišča. Glavna stavba je z glavno fasado |
|                   |postavljena le na gradbeno linijo          |
|                   |najpomembnejšega javnega prostora. Prostor |
|                   |med glavno stavbo in javnim prostorom je   |
|                   |lahko oblikovan kot poljavni prostor. Druga|
|                   |glavna stavba naj bo umeščena tako, da     |
|                   |sooblikuje skupno dvorišče na način, da    |
|                   |sledi morfologiji v območju EUP.           |
|                   |V primarnem delu GE je dovoljena tudi      |
|                   |vzpostavitev le ene pomožne stavbe, pod    |
|                   |pogojem, da je orientirana prečno na javni |
|                   |prostor, da nima sekundarnih kubusov in da |
|                   |ne presega višine ene etaže.               |
|                   |V primerih ozkih GE, ko so vse stavbe      |
|                   |nanizane v zaporedju, upoštevanje določil  |
|                   |primarnega, sekundarnega dela GE ter       |
|                   |notranje dvorišče niso obvezna. Umestitev  |
|                   |stavb oziroma lega le teh naj bo           |
|                   |prilagojena terenu, morfologiji in vlogi   |
|                   |stavbe. Glavna stavba naj bo orientirana v |
|                   |smeri javnega prostora. Umestitev stavb    |
|                   |oziroma lega le-teh naj bo prilagojena     |
|                   |terenu, morfologiji in vlogi stavbe … Pri  |
|                   |umestitvi pomožne stavbe veljajo za stavbo |
|                   |ista merila odmikov od javnega prostora kot|
|                   |za glavne stavbe.                          |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in druge|Funkcionalne zelene površine naj bodo      |
|zunanje ureditve na|zatravljene in zasajene z avtohtonim       |
|GE, ograje         |drevjem (orehi, hruškami, jablanami ali    |
|                   |lipami …). Grmičevje je lahko zgolj        |
|                   |dopolnilno. V sekundarnem delu GE so       |
|                   |dopustne ograje za pašo živine.            |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikostni red |Velikostni red GE je do 2000 m2.           |
|GE, posebnosti     |                                           |
|parcelacije        |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe  |Na območju GE veljajo merila varstva pred  |
|                   |hrupom na PNRP: SK – površine podeželskega |
|                   |naselja – III. SVPH; A – površine razpršene|
|                   |poselitve – III. SVPH. Za območja, ki se   |
|                   |nahajajo v katerem izmed območij varovanj, |
|                   |veljajo določila od 35. do 37. člena tega  |
|                   |odloka (3.1.4.0 Varovanja).                |
+-------------------+-------------------------------------------+
63. člen
(tip GE: js)
+---------------------------------------------------------------+
|js- GE Javne stavbe         Podtipi:jsk- GE javne klasične     |
|stavbe                                                         |
|                             jsm- GE modernistične javne stavbe|
|                                     jsp- GE paviljonske stavbe|
|jgd- GE gasilnega doma                                         |
|jsg- GE javne stavbe v gozdu                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namembnost GE, podrobnejša namenska raba (PNRP)            |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenjena je kvartarnim in terciarnim dejavnostim ali izjemoma |
|bivanju – vendar pa slednje le izven pritličja. PNRP: CU-      |
|osrednja območja centralnih dejavnosti, CD- druga območja      |
|centralnih dejavnosti                                          |
|Podtip jsg javna stavba v gozdu je lahko tudi na PNRP BT.      |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe  |- jsk- GE javne klasične stavbe: klasična  |
|– tip, število,    |javna stavba;                              |
|število etaž       |Klasična javna stavba                      |
|                   |Namembnost stavbe: le kvartarne in         |
|                   |terciarne dejavnosti ter bivanje, vendar   |
|                   |naj bo ob dejavnosti bivanje le izven      |
|                   |pritličja. Osnovni kubus glavne stavbe:    |
|                   |praviloma naj se ohrani obstoječ tlorisni  |
|                   |in višinski gabarit. Dopustne so nadzidave |
|                   |do višinskega gabarita E3.                 |
|                   |Sekundarni kubusi glavne stavbe: so lahko  |
|                   |organizirani le na straneh, ki ne mejijo na|
|                   |najpomembnejši javni prostor. Izjema je    |
|                   |lahko balkon ali nadstrešek nad glavnim    |
|                   |vhodom – slednji naj bo oblikovan tako, da |
|                   |je ostalim arhitekturnim elementom glavne  |
|                   |fasade izrazito podrejen (npr. viseč       |
|                   |steklen ipd.).                             |
|                   |Posebnosti oblikovanja fasad: pri vseh     |
|                   |posegih je potrebno ohraniti kvalitetne    |
|                   |značilnosti izvorne arhitekture vsaj pri   |
|                   |glavni fasadi stavbe. Dopustne so tudi     |
|                   |okenske odprtine okrogle in eliptične      |
|                   |oblike. Obstoječe javne stavbe izpred 1.   |
|                   |polovice 20. stoletja naj se prenavljajo le|
|                   |v skladu z merili posegov na naselbinsko   |
|                   |pomembnih izvornih stavbah (52. člen).     |
|                   |Tipi streh: Obstoječi naklon in oblike     |
|                   |streh se lahko ohranja, dopustne so tudi   |
|                   |strehe z naklonom (tipa dvokapna ali       |
|                   |štirikapna). Sekundarni kubusi imajo lahko |
|                   |tudi ravno in enokapno streho pod pogojem, |
|                   |da je ta oblikovno podrejena osnovnemu     |
|                   |stavbnemu volumnu.                         |
|                   |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji:  |
|                   |12112 Gostilne, restavracije in točilnice; |
|                   |12201 Stavbe javne uprave; 12202 Stavbe    |
|                   |bank, pošt, zavarovalnic; 12203 Druge      |
|                   |upravne in pisarniške stavbe; 12301        |
|                   |Trgovske stavbe (razen veleblagovnic);     |
|                   |12302 Sejemske dvorane, razstavišča; 12304 |
|                   |Stavbe za druge storitvene dejavnosti      |
|                   |(razen avtopralnic); 12610 Stavbe za       |
|                   |kulturo in razvedrilo (razen paviljonov za |
|                   |stavbe za živali in rastline v živalskih in|
|                   |botaničnih vrtovih); 12620 Muzeji in       |
|                   |knjižnice; 12630 Stavbe za izobraževanje in|
|                   |znanstvenoraziskovalno delo; 12640 Stavbe  |
|                   |za zdravstvo; 12650 Športne dvorane; 11    |
|                   |Stanovanjske stavbe; 12740 Druge           |
|                   |nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene    |
|                   |drugje (razen nadstrešnic za potnike na    |
|                   |avtobusih in drugih postajališčih, javnih  |
|                   |sanitarij in podobnega); 1240 Garažne      |
|                   |stavbe; 241 Objekti za šport in rekreacijo |
|                   |in drugi objekti za prosti čas.            |
|                   |- jsm- GE modernistične javne stavbe:      |
|                   |modernistična javna stavba;                |
|                   |Modernistična javna stavba                 |
|                   |Namembnost stavbe: kvartarnim dejavnostim  |
|                   |družbene infrastrukture. V primeru         |
|                   |odsotnosti javnih programov je lahko       |
|                   |namenjena tudi programom terciarnega       |
|                   |sektorja ali bivanju, vendar slednje izven |
|                   |pritličja. V stavbi ni dovoljena           |
|                   |proizvodnja in skladiščenje na površinah   |
|                   |večjih od 50 m2 oziroma arhiviranje na več |
|                   |kot 30 odstotkov tlorisne površine, če tak |
|                   |prostor ni javen.                          |
|                   |Osnovni kubus glavne stavbe: visoka največ |
|                   |do E3. Na strani glavne fasade, ob         |
|                   |najpomembnejšem javnem prostoru na         |
|                   |obstoječi stavbni strukturi širitve niso   |
|                   |dovoljene.                                 |
|                   |Sekundarni kubusi glavne stavbe: višinsko  |
|                   |smejo segati največ do kote 1,0 m pod koto |
|                   |kapi osnovnega kubusa.                     |
|                   |Posebnosti oblikovanja fasad: vse fasade,  |
|                   |naj bodo oblikovane kot glavna fasada      |
|                   |(3.4.4.0.), da prezentirajo javne vsebine  |
|                   |stavbe. Tako slepe kot steklene fasade so  |
|                   |dovoljene. Slednje le brez refleksnih      |
|                   |odbojev. Stavbno pohištvo je dovoljeno tudi|
|                   |v beli barvi oziroma barvah kovin.         |
|                   |Tipi streh (3.4.1.8): Oblikovanje strehe ni|
|                   |poenoteno predpisano, vendar naj se oblika,|
|                   |naklon in kritina streh skladno integrira v|
|                   |okoliško stavbno strukturo.                |
|                   |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji:  |
|                   |12112 Gostilne, restavracije in točilnice; |
|                   |12201 Stavbe javne uprave; 12202 Stavbe    |
|                   |bank, pošt, zavarovalnic; 12203 Druge      |
|                   |upravne in pisarniške stavbe; 12301        |
|                   |Trgovske stavbe; 12304 Stavbe za druge     |
|                   |storitvene dejavnosti; 12302 Sejemske      |
|                   |dvorane, razstavišča; 12610 Stavbe za      |
|                   |kulturo in razvedrilo (razen paviljonov za |
|                   |stavbe za živali in rastline v živalskih in|
|                   |botaničnih vrtovih); 12620 Muzeji in       |
|                   |knjižnice; 12630 Stavbe za izobraževanje in|
|                   |znanstvenoraziskovalno delo; 12640 Stavbe  |
|                   |za zdravstvo; 12650 Športne dvorane; 11    |
|                   |Stanovanjske stavbe; 12740 Druge           |
|                   |nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene    |
|                   |drugje (razen nadstrešnic za potnike na    |
|                   |avtobusih in drugih postajališčih, javnih  |
|                   |sanitarij in podobnega); 1240 Garažne      |
|                   |stavbe.                                    |
+-------------------+-------------------------------------------+
|                   |-jsp- GE paviljonske stavbe: osnovni ali   |
|                   |podtip paviljonske stavbe le ena stavba    |
|                   |izbranega tipa stavbe,                     |
|                   |Paviljonska stavba/paviljon                |
|                   |Namembnost stavbe: namenjena programom     |
|                   |javnega značaja terciarne in kvartarne     |
|                   |dejavnosti; skladiščenje in proizvodnja    |
|                   |nista dovoljena.                           |
|                   |Osnovni kubus glavne stavbe: oblikovan kot |
|                   |enoprostorska stavba z dodatnimi pomožnimi |
|                   |(sanitarnimi, garderobnimi in skladiščnimi)|
|                   |prostori, vendar z zgolj eno etažo (E1),   |
|                   |višinsko prilagojeno prostorskemu kontekstu|
|                   |– praviloma visoko do največ 10,0 m. Stavba|
|                   |naj bo načeloma vzdolžna, vendar razmerje  |
|                   |širine: dolžini v tlorisu naj ne bo večje  |
|                   |od 1:3.                                    |
|                   |Podtip odprta paviljonska stavba naj ima na|
|                   |vsaj dveh fasadah zasnovano nadstrešnico   |
|                   |(na glavni in najpomembnejši prečni javni  |
|                   |fasadi).                                   |
|                   |Sekundarni kubusi glavne stavbe: niso      |
|                   |dovoljeni.                                 |
|                   |Posebnosti oblikovanja fasad: fasada naj bo|
|                   |oblikovana minimalistično in naj odraža    |
|                   |namembnost stavbe. V naravnem okolju naj bo|
|                   |v naravnem lesu ali z belimi opleski.      |
|                   |Stavbno pohištvo je dopustno tudi v beli   |
|                   |barvi oziroma barvah kovin.                |
|                   |Podtip odprta paviljonska stavba: plastične|
|                   |in barvane kovinske obloge fasad niso      |
|                   |dovoljene.                                 |
|                   |Tipi streh: Oblikovanje strehe ni poenoteno|
|                   |predpisano, vendar naj se oblika, naklon in|
|                   |kritina streh skladno integrira v okoliško |
|                   |stavbno strukturo.                         |
|                   |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji:  |
|                   |12111 Hoteli in podobne stavbe za          |
|                   |kratkotrajno nastanitev; 12112 Gostilne,   |
|                   |restavracije in točilnice; 12201 Stavbe    |
|                   |javne uprave (razen sodišč, parlamenta,    |
|                   |stavb občine); 12202 Stavbe bank, pošt,    |
|                   |zavarovalnic; 12203 Druge upravne in       |
|                   |pisarniške stavbe; 12301 Trgovske stavbe   |
|                   |(razen veleblagovnic); 12302 Sejemske      |
|                   |dvorane, razstavišča; 12303 Bencinski      |
|                   |servisi; 12304 Stavbe za druge storitvene  |
|                   |dejavnosti (razen avtopralnic); 12610      |
|                   |Stavbe za kulturo in razvedrilo (razen     |
|                   |operne hiše); 12620 Muzeji in knjižnice;   |
|                   |12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno|
|                   |raziskovalno delo; 12640 Stavbe za         |
|                   |zdravstvo; 12711 Stavbe za rastlinsko      |
|                   |predelavo; 12721 Stavbe za opravljanje     |
|                   |verskih obredov; 12722 Pokopališke stavbe  |
|                   |in spremljajoči objekti; 12640 Stavbe za   |
|                   |zdravstvo; 12650 Športne dvorane; 1240     |
|                   |Garažne stavbe.                            |
|                   |- jgd- GE gasilnega doma: trško-mestna hiša|
|                   |ali modernistična javna zgradba; le ena    |
|                   |stavba izbranega tipa stavbe, obe visoki   |
|                   |največ do E2, če ni opredeljeno drugače.   |
|                   |Stavba ima lahko na eni od bočnih strani   |
|                   |poseben (sušilni) stolp oziroma sušilni    |
|                   |silos, ki lahko sega največ za eno višino  |
|                   |strehe nad sleme strehe osnovnega kubusa   |
|                   |glavne stavbe.                             |
|                   |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji:  |
|                   |1240 Garažne stavbe.                       |
|                   |-jsg- GE javne stavbe v gozdu: paviljonska |
|                   |ali modernistična javna stavba; slednja    |
|                   |visoka največ do E2, če ni opredeljeno     |
|                   |drugače ali hiša na podeželju, visoka      |
|                   |največ do E1+M vendar le ena stavba        |
|                   |izbranega tipa stavbe. Stavbna struktura   |
|                   |naj se tudi oblikovno prilagodi razmeram   |
|                   |konteksta lokacije v gozdu.                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |- jsk- GE javne klasične stavbe: pomožne   |
|                   |stavbe GE se lahko gradijo po merilih 57.  |
|                   |člena ali kot enostavni oziroma nezahtevni |
|                   |objekti: nadstrešek in lopa.               |
|                   |- jsm- GE modernistične javne stavbe:      |
|                   |pomožno stavbo se lahko gradi le kot       |
|                   |enostavni oziroma nezahtevni objekt.       |
|                   |- jsp GE paviljonske stavbe: pomožno stavbo|
|                   |se lahko gradi le kot enostavni oziroma    |
|                   |nezahtevni objekt.                         |
|                   |jgd- GE gasilnega doma: pomožne stavbe GE  |
|                   |se lahko gradijo po merilih 57. člena ali  |
|                   |tudi kot enostavni oziroma nezahtevni      |
|                   |objekti: nadstrešek in lopa.               |
|                   |jsg- GE stavbe v gozdu: lahko se gradi     |
|                   |največ dve pomožni stavbi po merilih 57.   |
|                   |člena. Pomožne stavbe GE se lahko gradijo  |
|                   |tudi kot enostavni oziroma nezahtevni      |
|                   |objekti izmed naslednjih: garaža,          |
|                   |drvarnica, pokrito skladišče za lesna      |
|                   |goriva, nadstrešek, uta, zimski vrt, savna,|
|                   |fitnes, senčnica, letna kuhinja, lopa ali  |
|                   |podobni objekti.                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Na vseh podtipih je dovoljena gradnja      |
|nezahtevni in      |pomožnih objektov v javni rabi, ograja,    |
|enostavni objekti  |vodomet, vodnjak, vodno zajetje in objekti |
|                   |za akumulacijo vode in namakanje (okrasni  |
|                   |bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni     |
|                   |zbiralnik), kolesarska pot, pešpot ipd.,   |
|                   |športna igrišča na prostem, pomožni        |
|                   |komunalni objekti, priključki na objekte   |
|                   |gospodarske javne infrastrukture, objekti  |
|                   |za oglaševanje (v skladu s predpisom       |
|                   |občine) ter grajena urbana oprema.         |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Stopnja        |FZ za vse podtipe GE do 70 odstotkov.      |
|izkoriščenosti,    |                                           |
|odmiki             |                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija   |Glavna fasada glavne stavbe naj bo         |
|prostora           |vzpostavljena na gradbeni liniji proti     |
|                   |najpomembnejšemu javnemu prostoru. Prostor |
|                   |med glavno fasado glavne stavbe in javnim  |
|                   |prostorom naj se oblikuje kot odprti mestni|
|                   |poljavni prostor, podrejen merilu pešca. V |
|                   |podtipu.jsg naj umestitev stavb izhaja iz  |
|                   |konkretnega prostorskega konteksta.        |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in      |Zunanje ureditve GE se naj urejajo tako, da|
|druge zunanje      |se ohranjajo/vzpostavljajo urbane          |
|ureditve na GE,    |funkcionalne umestitve v posameznem        |
|ograje             |prostoru oziroma da se le te, glede na     |
|                   |podtip, po potrebi nadgrajujejo z elementi |
|                   |hortikulturnih ureditev. V območju med     |
|                   |najpomembnejšim javnim prostorom in glavno |
|                   |fasado glavne stavbe fizične ali vizualne  |
|                   |cezure (ograje, škarpe, zasloni) niso      |
|                   |dovoljene.                                 |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikostni red |/                                          |
|GE, posebnosti     |                                           |
|parcelacije        |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe  |Na območju GE na PNRP BT veljajo merila II.|
|urbanističnega     |SVPH. Na območju GE na PNRP CU in CD       |
|oblikovanja        |veljajo merila III. SVPH, razen na         |
|                   |površinah za zdravstvo v neposredni okolici|
|                   |bolnišnic, zdravilišč in okrevališč, kjer  |
|                   |veljajo merila II. SVPH.                   |
|                   |Za območja, ki se nahajajo v katerem izmed |
|                   |območij varovanj, veljajo določila od 35.  |
|                   |do 37. člena tega odloka (3.1.4.0          |
|                   |Varovanja).                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
64. člen
(tip GE: pj)
+---------------------------------------------------------------+
|pj- GE posebne javne stavbe                Podtipi:pjc- GE     |
|cerkve                                                         |
|                                       pjg- GE graščine, dvorca|
|                        pjo- GE obeležij, spomenikov in kapelic|
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namembnost GE, podrobnejša namenska raba (PNRP)            |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenjena je le najpomembnejšim javnim vsebinam v posebni      |
|arhitekturi in s trajnimi instalacijami posebnega javnega      |
|značaja – s posebno simbolno konotacijo, ki je pomembna za kraj|
|kot celoto in širše. Namen prostora posamezne GE naj bo        |
|usklajen s programi, ki izhajajo iz naziva podtipa GE, t.j. iz |
|izvorne namembnosti objekta. Tako stavbam v GE podtipih pjc in |
|pjo izvorne namembnosti ni dovoljeno spreminjati.              |
|Stavbe v GE graščine, dvorca z oznako pjg so lahko namenjene   |
|tudi bivanju, terciarnim in kvartarnim dejavnostim. V GE ni    |
|dovoljena industrijska oblika proizvodnje ali skladiščenje.    |
|Slednje je dovoljeno do 30 odstotkov površine kolikor gre za   |
|vsebine, ki so neposredno povezane z upravljanjem dejavnosti   |
|kvartarnega ali terciarnega sektorja (npr. depoji umetnin pri  |
|galerijah ipd.). PNRP: CU – osrednja območja centralnih        |
|dejavnosti, CD – druga območja centralnih dejavnosti.          |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe  |Obstoječa stavbna struktura                |
|– tip, število,    |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji   |
|število etaž       |so: 12620 Muzeji in knjižnice; 12721 Stavbe|
|                   |za opravljanje verskih dejavnosti; 12730   |
|                   |Kulturni spomeniki.                        |
|                   |Izjeme: Na GE graščine in dvorci (pjg) so  |
|                   |dovoljene tudi: 11221 Tri in               |
|                   |večstanovanjske stavbe (razen blokov,      |
|                   |stolpnic); 11222 Stanovanjske stavbe z     |
|                   |oskrbovanimi stanovanji; 11222 Stanovanjske|
|                   |stavbe za posebne namene (le domovi za     |
|                   |starejše, samostani, zavetišča); 12111     |
|                   |Hotelske in podobne stavbe ta kratkotrajno |
|                   |nastanitev (razen motelov); 12112 Gostilne,|
|                   |restavracije in točilnice; 12301 Trgovske  |
|                   |stavbe; 241 Objekti za šport in rekreacijo |
|                   |in drugi objekti za prosti čas.            |
|                   |12201 Stavbe javne uprave; 12203 Druge     |
|                   |upravne in pisarniške stavbe; 12302        |
|                   |Sejemske dvorane, razstavišča; 12304 Stavbe|
|                   |za druge storitvene dejavnosti (razen      |
|                   |avtopralnic); 12610 Stavbe za kulturo in   |
|                   |razvedrilo (razen paviljonov za stavbe za  |
|                   |živali in rastline v živalskih in          |
|                   |botaničnih vrtovih); 12620 Muzeji in       |
|                   |knjižnice; 12630 Stavbe za izobraževanje in|
|                   |znanstvenoraziskovalno delo; 12650 Športne |
|                   |dvorane; 1240 Garažne stavbe; 12510        |
|                   |Industrijske stavbe (razen tovarn).        |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |- pjc– GE cerkve: pomožne stavbe niso      |
|                   |dovoljene;                                 |
|                   |- pjg– GE graščine, dvorca: pomožne stavbe |
|                   |GE se lahko gradijo po 57. členu ali kot   |
|                   |enostavni oziroma nezahtevni objekti:      |
|                   |nadstrešek, drvarnica, pokrito skladišče za|
|                   |lesna goriva, uta, zimski vrt, savna,      |
|                   |fitnes, senčnica, letna kuhinja, garaža,   |
|                   |lopa in podobni objekti, objekti za rejo   |
|                   |živali, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti|
|                   |(kozolec, kmečka lopa, grajeni rastlinjak, |
|                   |skedenj, silos, senik, kašča, koruznjak,   |
|                   |klet, vinska klet).                        |
|                   |- pjo– GE obeležij, spomenikov in kapelic: |
|                   |pomožne stavbe niso dovoljene.             |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |- pjc– GE cerkve: pomožni objekti v javni  |
|nezahtevni in      |rabi, podporni zidovi, vodomet, vodnjak,   |
|enostavni objekti  |vodno zajetje in objekti za akumulacijo    |
|                   |vode in namakanje (okrasni bazen, ribnik,  |
|                   |namakalni sistem, vodni zbiralnik),        |
|                   |kolesarska pot, pešpot ipd., grajena urbana|
|                   |oprema, pomožni komunalni objekti,         |
|                   |priključki na objekte gospodarske javne    |
|                   |infrastrukture.                            |
|                   |- pjg– GE graščine, dvorca: pomožni objekti|
|                   |v javni rabi, podporni zidovi, ograja,     |
|                   |vodomet, vodnjak, vodno zajetje in objekti |
|                   |za akumulacijo vode in namakanje (okrasni  |
|                   |bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni     |
|                   |zbiralnik), športno igrišče na prostem,    |
|                   |kolesarska pot, pešpot ipd., grajena urbana|
|                   |oprema, pomožni komunalni objekti,         |
|                   |priključki na objekte gospodarske javne    |
|                   |infrastrukture, objekti za oglaševanje ter |
|                   |urbana oprema.                             |
|                   |- pjo– GE obeležij, spomenikov in          |
|                   |kapelic: /                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Stopnja        |/                                          |
|izkoriščenosti,    |                                           |
|odmiki             |                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija   |Zagotavlja naj se ohranitev izvorne        |
|prostora           |ureditve v danem prostorskem kontekstu.    |
|                   |Ohranjajo naj se kvalitetne vedute na      |
|                   |stavbo/objekt. Posegi naj bodo usklajeni z |
|                   |merili pristojne službe za varstvo kulturne|
|                   |dediščine (vzdrževalna dela,               |
|                   |rekonstrukcije) pod pogoji pristojnega     |
|                   |soglasjedajalca po merilih ZVKD.           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in      |Zunanje ureditve GE se naj urejajo tako, da|
|druge zunanje      |se v čim večji ohranjajo in razvijajo      |
|ureditve na GE,    |kvalitete funkcionalnih in ambientalnih    |
|ograje             |prvin zelenih površin oziroma zelenih      |
|                   |sistemov.                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikostni red |Obstoječ velikostni red. Parcelacija ne sme|
|GE, posebnosti     |omogočiti zmanjševanja vplivnega območja   |
|parcelacije        |ureditve oziroma tudi zmanjševanja EUP.    |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe  |GE tipa pjo- obeležij, spomenikov in       |
|                   |kapelic, ki je v grafičnem delu prikazan   |
|                   |zgolj simbolno, je spominski sklop s stavbo|
|                   |v pripadajočem prostorskem kontekstu       |
|                   |oziroma z ureditvijo: vključno z visoko    |
|                   |drevesno vegetacijo in drugimi obstoječimi |
|                   |ureditvami (skulpturami, fontanam ipd).    |
|                   |Varujejo se kot prostorska in ambientalna  |
|                   |celota.                                    |
|                   |Na območju GE veljajo merila III. SVPH.    |
|                   |Za območja, ki se nahajajo v katerem izmed |
|                   |območij varovanj, veljajo določila od 35.  |
|                   |do 37. člena tega odloka (3.1.4.0          |
|                   |Varovanja).                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
65. člen
(tip GE: pjm)
+---------------------------------------------------------------+
|pjm- GE pokopališki objekt – poslovilna stavba                 |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namembnost GE, podrobnejša namenska raba (PNRP).           |
+---------------------------------------------------------------+
|GE je prostor posebnega javnega značaja namenjen izključno     |
|dejavnostim povezanim s pokopališko dejavnostjo. PNRP: CD –    |
|druga območja centralnih dejavnosti.                           |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+--------------------+------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe – |Poslovilna stavba, dovoljena je gradnja   |
|tip, število,       |največ dveh glavnih stavb, namenjenih     |
|število etaž        |izključno pokopališki dejavnosti.         |
|                    |Poslovilna stavba                         |
|                    |Namembnost stavbe: namenjen izključno     |
|                    |dejavnostim povezanih s pokopališko       |
|                    |dejavnostjo.                              |
|                    |Osnovni kubus: tlorisni gabarit ni        |
|                    |poenoteno predpisan, prilagojen naj bo    |
|                    |potrebam pokopališkega okoliša in razmeram|
|                    |na lokaciji, višina praviloma E1.         |
|                    |Sekundarni kubusi: so lahko organizirani  |
|                    |na straneh, ki ne mejijo na najpomembnejši|
|                    |javni prostor z izjemo nadstreška.        |
|                    |Posebnosti oblikovanja fasad: Fasada naj  |
|                    |bo oblikovana skladno z namembnostjo      |
|                    |stavbe.                                   |
|                    |Tip streha: streha je lahko streha z      |
|                    |naklonom ali ravna streha                 |
|                    |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji: |
|                    |le 12721 Stavbe za opravljanje verskih    |
|                    |dejavnosti.                               |
+--------------------+------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe  |Gradnja pomožnih stavb ni dovoljena. V    |
|– število, število  |primeru, da so na območju druge vrste     |
|etaž                |stavb, so na njih dopustne samo           |
|                    |rekonstrukcije, vzdrževalna dela in       |
|                    |odstranitev.                              |
+--------------------+------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni  |Pomožni objekti v javni rabi, vodomet,    |
|nezahtevni in       |vodno zajetje in objekti za akumulacijo   |
|enostavni objekti   |vode in namakanje (okrasni bazen, ribnik, |
|                    |namakalni sistem, vodni zbiralnik),       |
|                    |grajena urbana oprema, podporni zid,      |
|                    |ograja, parkirišče, kolesarska pot, pešpot|
|                    |in podobne poti, pomožni komunalni        |
|                    |objekti, priključki na objekte gospodarske|
|                    |javne infrastrukture.                     |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+--------------------+------------------------------------------+
|3.1 Stopnja         |/                                         |
|izkoriščenosti,     |                                          |
|odmiki              |                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+--------------------+------------------------------------------+
|4.1 Organizacija    |Vse nove stavbe morajo biti v             |
|prostora            |arhitekturnem izrazu podrejene eventualnim|
|                    |dominantnim nosilcem prostorske identitete|
|                    |v območju.                                |
+--------------------+------------------------------------------+
|4.2 Zelene in druge |Zunanje ureditve GE se naj urejajo tako,  |
|zunanje ureditve na |da se omogočajo kvalitetne funkcionalne   |
|GE, ograje          |povezave – pešpoti oziroma javne dostope  |
|                    |do grobnih polj v območju GE pokopališča. |
|                    |Ograje naj bodo oblikovno usklajene in    |
|                    |prilagojene GE pokopališč oziroma vlogi   |
|                    |le-teh v prostoru.                        |
+--------------------+------------------------------------------+
|4.3 Velikostni red  |/                                         |
|GE, posebnosti      |                                          |
|parcelacije         |                                          |
+--------------------+------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe   |Na območju GE veljajo merila III. SVPH.   |
|                    |Za območja, ki se nahajajo v katerem izmed|
|                    |območij varovanj, veljajo določila od 35. |
|                    |do 37. člena tega odloka (3.1.4.0         |
|                    |Varovanja).                               |
+--------------------+------------------------------------------+
66. člen
(tip GE: tm)
+---------------------------------------------------------------+
|tm- GE trško mestne hiše                                       |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namembnost GE, podrobnejša namenska raba (PNRP)            |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenjena je le bivanju, terciarnim, kvartarnim dejavnostim ter|
|drobni obrti – v pogojih intenzivnega podeželskega okolja      |
|(3.4.1.1). PNRP: SK – površine podeželskega naselja CU –       |
|osrednja območja centralnih dejavnosti, izjemoma je dovoljena  |
|tudi na BT – površine za turizem.                              |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe –|Trško-mestna hiša (le ena).                |
|tip, število,      |Trško-mestna hiša                          |
|število etaž       |Namembnost stavbe: namenjena bivanju,      |
|                   |terciarnim in kvartarnim dejavnostim ter   |
|                   |drobni obrti. Javni programi v pritličju   |
|                   |trške hiše naj zavzemajo vsaj 50 odstotkov |
|                   |površine. Pritličje se lahko izjemoma v    |
|                   |celoti uporablja tudi v stanovanjske       |
|                   |namene, vendar naj bo konstrukcijsko in    |
|                   |konceptualno zgrajeno kot javni prostor v  |
|                   |skladu z naslednjimi merili: s svetlo      |
|                   |višino med 2,8 in 4,0 m, zagotovljena mora |
|                   |biti vizualna povezanost notranjih         |
|                   |prostorov in javnega prostora na katerega  |
|                   |GE meji.                                   |
|                   |Osnovni kubus: optimalna širina je 10,0 m  |
|                   |in največja 16,0 m; najmanjše razmerje     |
|                   |širina: dolžina je 2:3, visoka do največ E2|
|                   |+ M. V primeru, da je trška hiša umeščena v|
|                   |nizu, naj velikostno merilo stavbe izhaja  |
|                   |iz tlorisnega in višinskega gabarita       |
|                   |sosednjih stavb v nizu.                    |
+-------------------+-------------------------------------------+
|                   |Sekundarni kubusi glavne stavbe: se lahko  |
|                   |organizirajo le v sekundarnem delu GE.     |
|                   |Sekundarni kubus je lahko večji od razmerja|
|                   |1:1 glede na glavno stavbo, širina je      |
|                   |omejena le z obvezno organizacijo          |
|                   |notranjega dvorišča. Dopustni so vsi       |
|                   |posebni sekundarni kubusi.                 |
|                   |Posebnosti oblikovanja fasad: Fasade naj   |
|                   |bodo oblikovane v enotni fasadni           |
|                   |kompoziciji in enotnem proporcijskem       |
|                   |sistemu. Vsaj najpomembnejši fasadni       |
|                   |elementi naj bodo praviloma urejeni v      |
|                   |vertikalnih kompozicijskih oseh. Okenske   |
|                   |odprtine v etažah naj bodo praviloma oblike|
|                   |pokončnega pravokotnika, okenske odprtine v|
|                   |etaži javnega prostora na glavni fasadi nja|
|                   |bodo oblikovane tako, da je razpoznavna    |
|                   |namembnost stavbe (potrebam javnih         |
|                   |programov). Stavbno pohištvo je dovoljeno  |
|                   |tudi v beli barvi in barvah kovin.         |
|                   |Tipi streh: streha na bo oblikovana kot    |
|                   |streha z naklonom – tipa dvokapna ali štiri|
|                   |kapna streha, sekundarni kubus ima lahko   |
|                   |tudi streho tipa enokapna ali ravna streha.|
|                   |Vzdolžni napušč ne sme presegati 0,9 m,    |
|                   |čelni napušč pa ne sme presegati 0,7 m. Pri|
|                   |trški hiši v nizu naj se streha prilagaja  |
|                   |obliki, naklonu in orientaciji stavb v     |
|                   |stavbnem nizu katerega del je.             |
|                   |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji:  |
|                   |1100 Enostanovanjske stavbe (razen vrstnih |
|                   |in počitniških hiš); 11210 Dvostanovanjske |
|                   |stavbe (razen vrstnih hiš); 11221 Tri in   |
|                   |večstanovanjske stavbe (razen stanovanjskih|
|                   |blokov in stolpnic); 12111 Hoteli in       |
|                   |podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev  |
|                   |(razen motelov); 12112 Gostilne,           |
|                   |restavracije in točilnice; 12120 Druge     |
|                   |gostinske stavbe za kratkotrajno           |
|                   |nastanitev; 12201 Stavbe javne uprave      |
|                   |(razen sodišč, parlamenta, policijske      |
|                   |postaje, stavb občin); 12202 Stavbe bank,  |
|                   |pošt, zavarovalnic; 12203 Druge upravne in |
|                   |pisarniške stavbe (razen konferenčnih in   |
|                   |kongresnih stavbe); 12301 Trgovske stavbe; |
|                   |12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti|
|                   |(razen avtopralnic); 12630 Stavbe za       |
|                   |izobraževanje in znanstveno raziskovalno   |
|                   |delo; 12640 Stavbe za zdravstvo; 12650     |
|                   |Športne dvorane; 12620 Muzeji in knjižnice;|
|                   |1240 Garažne stavbe; 12510 Industrijske    |
|                   |stavbe (le drobna obrt razen tovarn).      |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |Dopustna gradnja pomožnih stavb po merilih |
|– število, število |57. člena, na robovih naselja visokih do   |
|etaž               |E1. Pomožne stavbe GE se lahko gradijo tudi|
|                   |kot enostavni oziroma nezahtevni objekti:  |
|                   |nadstrešek, vetrolov, uta, drvarnica,      |
|                   |pokrito skladišče za lesna goriva, zimski  |
|                   |vrt, savna, fitnes, senčnica, garaža, lopa |
|                   |in podobne stavbe.                         |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Podporni zidovi z ograjo, vodomet, vodnjak,|
|nezahtevni in      |vodno zajetje in objekti za akumulacijo    |
|enostavni objekti  |vode in namakanje (okrasni bazen, ribnik,  |
|                   |namakalni sistem, vodni zbiralnik),        |
|                   |kolesarska pot ali pešpot, ki je del       |
|                   |cestnega sveta, športno igrišče na prostem,|
|                   |objekti za oglaševanje (v skladu s         |
|                   |predpisom občine), pomožni objekti v javni |
|                   |rabi, grajena urbana oprema, pomožni       |
|                   |komunalni objekti, priključki na objekte   |
|                   |gospodarske javne infrastrukture.          |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Stopnja        |FZ do največ 70 odstotkov.                 |
|izkoriščenosti,    |                                           |
|odmiki             |                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija   |Prostor med glavno fasado trške hiše in    |
|prostora           |javnim prostorom naj se oblikuje kot odprti|
|                   |mestni poljavni prostor, podrejen merilu   |
|                   |pešca. V njem ne sme biti stavb z izjemo   |
|                   |gostinskega vrta, ki je lahko nadkrit. Če  |
|                   |notranje dvorišče meji na javni prostor,   |
|                   |mora biti tudi pomožna stavba oziroma      |
|                   |sekundarni kubus glavne stavbe postavljena |
|                   |na gradbeni liniji javnega prostora. V tem |
|                   |primeru naj se fasada le te proti javnemu  |
|                   |prostoru oblikuje kot glavna fasada.       |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in druge|GE v primarnem delu ni dovoljeno ograjevati|
|zunanje ureditve na|z ograjo, živo mejo ipd.                   |
|GE, ograje         |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikostni red |Velikostni red GE je do 3000 m2.           |
|GE, posebnosti     |                                           |
|parcelacije        |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe  |Na območju GE na PNRP SK veljajo merila    |
|                   |III. SVPH. Na območju GE na PNRP CU veljajo|
|                   |merila III. SVPH, razen na površinah za    |
|                   |zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic,  |
|                   |zdravilišč in okrevališč, kjer veljajo     |
|                   |merila II. SVPH. Na območju GE na PNRP BT  |
|                   |veljajo merila II. SVPH.                   |
|                   |Za območja, ki se nahajajo v katerem izmed |
|                   |območij varovanj, veljajo določila od 35.  |
|                   |do 37. člena tega odloka (3.1.4.0          |
|                   |Varovanja).                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
67. člen
(tip GE: ml)
+---------------------------------------------------------------+
|ml- GE mlina                                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namembnost GE, podrobnejša namenska raba (PNRP)            |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenjena je bivanju ter naslednjim predelovalnim dejavnostim: |
|C- 10.61 mlinarstvo, 16 – obdelava in predelava lesa in D –    |
|oskrba z električno energijo, plinom in paro- 35.1- oskrba z   |
|električno energijo ter terciarnim dejavnostim. Dovoljena je   |
|izraba hidroenergetskega potenciala Krke oziroma sprememba     |
|obstoječih GE v male hidro elektrarne glede na zmogljivosti    |
|prostora v katerem se GE/objekt nahaja. Niso dovoljeni posegi v|
|obstoječe stanje vodotoka, ki bi vplivali na spreminjanje      |
|vodnega režima. PNRP: CU – osrednja območja centralnih         |
|dejavnosti.                                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe –|Obstoječa stavbna struktura – mlin.        |
|tip, število,      |Mlin                                       |
|število etaž       |Namembnost stavbe: namenjena predelovalni  |
|                   |dejavnosti – mlinarstvo, žagi, terciarnim  |
|                   |dejavnostim, vezanim na osnovno dejavnost, |
|                   |ter turistični dejavnosti. V zgornji etaži |
|                   |je dopustno tudi bivanje. V obstoječi      |
|                   |stavbni strukturi je dovoljena tudi manjša |
|                   |proizvodnja električne energije.           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|                   |Osnovni kubus: obstoječa stavbna struktura |
|                   |Sekundarni kubusi glavne stavbe: se lahko  |
|                   |organizirajo le na strani vodotoka.        |
|                   |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji:  |
|                   |1100 Enostanovanjske stavbe (razen vrstnih |
|                   |in počitniških hiš); 12620 Muzeji in       |
|                   |knjižnice; 12520 Rezervoarji, silosi in    |
|                   |skladišča (le pokrite skladiščne           |
|                   |površine); 127 Druge nestanovanjske        |
|                   |kmetijske stavbe; 1240 Garažne stavbe; 241 |
|                   |Objekti za šport in rekreacijo in drugi    |
|                   |objekti za prosti čas.                     |
|                   |Posebnosti oblikovanja fasad: /            |
|                   |Tipi streh: obstoječa streha ali streha z  |
|                   |naklonom – tip dvokapna streha.            |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |Lahko se gradi po merilih 57. člena ali    |
|– število, število |kot enostavni oziroma nezahtevni objekt:   |
|etaž               |nadstrešek, drvarnica, pokrito skladišče   |
|                   |za lesna goriva, uta, zimski vrt, savna,   |
|                   |fitnes, senčnica, letna kuhinja, garaža,   |
|                   |lopa in objekti za rejo živali, pomožno    |
|                   |kmetijsko-gozdarski objekti ter podobni    |
|                   |objekti.                                   |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Ograja (varovalna, medsosedska),           |
|nezahtevni in      |parkirišče, vodomet, vodnjak, urbana       |
|enostavni objekti  |oprema, vodno zajetje in objekti za        |
|                   |akumulacijo vode in namakanje (okrasni     |
|                   |bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni     |
|                   |zbiralnik), kolesarska pot ali pešpot, ki  |
|                   |je del cestnega sveta, začasni gostinski   |
|                   |vrt, športno igrišče na prostem, objekti   |
|                   |za oglaševanje (v skladu s predpisom       |
|                   |občine) in pomožni objekti v javni rabi,   |
|                   |vodna zajetja potrebna za obratovanje      |
|                   |osnovne dejavnosti, pomožni pristaniški    |
|                   |objekti, pomol, objekti za rejo živali     |
|                   |(čebelnjak, ribogojnica …).                |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Stopnja        |Gostoto pozidave določata merilo dopustnih |
|izkoriščenosti,    |tipov stavb in obveznost izgradnje         |
|odmiki             |notranjega dvorišča ter odmike.            |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija   |Glavna stavba – mlin stoji ob bregu        |
|prostora           |naravnega vodnega toka reke Krke, kjer je  |
|                   |na strani vodotoka tudi vodno zajetje,     |
|                   |zato je notranje dvorišče je lahko         |
|                   |vzpostavljeno pred ali ob glavni stavbi.   |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in druge|Zunaj obodnih stavb notranjega dvorišča    |
|zunanje ureditve na|naj bodo opredeljene funkcionalne zelene   |
|GE, ograje         |površine urejene s tipično obvodno         |
|                   |vegetacijo. GE ni dovoljeno ograjevati.    |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikost GE,   |Velikostni red GE je do 3000 m2.           |
|posebnosti         |                                           |
|parcelacije        |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe  |Na območju GE veljajo merila III. SVPH.    |
|                   |Za območja, ki se nahajajo v katerem izmed |
|                   |območij varovanj, veljajo določila od 35.  |
|                   |do 37. člena tega odloka (3.1.4.0          |
|                   |Varovanja).                                |
|                   |V koncesijskem aktu za rabo vode mora biti |
|                   |določen ekološko sprejemljiv pretok, ki ne |
|                   |bo poslabšal ekološkega stanja površinske  |
|                   |vode ter rasti lehnjakovih struktur, pri   |
|                   |čemer morajo biti upoštevani najnovejši    |
|                   |podatki na odseku odvzema. Odvzem vode ne  |
|                   |sme bistveno spremeniti obstoječega        |
|                   |hidrološkega režima reke (pri načrtovanju  |
|                   |odvzema je potrebno upoštevati sezonsko    |
|                   |dinamiko rečnega pretoka). Lastnik MHE     |
|                   |mora skrbeti za lehnjakove pregrade        |
|                   |(vzdrževanje jezu: obnavljanje,            |
|                   |rezanje ...). Za odvzem vode se mora       |
|                   |uporabiti obstoječi odvodni kanal.         |
|                   |Odvzemno mesto je potrebno urediti na      |
|                   |način, da bo možno nadzorovanje odvzema    |
|                   |vode. Vstop v dovodni kanal mora biti      |
|                   |urejen tako, da bo preprečeval vstop       |
|                   |vodnim organizmom. Gradbena dela, ki lahko |
|                   |vplivajo na kvaliteto vode in vodni režim, |
|                   |je treba načrtovati izven časa drsti rib   |
|                   |(med 1. julijem in 1. decembrom je možna   |
|                   |izvedba del).                              |
+-------------------+-------------------------------------------+
68. člen
(tip GE: gp)
+---------------------------------------------------------------+
|gp- GE gospodarskega poslopja                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namembnost GE, podrobnejša namenska raba (PNRP)            |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenjena je lahko le kmetijski ali gozdni dejavnosti. PNRP: IK|
|– objekti za kmetijsko proizvodnjo.                            |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe –|Nove stavbe se oblikujejo po merilih       |
|tip, število,      |pomožne stavbe 57. člen.                   |
|število etaž       |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji:  |
|                   |127 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, |
|                   |1251 Industrijske stavbe                   |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |Pomožna stavba se lahko gradi le kot       |
|– število, število |enostavni oziroma nezahtevni objekt:       |
|etaž               |nadstrešek, lopa, pokrito skladišče za     |
|                   |lesna goriva in podobni objekti ter objekti|
|                   |za rejo živali, pomožni kmetijsko-gozdarski|
|                   |objekti (kozolec, kmečka lopa, grajeni     |
|                   |rastlinjak, skedenj, silos, senik, kašča,  |
|                   |koruznjak, grajeno molzišče, vinska klet,  |
|                   |klet) ter objekti za kmetijske proizvode in|
|                   |dopolnilne dejavnosti (sušilnica sadja in  |
|                   |rib, sirarna, oljarna, kisarna, mlin).     |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Parkirišče, ograja, podporni zidovi z      |
|nezahtevni in      |ograjo, vodomet, vodno zajetje in objekti  |
|enostavni objekti  |za akumulacijo vode in namakanje (ribnik,  |
|                   |namakalni sistem, vodni zbiralnik), pomožni|
|                   |komunalni objekti (ekološki otok,mala      |
|                   |čistilna naprava), grajena urbana oprema   |
|                   |ter pomožni kmetijsko-gozdarski objekti    |
|                   |(betonsko korito), pomožni komunalni       |
|                   |objekti ter priključki na objekte          |
|                   |gospodarske javne infrastrukture.          |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 stopnja        |FZ do 60 odstotkov.                        |
|izkoriščenosti,    |                                           |
|odmiki             |                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija   |Umestitev stavb naj bo prilagojena         |
|prostora           |morfologiji terena.                        |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in druge|Zunaj stavbišča so površine sicer lahko    |
|zunanje ureditve na|utrjene, vendar morajo biti v vsakem       |
|GE, ograje         |primeru zatravljene. GE ni dopustno        |
|                   |ograjevati. Dovoljene so le ograje za pašo |
|                   |živine – plot.                             |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikostni red |Obstoječe GE funkcionalno ni dovoljeno     |
|GE, posebnosti     |deliti.                                    |
|parcelacije        |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe  |Na območju GE veljajo merila IV. SVPH.     |
|                   |Za območja, ki se nahajajo v katerem izmed |
|                   |območij varovanj, veljajo določila od 35.  |
|                   |do 37. člena tega odloka (3.1.4.0          |
|                   |Varovanja).                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
69. člen
(tip GE:odi)
+---------------------------------------------------------------+
|odi- GE kmetije z industrijsko proizvodnjo                     |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namembnost GE, podrobnejša namenska raba (PNRP)            |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenjena je bivanju in vsem vrstam kmetijske dejavnosti. PNRP:|
|IK- površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, SK – površine |
|podeželskega naselja.                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe –|Hiša na podeželju (le ena) (glej 3. alinejo|
|tip, število,      |točke 2.1 61. člena).                      |
|število etaž       |Na aktivnih kmetijah, in ko GE meri nad    |
|                   |1200 m2, je dopustna postavitev tudi dveh  |
|                   |glavnih stavb. V vlogi glavne stavbe je    |
|                   |lahko tudi pomožna stavba po merilih 57.   |
|                   |člena.                                     |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |Pomožne stavbe se lahko gradijo po merilih |
|                   |57. člena odloka. Širina osnovnega kubusa  |
|                   |pomožne stavbe v GE tipa.odi je do največ  |
|                   |15,0 m v primeru, ko je krita z dvokapno   |
|                   |streho, oziroma široka do 20,0 m, če je    |
|                   |krita z ravno streho. Odstopanja v         |
|                   |dimenzijah (širini, razmerju stranic) in   |
|                   |oblikovanju streh (naklon) je dopustno     |
|                   |zaradi tehnoloških procesov – ob           |
|                   |utemeljitvi le teh. Ob tem se lahko gradijo|
|                   |pomožne stavbe tudi kot enostavni oziroma  |
|                   |nezahtevni objekti iz nabora: nadstrešek,  |
|                   |vetrolov,drvarnica, pokrito skladišče za   |
|                   |lesna goriva, uta, zimski vrt, savna,      |
|                   |fitnes, senčnica, letna kuhinja, garaža,   |
|                   |lopa in podobne stavbe, objekti za rejo    |
|                   |živali, pomožni kmetijsko- gozdarski       |
|                   |objekti (kozolec, kmečka lopa, grajeni     |
|                   |rastlinjak, skedenj, silos, senik, kašča,  |
|                   |koruznjak, grajeno molzišče, pokrita       |
|                   |skladišča za lesna goriva, vinska klet …)  |
|                   |ter objekti za kmetijske proizvode in      |
|                   |dopolnilno dejavnosti (sušilnica sadja in  |
|                   |rib, sirarna, oljarna, kisarna, mlin).     |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Ograja, vodomet, vodno zajetje in objekti  |
|nezahtevni in      |za akumulacijo vode in namakanje (bazen za |
|enostavni objekti  |kopanje, okrasni bazen, ribnik, namakalni  |
|                   |sistem, vodni zbiralnik, vodnjak), pomožni |
|                   |kmetijsko- gozdarski objekti (gnojišče,    |
|                   |kompostarna za gnojevko, zbiralnik gnojevke|
|                   |ali gnojnice, napajalno korito, hlevski    |
|                   |izpust, grajena obora, grajena ograja za   |
|                   |pašo živine (plot)), začasni gostinski vrt,|
|                   |športno igrišče na prostem, pomožni        |
|                   |komunalni objekti ter priključki na objekte|
|                   |gospodarske javne infrastrukture, objekti  |
|                   |za oglaševanje (v skladu s predpisom       |
|                   |občine).                                   |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Stopnja        |Gostoto pozidave določajo velikostna merila|
|izkoriščenosti,    |dopustnih tipov stavb, obveznost izgradnje |
|odmiki             |notranjega dvorišča in odmiki.             |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija   |Stavbe so organizirane okoli notranjega    |
|prostora           |dvorišča. Pri tem naj bo glavna stavba     |
|                   |praviloma organizirana ob najpomembnejšem  |
|                   |javnem prostoru tako, da ga sooblikuje.    |
|                   |Druga glavna stavba naj bo umeščena tako,  |
|                   |da sooblikuje skupno dvorišče in sledi     |
|                   |morfologiji v območju EUP.                 |
|                   |Na GE, kjer je primarna dejavnost          |
|                   |kmetijstvo, je lahko več osnovnih kubusov  |
|                   |pomožnih stavb (gospodarskih poslopij)     |
|                   |zaporedno vzpostavljenih oziroma povezanih |
|                   |pod pogojem, da imajo enako širino oziroma |
|                   |se pri izteku v polja zožujejo. Cezura med |
|                   |kubusi mora biti najmanj 1/3 širine        |
|                   |najožjega prekinjenega kubusa. Takšne      |
|                   |cezure lahko imajo tudi ravno streho.      |
|                   |Dopustna je tudi vzpostavitev osnovnega    |
|                   |kubusa pomožne stavbe v primarnem delu GE, |
|                   |pod pogojem, da je orientirana prečno na   |
|                   |javni prostor in da ne presega višine ene  |
|                   |etaže. Na le-tej sekundarnih kubusov v     |
|                   |vzdolžni smeri in proti javnemu prostoru   |
|                   |(čelni fasadi) ni dovoljeno vzpostaviti. V |
|                   |tem primeru pri umestitvi pomožne stavbe   |
|                   |veljajo za stavbo ista merila odmikov od   |
|                   |javnega prostora kot za glavne stavbe.     |
|                   |V primerih ozkih GE (izrazito vzdolžnih    |
|                   |oblik parcel), ko so vse stavbe nanizane v |
|                   |zaporedju, upoštevanje določil primarnega, |
|                   |sekundarnega dela GE ter notranje dvorišče |
|                   |niso obvezna. Umestitev stavb oziroma lega |
|                   |le teh naj bo prilagojena terenu,          |
|                   |morfologiji in vlogi stavbe. Glavna stavba |
|                   |naj bo orientirana v smeri javnega         |
|                   |prostora. Pri umestitvi pomožne stavbe     |
|                   |veljajo za stavbo ista merila odmikov od   |
|                   |javnega prostora kot za glavne stavbe.     |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in druge|Izven obodnih stavb notranjega dvorišča naj|
|zunanje ureditve na|bodo opredeljene funkcionalne zelene       |
|GE, ograje         |površine. Te površine naj bodo zatravljene |
|                   |in zasajene z avtohtonim sadnim drevjem    |
|                   |(lipe, orehi, hruške, jabolka …). Grmičevje|
|                   |je lahko zgolj dopolnilno. Drevesne vrste  |
|                   |iz skupine iglavcev niso dovoljene. V      |
|                   |sekundarnem delu GE so dopustne tudi ograje|
|                   |za pašo živine.                            |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikostni red |Velikostni red GE je do 4000 m2. Velikost  |
|GE, posebnosti     |parcele se določi z uveljavljanjem         |
|parcelacije        |racionalne rabe prostora, ob upoštevanju   |
|                   |potreb po modernizaciji, lege, potrebnega  |
|                   |manipulativnega prostora in vitalnosti     |
|                   |kmetije.                                   |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe  |Na območju GE na PNRP IK veljajo merila IV.|
|                   |SVPH. Na območju GE na PNRP SK veljajo     |
|                   |merila III. SVPH.                          |
|                   |Za območja, ki se nahajajo v katerem izmed |
|                   |območij varovanj, veljajo določila od 35.  |
|                   |do 37. člena tega odloka (3.1.4.0          |
|                   |Varovanja).                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
70. člen
(tip GE: gs)
+---------------------------------------------------------------+
|gs- GE gospodarske stavbe                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namembnost GE, podrobnejša namenska raba (PNRP)            |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenjena je lahko dejavnostim primarnega in sekundarnega      |
|sektorja, terciarnega ter kvartarnega sektorja. Pri tem ima    |
|lahko vsaka enota tudi pisarniško-upravne prostore. PNRP: IG – |
|gospodarske cone, izjemoma SK – površine podeželskega naselja. |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe –|Gospodarska stavba; modernistična javna    |
|tip, število,      |stavba (glej drugo alinejo točke 2.1 63.   |
|število etaž       |člena) visoki do največ E3 ali trško mestna|
|                   |hiša (glej točke 2.1 64. člena) visoka do  |
|                   |največ E2 + M. Dopustna je izgradnja ene   |
|                   |ali več glavnih stavb. Vrsta proizvodnje in|
|                   |obveznost izgradnje dejavnosti primernega  |
|                   |manipulacijskega prostora (dovoz,          |
|                   |skladiščenje, deponije …) določajo število |
|                   |glavnih stavb na GE.                       |
|                   |Gospodarska stavba                         |
|                   |Namembnost stavbe: namenjena opravljanju   |
|                   |dejavnosti s področja primarnih dejavnosti |
|                   |– kmetijstva (samo na namenski rabi SK);   |
|                   |sekundarnih dejavnosti – predelovalnih     |
|                   |dejavnosti, oskrbe z električno energijo in|
|                   |paro, gradbeništva, obrti ter skladiščenja |
|                   |povezanega s proizvodnjo; terciarnih in    |
|                   |kvartarnih dejavnosti (trgovine in         |
|                   |vzdrževanja vozil, informacijskih,         |
|                   |komunikacijskih, servisnih, ter drugih     |
|                   |terciarnih in kvartarnih dejavnosti).      |
|                   |Osnovni kubus: oblikovan naj bo kot volumen|
|                   |elementarnih geometrijskih oblik z ravnimi |
|                   |površinami. Tlorisni gabariti niso         |
|                   |poenoteno predpisani. Višina stavbe lahko  |
|                   |sega do prevladujoče stavbne strukture na  |
|                   |vplivnem območju stavbe oziroma je odvisna |
|                   |od tehnologije proizvodnih procesov.       |
|                   |Sekundarni kubusi glavne stavbe: so lahko  |
|                   |organizirani le na straneh, ki ne mejijo na|
|                   |javni prostor z izjemo nadstrešnice, ki je |
|                   |lahko vzpostavljena na vseh straneh.       |
|                   |Posebnosti oblikovanja fasad: Fasade naj   |
|                   |bodo oblikovane izrazito enostavno in      |
|                   |racionalno. Dopustno je stavbno pohištvo v |
|                   |beli barvi in barvi kovin. Dopustne so     |
|                   |slepe in steklene (antirefleksijske)       |
|                   |fasade. Tipi streh: Streha z naklonom – tip|
|                   |dvokapna streha, enokapna streha z naklonom|
|                   |do 20° obe praviloma brez strešnih izzidkov|
|                   |ter frčad. Iz konstrukcijskih,             |
|                   |funkcionalnih zasnov je dopustna tudi      |
|                   |izvedba ravnih, stopničastih in ločenih    |
|                   |streh. Strehe obstoječih objektov z nižjim |
|                   |naklonom lahko ohranijo obstoječ naklon    |
|                   |strehe.                                    |
|                   |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji:  |
|                   |12420 Garažne stavbe; 12510 Industrijske   |
|                   |stavbe (razen tovarn, klavnic, pivovarn,   |
|                   |montažnih hal); 12520 Rezervoarji, silosi  |
|                   |in skladišča (le pokrite skladiščne        |
|                   |površine); 12711 Stavbe za rastlinsko      |
|                   |predelavo; 12712 Stavbe za rejo živali;    |
|                   |12713 Stavbe za spravilo pridelka; 12714   |
|                   |Druge nestanovanjske kmetijske stavbe;     |
|                   |12203 Druge upravne in pisarniške stavbe   |
|                   |(razen konferenčne in kongresne stavbe);   |
|                   |12304 Stavbe za druge storitvene           |
|                   |dejavnosti; 241 Objekti za šport in        |
|                   |rekreacijo in drugi objekti za prosti čas; |
|                   |2 Gradbeno inženirski objekti.             |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |Dopustna gradnja pomožnih stavb po merilih |
|                   |57. člena. Pomožne stavbe GE se lahko      |
|                   |gradijo tudi kot enostavni oziroma         |
|                   |nezahtevni objekti, in sicer nadstrešnica, |
|                   |vetrolov, lopa, skladišče in podobe stavbe.|
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Parkirišče, ograja, podporni zidovi z      |
|nezahtevni in      |ograjo, vodomet, vodno zajetje in objekti  |
|enostavni objekti  |za akumulacijo vode in namakanje (okrasni  |
|                   |bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni     |
|                   |zbiralnik), pomožni komunalni objekti      |
|                   |(ekološki otok,mala čistilna naprava),     |
|                   |pomožni objekti v javni rabi, grajena      |
|                   |urbana oprema, športna igrišča na prostem, |
|                   |pomožni komunalni objekti ter priključki na|
|                   |objekte gospodarske javne infrastrukture.  |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Stopnja        |FZ do 80 odstotkov.                        |
|izkoriščenosti,    |                                           |
|odmiki stavb       |                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija   |Upoštevanje določil primarnega,            |
|prostora           |sekundarnega dela GE ter notranje dvorišče |
|                   |niso obvezni. Prostorsko organizacijo      |
|                   |stavbne strukture določa vrsta proizvodnje |
|                   |in obveznost izgradnje dejavnosti          |
|                   |primernega manipulacijskega prostora       |
|                   |(dovoz, skladiščenje, deponije). Ob        |
|                   |upoštevanju prostorskih omejitev ter       |
|                   |vplivov na okolje naj bodo objekti po      |
|                   |volumnih ter tlorisnih gabaritih razmeroma |
|                   |homogeni. V stavbni strukturi ob javnem    |
|                   |prostoru naj se umeščajo predvsem upravno  |
|                   |poslovne vsebine oziroma spremljajoče      |
|                   |dejavnosti. Kadar to dopuščajo prostorske  |
|                   |možnosti, naj bodo parkirišča locirana čim |
|                   |bližje upravni stavbi (ob stavbi ali za    |
|                   |njo).                                      |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in druge|Zunanji robovi ureditev naj se zaključujejo|
|zunanje ureditve na|z gručasto vzpostavljeno srednje in        |
|GE, ograje         |visokoraslo vegetacijo. Za ograjevanje se  |
|                   |priporoča žična ograja visoka do 2,8 m.    |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikostni red |Velikostni red GE od 1000 m2.              |
|GE, posebnosti     |                                           |
|parcelacije        |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe  |Na območju GE na PNRP IG veljajo merila IV.|
|urbanističnega     |SVPH. Na območju GE na PNRP CU, CD, SK     |
|oblikovanja        |veljajo merila III. SVPH.                  |
|                   |Za območja, ki se nahajajo v katerem izmed |
|                   |območij varovanj, veljajo določila od 35.  |
|                   |do 37. člena tega odloka (3.1.4.0          |
|                   |Varovanja).                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
71. člen
(tip GE:ti)
+---------------------------------------------------------------+
|ti- GE turistične infrastrukture                               |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namembnost GE, podrobnejša namenska raba (PNRP)            |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenjena je razvoju urbanih površin s posebno funkcijo –      |
|turistični ponudbi oziroma turizmu, kjer so poleg začasnega    |
|bivanja dovoljene tudi terciarne dejavnosti (trgovina,         |
|gostinski lokali). Glede na dejavnost je izjemoma dovoljeno    |
|stalno bivanje za potrebe lastnika turističnega objekta oziroma|
|upravljavca. PNRP: BT- območje površin za turizem.             |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe  |Dopustna je gradnja tipa paviljonska stavba|
|– tip, število,    |(glej tretjo alinejo točke 2.1 63. člena), |
|število etaž       |modernistična javna stavba (glej drugo     |
|                   |alinejo točke 2.1 63. člena) ali hiša na   |
|                   |podeželju (glej točke 2.1 61. člena),      |
|                   |slednji visoki največ do E2. Od obsega     |
|                   |zemljišča in dejanskega namena dejavnosti  |
|                   |je odvisno število glavnih stavb. Pri      |
|                   |obstoječih stavbah se obstoječe število    |
|                   |etaž in oblikovna merila lahko ohranijo.   |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |Lahko se gradita do dve pomožni stavbi po  |
|                   |merilih 57. člena odloka. Pomožne stavbe se|
|                   |lahko gradijo tudi kot enostavni oziroma   |
|                   |nezahtevni objekti: nadstrešek, vetrolov,  |
|                   |uta, zimski vrt, savna, fitnes, senčnica,  |
|                   |letna kuhinja, garaža, lopa, pokrito       |
|                   |skladišče za lesna goriva, drvarnica in    |
|                   |podobni objekti.                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Pomožni objekti v javni rabi, parkirišča,  |
|nezahtevni in      |vodomet, vodno zajetje in objekti za       |
|enostavni objekti  |akumulacijo vode in namakanje (okrasni     |
|                   |bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni     |
|                   |zbiralnik), kolesarske poti, pešpoti in    |
|                   |podobne poti, športna igrišča na prostem,  |
|                   |grajena urbana oprema, pomožni komunalni   |
|                   |objekti, priključki na objekte gospodarske |
|                   |javne infrastrukture ter ograje in oporni  |
|                   |zidovi.                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Stopnja        |FZ do 70 odstotkov.                        |
|izkoriščenosti     |FZP najmanj 30 odstotkov                   |
|odmiki             |                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija   |Umestitev stavb naj izhaja iz prostorskega |
|prostora           |konteksta. GE do velikost 1000 m2 morajo   |
|                   |upoštevati merila umestitve notranjega     |
|                   |dvorišča.                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in      |Zunanje ureditve in eventualne ograje naj  |
|druge zunanje      |bodo oblikovno usklajene in prilagojene    |
|ureditve na GE,    |vlogi GE v dejanskem prostoru oziroma naj  |
|ograje             |bodo posegi v prostor čim manjši, da se    |
|                   |bodo ohranjale naravne in kulturne         |
|                   |kakovosti prostora.                        |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikosten red |Velikostni red je do 5000 m2.              |
|GE, posebnosti     |                                           |
|parcelacije        |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe  |Na območju GE/EUP veljajo merila III. SVPH.|
|                   |Za območja, ki se nahajajo v katerem izmed |
|                   |območij varovanj, veljajo določila od 35.  |
|                   |do 37. člena tega odloka (3.1.4.0          |
|                   |Varovanja).                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
72. člen
(tip GE: zsr)
+---------------------------------------------------------------+
|zsr- GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – površine |
|za oddih, rekreacijo in šport                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namembnost GE, podrobnejša namenska raba (PNRP)            |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenjena je ohranjanju in razvoju zelenih urbanih površin s   |
|posebno funkcijo v naselbinskem sistemu glede na opredeljeno   |
|podrobnejšo namensko rabo. PNRP: ZS – površine za oddih.       |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe  |Dopustna je gradnja stavbe do 150 m2 bruto |
|– tip, število,    |tlorisne površine, višine do E1, pri čemer |
|število etaž       |višina etaže ni določena.                  |
|                   |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji:  |
|                   |12650 Športne dvorane (le spremljajoči     |
|                   |objekti s prostori za športnike oziroma    |
|                   |potrebni za funkcioniranje igrišč); 12301  |
|                   |Trgovske stavbe (trgovine s spominki ipd)  |
|                   |ter 12112 Gostilne in restavracije         |
|                   |(kavarna, slaščičarna – do 50 odstotkov BTP|
|                   |objekta); 241 Objekti za šport in          |
|                   |rekreacijo in drugi objekti za prosti čas. |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |Pomožne stavbe se lahko gradijo kot        |
|                   |enostaven oziroma nezahteven objekt, in    |
|                   |sicer le: senčnica, uta, lopa ali          |
|                   |nadstrešnica in stavba za potrebe          |
|                   |skladiščenja. Glede na naravo prireditev je|
|                   |lahko vzpostavljena tudi montažna sanitarna|
|                   |enota.                                     |
|                   |Na površinah ZS, ki ležijo na območjih     |
|                   |naravne vrednote – reke Krke je dopustna le|
|                   |postavitev objektov, ki se po kopalni      |
|                   |sezoni odstranijo, razen če je s posebnimi |
|                   |PIP drugače določeno.                      |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Vodomet, vodno zajetje in objekti za       |
|nezahtevni in      |akumulacijo vode in namakanje (okrasni     |
|enostavni objekti  |bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni     |
|                   |zbiralnik), samostojno parkirišče, ograja  |
|                   |(varovalna), pomožni objekt v javni rabi,  |
|                   |športno igrišče na prostem, kolesarska pot,|
|                   |pešpot ipd., pomožni komunalni objekti,    |
|                   |priključki na objekte gospodarske javne    |
|                   |infrastrukture, nadstreški za kolesa,      |
|                   |grajena urbana oprema ter pomožni objekti  |
|                   |na smučišču – vključno z žičnicami,        |
|                   |sistemom označitev in drugimi varnostnimi  |
|                   |objekti in napravami.                      |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Stopnja        |FZP najmanj 30 odstotkov.                  |
|izkoriščenosti,    |                                           |
|odmiki             |                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija   |Umestitev stavb oziroma lega le-teh naj bo |
|prostora           |prilagojena terenskim danostim konkretnega |
|                   |prostora ter vlogi stavbe.                 |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in      |Zunanje ureditve, stavbe in eventualne     |
|druge zunanje      |ograje naj bodo oblikovno usklajene in     |
|ureditve na GE,    |prilagojene vlogi posamezne GE v sistemu   |
|ograje             |zelenih urbanih površin. Ograje so lahko le|
|                   |žičnate/prosojne v zeleni ali sivi barvi   |
|                   |visoke do 3,0 m. Na območjih poplavnih     |
|                   |površin ni dopustno spreminjanje kote      |
|                   |terena.                                    |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikosten red |/                                          |
|GE, posebnosti     |                                           |
|parcelacije        |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe  |V prostoru GE ni dovoljena gradnja stavb   |
|urbanističnega     |(ki niso eksplicitno dovoljene v tč. 2.0   |
|oblikovanja        |določil tipa GE) in drugi posegi, ki bi    |
|                   |krnili pogoje dejavnosti podrobnejše       |
|                   |namenske rabe ter obstoječe kvalitetne     |
|                   |zelene/hortikulturne ureditve. Prostor GE  |
|                   |je javni prostor s posebej opredeljenim    |
|                   |režimom rabe, javnega dostopa in           |
|                   |vzdrževanja.                               |
|                   |Na območju GE veljajo merila III. SVPH.    |
|                   |Za območja, ki se nahajajo v katerem izmed |
|                   |območij varovanj, veljajo določila od 35.  |
|                   |do 37. člena tega odloka (3.1.4.0          |
|                   |Varovanja).                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
73. člen
(tip GE: zdz)
+---------------------------------------------------------------+
|zdz- GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema – druge    |
|urejene zelene površine                                        |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namembnost GE, podrobnejša namenska raba (PNRP)            |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenjena je ohranjanju in razvoju zelenih urbanih površin s   |
|posebno funkcijo v naselbinskem sistemu glede na opredeljeno   |
|podrobnejšo namensko rabo. PNRP ZD – druge urejene zelene      |
|površine.                                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe –|Gradnja glavne stavbe ni dopustna.         |
|tip, število,      |                                           |
|število etaž       |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |Gradnja pomožnih stavb ni dopustna.        |
|– število, število |                                           |
|etaž               |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Vodomet, vodno zajetje in objekti za       |
|nezahtevni in      |akumulacijo vode in namakanje (okrasni     |
|enostavni objekti  |bazen, ribnik, namakalni sistem, vodni     |
|                   |zbiralnik), pomožni objekti v javni rabi,  |
|                   |kolesarska pot, pešpot in podobne poti,    |
|                   |parkirišče (peščeno ali zatravljeno) ter   |
|                   |grajena urbana oprema.                     |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Stopnja        |/                                          |
|izkoriščenosti,    |                                           |
|odmiki             |                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija   |Ohranjati je potrebno obstoječ naravni     |
|prostora           |sestoj. V primerih odstranitve in zgostitve|
|                   |(npr. gozdnega sestoja/dreves) je potrebna |
|                   |njihova nadomestitev z avtohtonimi         |
|                   |drevesnimi vrstami.                        |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in druge|Zunanje ureditve naj bodo oblikovno        |
|zunanje ureditve na|usklajene in prilagojene vlogi posamezne GE|
|GE, ograje         |v sistemu zelenih urbanih površin. GE ni   |
|                   |dovoljeno ograjevati. Na območjih poplavnih|
|                   |površin ni dopustno spreminjanje kote      |
|                   |terena.                                    |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikostni red |/                                          |
|GE, posebnosti     |                                           |
|parcelacije        |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe  |Prostor GE je javni prostor s posebej      |
|urbanističnega     |opredeljenim režimom rabe, javnega dostopa |
|oblikovanja        |in vzdrževanja. Na območju GE veljajo      |
|                   |merila III. SVPH.                          |
|                   |Za območja, ki se nahajajo v katerem izmed |
|                   |območij varovanj, veljajo določila od 35.  |
|                   |do 37. člena tega odloka (3.1.4.0          |
|                   |Varovanja).                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
74. člen
(tip GE: zvo)
+---------------------------------------------------------------+
|zvo- GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema- zelene    |
|ureditve ob vodotokih                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namembnost GE, podrobnejša namenska raba (PNRP)            |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenjena je ohranjanju in razvoju zelenih urbanih površin s   |
|posebno funkcijo v naselbinskem sistemu glede na opredeljeno   |
|podrobnejšo namensko rabo. PNRP ZD – druge urejene zelene      |
|površine.                                                      |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe –|Gradnja glavne stavbe ni dopustna.         |
|tip, število,      |                                           |
|število etaž       |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |Gradnja stavb ni dopustna.                 |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Pomožni objekt v javni rabi, kolesarska    |
|nezahtevni in      |pot, pešpot in podobne poti, podporni      |
|enostavni objekti  |zidovi.                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Stopnja        |/                                          |
|izkoriščenosti,    |                                           |
|odmiki             |                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija   |/                                          |
|prostora           |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in druge|Zunanje ureditve naj bodo oblikovno        |
|zunanje ureditve na|usklajene in prilagojene vlogi GE v sistemu|
|GE, ograje         |zelenih urbanih površin. GE ni dovoljeno   |
|                   |ograjevati.                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikostni red |/                                          |
|GE, posebnosti     |                                           |
|parcelacije        |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe  |GE na območjih obvodne ureditve lahko      |
|urbanističnega     |ohranjajo obstoječo kmetijsko rabo površin.|
|oblikovanja        |Ob tem so dopustne naslednje ureditve:     |
|                   |– ureditve javnih površin;                 |
|                   |– postavitev in ureditev enostavnih in     |
|                   |nezahtevnih objektov po Uredbi za graditev |
|                   |enostavnih objektov, in sicer pomola;      |
|                   |– postavitve parkovne opreme – klopi za    |
|                   |počitek;                                   |
|                   |– poseganje v priobalna zemljišča in       |
|                   |naravni potek struge vodotoka ni dovoljeno,|
|                   |razen v primeru sanacije po naravnih       |
|                   |nesrečah;                                  |
|                   |– odstranitev visokodebelne vegetacije je  |
|                   |dopustna le kot sanitarna sečnja, v primeru|
|                   |odstranitve dreves je potrebna njihova     |
|                   |nadomestitev z avtohtonimi drevesnimi      |
|                   |vrstami.                                   |
|                   |Prostor GE je javni prostor s posebej      |
|                   |opredeljenim režimom rabe, javnega dostopa |
|                   |in vzdrževanja.                            |
|                   |Na območju GE veljajo merila III. SVPH.    |
|                   |Za območja, ki se nahajajo v katerem izmed |
|                   |območij varovanj, veljajo določila od 35.  |
|                   |do 37. člena tega odloka (3.1.4.0          |
|                   |Varovanja).                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
75. člen
(tip GE: zpk)
+---------------------------------------------------------------+
|zpk- GE zelenih urbanih površin in zelenega sistema –          |
|pokopališča                                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namembnost GE, podrobnejša namenska raba (PNRP)            |
+---------------------------------------------------------------+
|Prostor je namenjen izključno dejavnostim, povezanim z         |
|različnimi oblikami pokopavanja in s simbolnimi ureditvami     |
|pietete do preminulih. PNRP: ZK- pokopališča.                  |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe –|Gradnja glavne stavbe ni dopustna.         |
|tip, število,      |Podzemnih stavb (3.4.3.0 Stavba) ni        |
|število etaž       |dovoljeno graditi.                         |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |Dovoljena je gradnja nadstreška v skladu s |
|                   |predpisom o razvrščanju objektov glede na  |
|                   |zahtevnost gradnje.                        |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Vodomet, vodno zajetje in objekte za       |
|nezahtevni in      |akumulacijo vode in namakanje (vodni       |
|enostavni objekti  |zbiralnik), pomožni objekt v javni rabi,   |
|                   |pešpot in podobne poti, pomožni komunalni  |
|                   |objekti, ograja, grajena urbana oprema,    |
|                   |parkirišče, objekti za oglaševanje, urbana |
|                   |oprema ter priključki na objekte           |
|                   |gospodarske javne infrastrukture.          |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Stopnja        |/                                          |
|izkoriščenosti,    |                                           |
|odmiki             |                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija   |V sklopu ureditve je potrebno zagotoviti   |
|prostora           |javni dostop do tekoče vode ter zbiralnikov|
|                   |odpadkov. Zbiralniki naj bodo organizirani |
|                   |na posebej za to opredeljenem in urejenem  |
|                   |mestu. Na obstoječih poslovilnih stavbah   |
|                   |(vežicah) v EUP so dopustna vzdrževalna    |
|                   |dela, rekonstrukcije ter dozidave. Na      |
|                   |ostalih stavbah je dopustno vzdrževanje in |
|                   |odstranitev.                               |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in druge|Zunanje ureditve naj omogočajo prostorsko  |
|zunanje ureditve na|funkcionalno avtonomnost grobnih polj ter  |
|GE, ograje         |dostop do vseh objektov v sklopu ureditve –|
|                   |poslovilne stavbe, cerkve.                 |
|                   |Ograje naj bodo oblikovno usklajene in     |
|                   |prilagojene sistemu zelenih urbanih        |
|                   |površin. Na pokopališčih, ki vključujejo   |
|                   |tudi obstoječe cerkve in obzidja, naj bo   |
|                   |obodno kamnito obzidje ohranjeno kot eden  |
|                   |od osnovnih simbolov označitve prostora    |
|                   |pokopališča.                               |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikostni red |/                                          |
|GE, posebnosti     |                                           |
|parcelacije        |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe  |Na območju GE veljajo merila III. SVPH.    |
|urbanističnega     |Za območja, ki se nahajajo v katerem izmed |
|oblikovanja        |območij varovanj, veljajo določila od 35.  |
|                   |do 37. člena tega odloka (3.1.4.0          |
|                   |Varovanja).                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
76. člen
(tip GE: jp)
+---------------------------------------------------------------+
|jp – GE središčnega javnega prostora      Podtip. jpp: GE      |
|javnega parkirišča                                             |
|    jpa: GE avtobusnih postajališč ter obeležij informativne in|
|                                             turistične vsebine|
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namembnost GE, podrobnejša namenska raba (PNRP)            |
+---------------------------------------------------------------+
|Površina središčnega javnega prostora jp je namenjena predvsem |
|ureditvam v merilu pešca, temu podrejenemu odvijanju prometa in|
|občasnim javnim prireditvam na prostem (sejmov, veselic,       |
|mitingov …).                                                   |
|GE podtipa jpp je namenjena izključno parkiranju vozil in      |
|eventualnim občasnim prireditvam.                              |
|GE podtipa jpa je namenjena površinam avtobusnih postajališč   |
|ter eventualnim informativnim in turističnim vsebinam. PNRP:   |
|PC- površine cest, PO- ostale prometne površine.               |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe –|Stavb ni dovoljeno graditi.                |
|tip, število,      |                                           |
|število etaž       |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |Stavbe povezane z dovoljeno namembnostjo   |
|                   |prostora – kiosk oziroma tipski zabojnik   |
|                   |ter nadstrešnica – javna kolesarnica. Pri  |
|                   |podtipu jpp je dovoljeno vzpostaviti tudi  |
|                   |objekt za potrebe osebja, ki parkirišče    |
|                   |vzdržuje.                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi          |S soglasjem upravljavca površine je        |
|dopustni nezahtevni|dopustno postaviti naslednje enostavne in  |
|in enostavni       |nezahtevne objekte v javni rabi:           |
|objekti            |pomožne infrastrukturne objekte:           |
|                   |– pomožni cestni objekti – pločnik in      |
|                   |kolesarska steza ob vozišču ceste,         |
|                   |avtobusno postajališče, odstavni pas za    |
|                   |avtobusni promet – prostor ob vozišču,     |
|                   |objekt za odvodnjavanje ceste,             |
|                   |ponikovalnica, lovilec olja ipd. cestni    |
|                   |snegolov, objekt javne razsvetljave,       |
|                   |varovalne proti hrupne ograje do višine 2,2|
|                   |m;                                         |
|                   |– pomožni energetski objekti – priključek  |
|                   |na objekte energetske infrastrukture,      |
|                   |relejno hišico, objekt za razsvetljavo,    |
|                   |drog, priključek za distribucijsko         |
|                   |plinovodno omrežje, priključni plinovod za |
|                   |male kurilne naprave ter etažni plinski    |
|                   |priključek; telekomunikacijske antene in   |
|                   |oddajniki, bazne postaje, namenjene javnim |
|                   |telekomunikacijskim storitvam;             |
|                   |– pomožni komunalni objekti – vodovodni    |
|                   |priključek, kanalizacijski priključek,     |
|                   |priključek za vročevod, črpališče, cestni  |
|                   |priključek na javno občinsko cesto,        |
|                   |hidrant, zbiralnica ločenih frakcij        |
|                   |(ekološki otok) – le ti naj se ne umeščajo |
|                   |znotraj varovanih jeder kulturne dediščine;|
|                   |– pomožni objekti za spremljanje okolja,   |
|                   |– vrtina ali vodnjak potrebna za raziskavo,|
|                   |– grajena urbana oprema, montažna sanitarna|
|                   |enota ter telefonska govorilnica ter       |
|                   |vodnjak, vodomet oziroma bazen kot         |
|                   |dekorativni element v sklopu ureditev      |
|                   |javnih tlakovanih površin,                 |
|                   |– turistična in druga obvestilna           |
|                   |signalizacija vključujoč objekte za        |
|                   |oglaševanje (oglasne table – stenske,      |
|                   |samostoječe table, svetlobne table,        |
|                   |plakatni stebri, prometni znaki in         |
|                   |ogledala), ki jih je dovoljeno nameščati na|
|                   |javnih površinah (vzdolž cestišč, trgov,   |
|                   |javnih parkirišč, avtobusnih postajališč   |
|                   |ipd.) in na površinah poljavnega prostora. |
|                   |Samostoječa signalizacija naj se locira    |
|                   |tako, da je omogočen varen promet (zunaj   |
|                   |vozišč, polja preglednosti ipd.) in da je  |
|                   |čim manj moten peš promet. Za postavitev   |
|                   |obvestilne signalizacije je potrebno       |
|                   |pridobiti tudi soglasje pristojne občinske |
|                   |službe,                                    |
|                   |– ograje in urbano opremo.                 |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Stopnja        |/                                          |
|izkoriščenosti,    |                                           |
|odmiki             |                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija   |Dovoljene so le talne ureditve,            |
|prostora           |hortikulturne ureditve in urbana oprema za |
|                   |javno rabo.                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in druge|Nove parkirne površine naj se primerno     |
|zunanje ureditve na|ozelenijo.                                 |
|GE, ograje         |Ograjevanje GE ni dopustno. GE.jpp ima     |
|                   |lahko vzpostavljen sistem nadzorovanega    |
|                   |dostopa (kontroliran z rampo).             |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikostni red |/                                          |
|GE, posebnosti     |                                           |
|parcelacije        |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe  |Ob načrtovanju rekonstrukcij ali           |
|urbanističnega     |investicijsko vzdrževalnih del na odsekih  |
|oblikovanja        |cest, kjer se nahajajo evidentirani        |
|                   |prednostni odseki, je potrebno načrtovati  |
|                   |prehode in zaščitne ograje za neovirano    |
|                   |prehajanje dvoživk.                        |
|                   |V območju GE veljajo merila IV. SVPH.      |
|                   |Za območja, ki se nahajajo v katerem izmed |
|                   |območij varovanj, veljajo določila od 35.  |
|                   |do 37. člena tega odloka (3.1.4.0          |
|                   |Varovanja).                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
77. člen
(tip GE: in)
+---------------------------------------------------------------+
|in- GE infrastrukturnega objekta Podtip: ičn- GE čistilne      |
|naprave                                                        |
|                        ivč- GE vodnega črpališča in vodohranov|
|                                       ieo- GE ekološkega otoka|
|    ike- GE objekta komunikacijske in energetske infrastrukture|
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namembnost GE, podrobnejša namenska raba (PNRP             |
+---------------------------------------------------------------+
|Prostor je namenjen izključno nemotenemu obratovanju javnih    |
|infrastrukturnih naprav in ureditev, ki morajo biti v skladu z |
|oblikovnimi in funkcionalnimi zmogljivostmi oziroma merili     |
|kvalitet predmetne lokacije.                                   |
|V GE podtipa ieo se po izteku dovoljenj za odlaganje odpadkov  |
|deponijski prostor sanira v skladu s predpisi s področja       |
|varstva okolja in vzpostavi naravni prostor (pogozditev).      |
|Obstoječi energetski objekti, naprave in površine za           |
|proizvodnjo električne energije zgrajeni na podlagi upravnih   |
|dovoljenj, se lahko le vzdržujejo in obnavljajo za enake       |
|proizvodne zmogljivosti, kot so bili zgrajeni.                 |
|V GE podtipa objekta komunikacijske in energetske              |
|infrastrukture se objekti komunikacijske in energetske         |
|infrastrukture lahko gradijo le na lokacijah, za katere se     |
|dokaže, da nima negativnih vplivov na zdravje ljudi. Dokazilo  |
|mora biti revidirano s strani pooblaščene institucije z        |
|ustreznimi javnimi pooblastili. PNRP: T- območje komunikacijske|
|infrastrukture, E- območja energetske infrastrukture, O-       |
|območja okoljske infrastrukture.                               |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+---------------------------------------------------------------+
|Stavb ni dovoljeno graditi, razen tistih, ki so izključno v    |
|skladu z osnovnim namenom GE: za vzpostavitev čistilne naprave |
|(ičn), za vodohran oziroma vodno zajetje (ivč) ali drugimi     |
|javnimi infrastrukturnimi potrebami – pomožni objekti vodne    |
|infrastrukture, čistilna naprava ipd. le eno stavbo.           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe –|Namembnost stavbe: Stavbe naj bodo         |
|tip, število,      |namenjene le osnovnim namenom EUP, npr. za |
|število etaž       |vzpostavitev čistilne naprave (ičn) ali    |
|                   |vodohrana oziroma vodnega zajetja (ivč).   |
|                   |Druge stavbe so dopustne le, kadar so      |
|                   |neposredno vezane na osnovno dejavnost v   |
|                   |EUP (za potrebe spremljajoče dejavnosti –  |
|                   |uprava, pisarna ...).                      |
+-------------------+-------------------------------------------+
|                   |Posebnosti oblikovanja: Oblikovanje,       |
|                   |površinska obdelava fasad kot sama zasnova,|
|                   |naj bo minimalistična. Stavbe naj imajo    |
|                   |strehe oblikovane kot zelene strehe ali    |
|                   |ravne strehe.                              |
|                   |Tipi dopustnih objektov po CC SI:          |
|                   |2223 Cevovodi za odpadno vodo, čistilne    |
|                   |naprave; 2212 Prenosi vodovodi in          |
|                   |pripadajoči objekti; 22223 Vodni stolpi,   |
|                   |vodnjaki in hidranti; 22140 Prenosni       |
|                   |elektroenergetski vodi; 12740 Druge        |
|                   |nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene    |
|                   |drugje; 2302 energetski objekti ter drugi  |
|                   |objekti, ki so namenjeni izvajanju         |
|                   |gospodarskih služb s področja energetike;  |
|                   |124 postaje, terminali, stavbe za izvajanje|
|                   |elektronskih komunikacij; 2213 Prenosna    |
|                   |komunikacijska omrežja; 24205 Drugi        |
|                   |gradbeno inženirski objekti, ki niso       |
|                   |razvrščeni drugje; 24203 Odlagališča       |
|                   |odpadkov ter drugi objekti, ki so namenjeni|
|                   |izvajanju gospodarskih služb s področja    |
|                   |oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter  |
|                   |ravnanja z odpadki; 12510 Industrijske     |
|                   |stavbe: samo objekti za obdelavo odpadkov; |
|                   |12520 rezervoarji, silosi in skladišča:    |
|                   |samo objekti za obdelavo odpadkov; 24205   |
|                   |drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso |
|                   |razvrščeni drugje: samo objekti za         |
|                   |odlagališča odpadkov; 1220 Upravne in      |
|                   |pisarniške stavbe.                         |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |Pomožne stavbe se lahko gradijo kot        |
|                   |enostaven oziroma nezahteven objekt, in    |
|                   |sicer nadstrešek, pomožni objekti za       |
|                   |obratovanje dejavnosti, ki so neposredno   |
|                   |vezane na dejavnost v EUP-merilne postaje  |
|                   |ipd.                                       |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Ostali dopustni|Parkirišče, ograja, podporni zidovi z      |
|nezahtevni in      |ograjo, vodno zajetje in objekti za        |
|enostavni objekti  |akumulacijo vode in namakanje (vodni       |
|                   |zbiralnik), pomožni objekti v javni rabi,  |
|                   |pomožni komunalni objekti; pešpot ali      |
|                   |podobne poti ter priključki na objekte     |
|                   |gospodarske javne infrastrukture.          |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Stopnja        |/                                          |
|izkoriščenosti,    |                                           |
|odmiki             |                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija   |Infrastrukturne naprave in ureditve morajo |
|prostora           |biti v skladu z oblikovnimi in             |
|                   |funkcionalnimi zmogljivostmi oziroma merili|
|                   |kvalitet predmetne lokacije. Prostorske    |
|                   |ureditve in eventualne stavbe oziroma      |
|                   |tehnični objekti naj bodo organizirani z   |
|                   |najmanjšim tehnično izvedljivim volumnom   |
|                   |nad raščeno površino zemlje.               |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in druge|Stavbe in drugi objekti naj bodo glede na  |
|zunanje ureditve na|tehnične pogoje funkcioniranja v največji  |
|GE, ograje in žive |možni meri integrirani v krajino – z       |
|meje               |oblikovanjem zatravljenih brežin in        |
|                   |zasaditvijo visoke vegetacije v gručah, ki |
|                   |zmanjšuje vidno izpostavljenost teh        |
|                   |območij. Pri nagnjenem zemljišču naj se    |
|                   |deli tovrstnih stavb izvajajo z integracijo|
|                   |v oporne zidove. Tudi pogoje fizičnega     |
|                   |varovanja naj se v največji možni meri     |
|                   |zagotavlja z zemeljskimi ureditvami.       |
|                   |Dopolnilno se za ta namen, kolikor druge   |
|                   |oblike varovanja ne zadoščajo (alarmiranje,|
|                   |video …) lahko uporablja le žična ograja v |
|                   |naravni barvi kovine ali zeleni barvi do   |
|                   |višine 3,0 m. Območje GE, razen            |
|                   |podtipa.ieo, naj bo v celoti ograjeno.     |
|                   |Območje GE podtipa.ieo je potrebno primerno|
|                   |ozeleniti in tako preprečiti vizualno      |
|                   |degradacijo okolice.                       |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikostni red |GE je lahko velika le toliko, kolikor je   |
|GE, posebnosti     |minimalno potrebno za tehnično kakovostno  |
|parcelacije        |in racionalno ureditev objekta ter         |
|                   |optimalno integracijo objekta v okolje.    |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe  |Nadzemni deli objektov in naprav ne smejo  |
|                   |degradirati najpomembnejših vedut ter      |
|                   |tekstur v prostoru kulturne krajine ter    |
|                   |degradirati oblikovanih dominant (cerkva   |
|                   |ipd.). Tovrstni stolpni objekti (in naprave|
|                   |oziroma drogovi) naj bodo v krajini v      |
|                   |največji možni meri nevtralizirani – z     |
|                   |izčiščeno formo, z nerefleksnimi površinami|
|                   |v svetli kovinsko sivi barvi.              |
|                   |Na GE podtipa.ičn naj upravljavec zagotovi |
|                   |prve meritve emisij oziroma parametrov     |
|                   |odpadnih vod in količine odpadne vode ter  |
|                   |občasni obratovalni monitoring vode. Blato |
|                   |čistilne naprave naj odvaža na večjo       |
|                   |komunalno čistilno napravo, ki ima urejen  |
|                   |sprejem grezničnih gošč, dehidrirano blato |
|                   |pa naj se kompostira ali odvaža na         |
|                   |komunalno deponijo.                        |
|                   |Zbirno mesto odpadkov (ieo) je potrebno    |
|                   |urediti tako, da so zagotovljeni higienski |
|                   |pogoji in da ni negativnih vplivov na javno|
|                   |površino ali sosednje objekte oziroma, da  |
|                   |območje ne povzroča večjih motenj v okolju.|
|                   |Za območja, ki se nahajajo v katerem izmed |
|                   |območij varovanj, veljajo določila od 35.  |
|                   |do 37. člena tega odloka (3.1.4.0          |
|                   |Varovanja).                                |
|                   |Na območju GE veljajo merila IV. SVPH.     |
+-------------------+-------------------------------------------+
78. člen
(tip GE: od)
+---------------------------------------------------------------+
|od- GE domačije v odprtem prostoru                             |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namembnost GE, podrobnejša namenska raba (PNRP)            |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenjena je bivanju in vsem vrstam dejavnosti: primarnim,     |
|sekundarnim, terciarnim in kvartarnim znotraj meril opredeljene|
|stavbne strukture in v pogojih intenzivnega podeželskega       |
|okolja. PNRP: A – površine razpršene poselitve, SK- površine   |
|podeželskega naselja.                                          |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe –|Le ena hiša na podeželju; visoka največ do |
|tip, število,      |E1 + M (glej tretjo alinejo točke 2.1 61.  |
|število etaž       |člena).                                    |
|                   |Na aktivnih kmetijah, in ko GE meri nad    |
|                   |1200 m2, je dovoljena postavitev tudi dveh |
|                   |glavnih stavb.                             |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |Pomožne stavbe se lahko gradijo po merilih |
|                   |pomožne stavbe odloka ali pa kot enostavni |
|                   |oziroma nezahtevni objekti: nadstrešek,    |
|                   |drvarnica, pokrito skladišče za lesna      |
|                   |goriva, uta, zimski vrt, savna, fitnes,    |
|                   |senčnica, letna kuhinja, garaža, lopa ali  |
|                   |podobni objekti, objekti za rejo živali,   |
|                   |pomožni kmetijsko- gozdarski objekti       |
|                   |(kozolec, kmečka lopa, grajeni rastlinjak, |
|                   |skedenj, silos, senik, kašča, koruznjak,   |
|                   |grajeno molzišče, pokrita skladišča za     |
|                   |lesna goriva, vinska klet,klet …) ter      |
|                   |objekti za kmetijske proizvode in          |
|                   |dopolnilne dejavnosti (sušilnica sadja in  |
|                   |rib, sirarna, oljarna, kisarna, mlin).     |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Parkirišče, ograja, podporni zidovi z      |
|nezahtevni in      |ograjo, vodnjak, vodno zajetje in objekti  |
|enostavni objekti  |za akumulacijo vode in namakanje (bazen za |
|                   |kopanje, okrasni bazen, ribnik, namakalni  |
|                   |sistem, vodni zbiralnik), pomožni          |
|                   |kmetijsko- gozdarski objekti (gnojišče,    |
|                   |kompostarna za gnojevko, zbiralnik gnojevke|
|                   |ali gnojnice, napajalno korito, hlevski    |
|                   |izpust, grajena obora, grajena ograja za   |
|                   |pašo živine (plot)), grajen gostinski vrt, |
|                   |športno igrišče na prostem pomožni         |
|                   |komunalni objekti ter priključki na objekte|
|                   |gospodarske javne infrastrukture.          |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Stopnja        |Gostoto pozidave določajo velikostna merila|
|izkoriščenosti,    |dopustnih tipov stavb in obveznost         |
|odmiki             |izgradnje notranjega dvorišča ter odmiki.  |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija   |Upoštevanje določil primarnega,            |
|prostora           |sekundarnega dela GE ni obvezno. Umestitev |
|                   |stavb naj bo prilagojena morfologiji –     |
|                   |vendar na način, da stavbe sooblikujejo    |
|                   |dvorišče.                                  |
|                   |V primerih ozkih GE, ko so vse stavbe      |
|                   |nanizane v zaporedju, upoštevanje določil  |
|                   |notranjega dvorišča niso obvezna.          |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in druge|Funkcionalne zelene površine naj bodo      |
|zunanje ureditve na|zatravljene in zasajene z avtohtonim sadnim|
|GE, ograje         |drevjem (oreh, hruška, jablana, lipa …).   |
|                   |Drevesne vrste iz skupine iglavcev niso    |
|                   |dovoljene. Izmed ograj so dovoljeni le     |
|                   |leseni plotovi do višine 1,5 m in ograje za|
|                   |pašo živine (3.4.1.12).                    |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikosten red |Velikostni red GE je do 3000 m2. Posamezno |
|GE, posebnosti     |GE lastniško ni dovoljeno deliti na več    |
|parcelacije        |manjših. Velikost parcele se določi z      |
|                   |uveljavljanjem racionalne rabe prostora, ob|
|                   |upoštevanju potreb po modernizaciji, lege, |
|                   |potrebnega manipulativnega prostora in     |
|                   |vitalnosti kmetije.                        |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe  |Na območju GE veljajo merila III. SVPH.    |
|                   |Za območja, ki se nahajajo v katerem izmed |
|                   |območij varovanj, veljajo določila od 35.  |
|                   |do 37. člena tega odloka (3.1.4.0          |
|                   |Varovanja).                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
79. člen
(tip GE: zi)
+---------------------------------------------------------------+
|zi- GE zidance                                                 |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namembnost GE, podrobnejša namenska raba (PNRP)            |
+---------------------------------------------------------------+
|Namenjena je kmetijski dejavnosti – za pridelavo in            |
|shranjevanje vina in na osnovi grozdja izdelanih produktov.    |
|Dovoljena je tudi pridelava in hramba sadja oziroma manjša     |
|kmetijska proizvodnja (vinogradništvo, sadjarstvo) ter le      |
|začasnemu bivanju. PNRP: Azi – zidanice in vinske kleti na     |
|območjih razpršene poselitve, na vinogradniških območjih in    |
|izven njih.                                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe  |Zidanica ali vinska klet (le ena).         |
|– tip, število,    |Zidanica ali vinska klet se kot glavna     |
|število etaž       |stavba lahko gradi tudi kot nezahteven     |
|                   |objekt.                                    |
|                   |Namembnost stavbe: osnovni namen stavbe je |
|                   |shranjevanje kmetijskih orodij in strojev  |
|                   |ter pridelkov (predvsem sadja in grozdja)  |
|                   |ter izdelkov iz njih, z možnostjo ureditve |
|                   |prostorov za občasno bivanje.              |
|                   |Osnovni kubus glavne stavbe: v tlorisu je  |
|                   |lahko dimenzij od 3,5 x 5,0 do 6,0 x 8,0 m |
|                   |(zunanje dimenzije podstrešnega dela       |
|                   |stavbe). Višino določa razmerje širine in  |
|                   |višine na glavni (čelni) fasadi, pri čemer |
|                   |se višina meri med tlakom kleti in kapom   |
|                   |strehe. To razmerje je lahko do največ 1:1.|
|                   |Tako stavba lahko obsega K ali K + M ali K+|
|                   |E.                                         |
|                   |V kletnem, v večjem, obvezno zidanem delu  |
|                   |zidanice se opredeli prostore za predelavo |
|                   |grozdja, vinsko klet in shrambo sadja ter  |
|                   |ostali prostori, kot so: shramba orodja,   |
|                   |mehanizacije in bio-kemijskih sredstev,    |
|                   |enološki laboratorij in degustacijski      |
|                   |prostor, sanitarije in podobno.            |
|                   |V primeru večjih izkazanih obdelovalnih    |
|                   |površin (od opredeljenih v 44. členu) se   |
|                   |kletni del zidanice lahko poveča na način  |
|                   |da se za vsakih nadaljnjih 100 % izkazanih |
|                   |obdelovalnih površin površina kleti lahko  |
|                   |poveča za 25 %. Povečani del kleti zidanice|
|                   |naj bo vsaj s treh strani vkopan v zemljo. |
|                   |Sekundarni kubusi glavne stavbe: so lahko  |
|                   |zasnovani kot odprti ali zaprti (obzidani) |
|                   |prostori. Balkon se lahko izvedene le na   |
|                   |čelni fasadi. Odprt sekundarni kubus se    |
|                   |lahko gradi na vseh straneh kleti. Pri tem |
|                   |je lahko linija fasade sekundarnega kubusa,|
|                   |ki naj bo vzporedna s fasado osnovnega     |
|                   |kubusa od nje odmaknjena največ 3,0 m.     |
|                   |Sekundarni kubus ima lahko površino do 24  |
|                   |m2. Zaprt sekundarni kubus mora biti vsaj z|
|                   |dveh strani v celoti vkopan v zemljo. Na   |
|                   |vidnih fasadah naj bo po teksturi oblikovan|
|                   |kot glavni objekt.                         |
|                   |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji:  |
|                   |12713 Stavbe za spravilo pridelka (samo    |
|                   |zidanice).                                 |
|                   |Posebnosti oblikovanja fasad: Fasada naj bo|
|                   |načeloma horizontalno členjena na kletni in|
|                   |podstrešni del, lahko posebej tudi strešni |
|                   |venec; fasada podstrešnega dela in predvsem|
|                   |zatrepa naj bo praviloma lesena, s širokimi|
|                   |deskami, z vertikalno členitvijo površinske|
|                   |strukture. Kletni del naj ima praviloma    |
|                   |grobi omet ali obrizg v pastelnih barvah   |
|                   |zemlje ali pa je izveden v vidni teksturi  |
|                   |kamnitega zidu iz avtohtonega apnenca.     |
|                   |Okenska odprtine polkrožnih oblik niso     |
|                   |dopustne. Stavbno pohištvo naj bo v        |
|                   |naravnih tonih avtohtonih vrst lesa        |
|                   |(smreka, hrast, macesen …). Stavbno        |
|                   |pohištvo v beli barvi in barvah kovin ni   |
|                   |dopustno.                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|                   |Polnila varovalnih ograj balkonov naj bodo |
|                   |lesene, obdelane v vidni naravni teksturi  |
|                   |lesa.                                      |
|                   |Tipi streh (3.4.1.8): Streha z naklonom –  |
|                   |tipa dvokapna streha z naklonom 45 stopinj;|
|                   |praviloma orientirana pravokotno na potek  |
|                   |plastnic. Na strehi zidanice so dovoljene  |
|                   |fičare na 20 odstotkov horizontalne        |
|                   |projekcije strehe -fičare v obliki trapeza |
|                   |niso dovoljene. Streha sekundarnega kubusa |
|                   |je lahko oblikovana kot tip ravna streha   |
|                   |(pokrita z zemljo ali s teraso) ali pa     |
|                   |oblikovana kot podaljšek osnovne strešne   |
|                   |ploskve – (po dolžini objekta – v istem    |
|                   |naklonu in površini).                      |
|                   |Zidanica kot vinotoč                       |
|                   |Na vinogradniških enotah je mogoče         |
|                   |organizirati tudi gostinsko dejavnost –    |
|                   |vinotoč. Gradnja zidanice, v kateri je     |
|                   |možno urediti prostore za vinotoč je možna |
|                   |ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:       |
|                   |– da je nosilec lastnik najmanj 6,0 arov   |
|                   |vinograda, zasajenega z žlahtno vinsko trto|
|                   |na drugih kmetijskih zemljiščih in 30,0    |
|                   |arov,                                      |
|                   |– da predelava grozdja predstavlja osnovno |
|                   |ali dopolnilno dejavnost na kmetiji,       |
|                   |– da se lokacija nahaja v vinorodnem       |
|                   |območju in zagotavlja ureditev vseh        |
|                   |potrebnih zunanjih površin brez večjih     |
|                   |posegov v teren (večjih odkopov ali        |
|                   |zasutij, izpostavljenih opornih zidov),    |
|                   |– da ima objekt zagotovljen dostop in      |
|                   |predpisano komunalno opremljenost GE.      |
|                   |Na območju vinsko turistične ceste je      |
|                   |ureditev prostorov za vinotoč možna, če ima|
|                   |prosilec najmanj 6,0 arov vinograda in/ali |
|                   |sadovnjaka na drugih kmetijskih zemljiščih |
|                   |oziroma 30,0 arov na najboljših kmetijskih |
|                   |zemljiščih. Te GE (z vinotočem) se urejajo |
|                   |v skladu z merili tipa GE – od (domačija v |
|                   |odprtem prostoru). Stavbe za omenjene enote|
|                   |se oblikujejo in organizirajo v skladu z   |
|                   |merili stavb hiša na podeželju ter pomožne |
|                   |stavbe po 57. členu. Stavbe na             |
|                   |izpostavljenih legah praviloma ne smejo    |
|                   |biti širše od 7,0 m.                       |
|                   |Tipi dopustnih objektov po Klasifikaciji:  |
|                   |12713 Stavbe za spravilo pridelka; 12112   |
|                   |Gostilne, restavracije in točilnice.       |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |Kot enostavni ali nezahtevni objekt se     |
|                   |lahko gradi drvarnica ali pokrito skladišče|
|                   |za lesna goriva ter, praviloma le          |
|                   |prislonjene k objektu, še nadstrešek,      |
|                   |senčnica in odprta letna kuhinja, če je    |
|                   |zidanica manj zahteven objekt. Če se       |
|                   |zidanica ali vinska klet gradi kot         |
|                   |nezahteven objekt, pomožnih stavb ni       |
|                   |dopustno postavljati.                      |
|                   |Za vinotoč veljajo merila pod tč. 2.1.     |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Dopustni so enostavni ali nezahtevni       |
|nezahtevni in      |objekti, ki se lahko gradijo le v          |
|enostavni objekti  |funkcionalnem prostoru zidanice, ki obsega |
|                   |stavbno zemljišče in pripadajoči del       |
|                   |vinograda oziroma kmetijskega zemljišča:   |
|                   |ograja, vodomet, vodnjak, vodno zajetje in |
|                   |objekti za akumulacijo vode in namakanje   |
|                   |(okrasni bazen, ribnik, namakalni sistem,  |
|                   |vodni zbiralnik, v celoti vkopan vodnjak s |
|                   |čistilnim sistemom oziroma tudi kapnica),  |
|                   |greznica ali mala čistilna naprava ter     |
|                   |rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali  |
|                   |nafto, začasni gostinski vrt (le pri       |
|                   |vinotoču), pomožni objekti v javni rabi,   |
|                   |priključki na objekte gospodarske javne    |
|                   |infrastrukture, obvestilna in usmerjevalna |
|                   |signalizacija kot grajena urbana oprema    |
|                   |(smerokazi, turistične informacije o       |
|                   |znamenitostih in ponudbi širšega območja   |
|                   |ipd.). Svetlobni panoji na zidanicah niso  |
|                   |dovoljeni.                                 |
|                   |Za vinotoč veljajo merila pod tč. 2.1.     |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Stopnja        |Zidanico je mogoče graditi le v območju    |
|izkoriščenosti,    |dostopne poti – v gradbeni liniji zidanice |
|odmiki             |na sosednji GE oziroma z največjim odmikom |
|                   |osnovnega volumna zidanice od osi javne    |
|                   |poti do 10,0 m. Izjema glede odmika volumna|
|                   |zidanice od osi javne poti je možna le v   |
|                   |primeru, če to opravičuje obstoječa        |
|                   |umestitev sosednjih objektov, ki izhaja iz |
|                   |avtohtonega vzorca gradnje zidanic. Pri tem|
|                   |je potrebno zagotoviti minimalni razmik    |
|                   |trikratne širine zidanice med sosednjimi   |
|                   |zidanicami, pri čemer so odmiki lahko tudi |
|                   |manjši, če to pogojuje oblika parcelacije  |
|                   |ali neugoden relief terena. Projektant mora|
|                   |zmanjšanje zgoraj opisanih odmikov v       |
|                   |projektni dokumentaciji posebej            |
|                   |obrazložiti. Minimalen odmik kapi zidanice |
|                   |od sosednje parcele je lahko 1,5 m; v      |
|                   |primeru soglasja mejaša je odmik lahko tudi|
|                   |manjši.                                    |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija   |                                           |
|prostora           |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in      |GE mora imeti zagotovljeno vsaj eno        |
|druge zunanje      |parkirno mesto za gospodarsko vozilo       |
|ureditve na GE,    |(traktor s prikolico ipd.). Odprti useki in|
|ograje             |nasipi ne smejo biti višji od 3,0 m. Novi  |
|                   |in povečani oporni zidovi so lahko obdelani|
|                   |kot škarpe iz lokalnega apnenca s          |
|                   |poglobljenimi fugami; dovoljene so tudi v  |
|                   |kombinaciji z betonom, opeko in lesom      |
|                   |vendar le do višine 2,5 m.                 |
|                   |Varovalne ograje nad opornimi zidovi so    |
|                   |lahko izdelane tudi v obliki plotov ali    |
|                   |brajd.                                     |
|                   |Oporni zidovi na kmetijskih površinah, ki  |
|                   |so višji od 1,5 m se lahko izvajajo le na  |
|                   |osnovi gradbenega dovoljenja.              |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikostni red |Velikost stavbnega zemljišča posamezne GE  |
|GE, posebnosti     |je opredeljena z izrisom pripadajočega EUP |
|parcelacije        |v grafičnem delu. Največja površina GE     |
|                   |lahko obsega tlorisno površino objekta in  |
|                   |pas pripadajočega stavbnega zemljišča v    |
|                   |širini do 4,0 m na treh straneh ter do 6,0 |
|                   |m na eni strani objekta. V to površino niso|
|                   |vštete površine dostopov in parkirnih mest.|
|                   |Posamezna GE zidanice v območju mora imeti |
|                   |v lastništvu tudi pripadajoče kmetijsko    |
|                   |zemljišče – z zasajenim vinogradom, in     |
|                   |sicer površino najmanj 30 arov v območju   |
|                   |najboljših kmetijskih zemljišč (K1) in     |
|                   |najmanj 6 arov in več na območju drugih    |
|                   |kmetijskih zemljišč (K2) – z zasajenim     |
|                   |vinogradom. Vinograd je lahko nadomeščen   |
|                   |tudi s sadovnjakom ali jagodičjem.         |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe  |Zidanica se lahko priključi na vse vrste   |
|urbanističnega     |energetskih, komunalnih in                 |
|oblikovanja        |telekomunikacijskih objektov in naprav, pri|
|                   |čemer se upošteva tudi obvezno             |
|                   |priključevanje na komunalne objekte in     |
|                   |naprave, če tako določajo drugi občinski   |
|                   |predpisi (npr. priključevanje na vodovod,  |
|                   |kanalizacijsko omrežje ipd.).              |
|                   |Obstoječe zidanice- integracija v prostor  |
|                   |Obstoječe zidanice, ki so bile na dan      |
|                   |pričetka veljavnosti odloka zgrajene vsaj  |
|                   |do tretje gradbene faze, lahko pridobijo   |
|                   |gradbeno dovoljenje, kolikor je s          |
|                   |sanacijskimi ukrepi zagotovljena           |
|                   |integracija stavbe v dani kulturno         |
|                   |krajinski in stavbarski kontekst. Pri tem  |
|                   |višina stavbe nad kletjo ne sme obsegati   |
|                   |več kot pritličje (s svetlo višino največ  |
|                   |2,6 m) in mansardo brez kolenčnega zidu. V |
|                   |sklopu posegov na obstoječih zidanicah niso|
|                   |dovoljene povečave obstoječih gabaritov    |
|                   |stavb izven zgoraj navedenih splošnih      |
|                   |meril, ki veljajo za GE zidanice.          |
|                   |Obstoječe zidanice- vsebinska utemeljitev  |
|                   |sprejemljivosti                            |
|                   |Projektna dokumentacija mora vključevati   |
|                   |posebna merila sanacije in integracije     |
|                   |stavbe v okolje, vključno s podrobnimi     |
|                   |strokovnimi utemeljitvami – tako iz meril  |
|                   |prostorskega konteksta kot avtohtonega     |
|                   |stavbarstva zidanic v danem vinogradniškem |
|                   |območju. Posebna merila sanacije in        |
|                   |integracije stavbe v okolje naj obsega vsaj|
|                   |eventuelne prilagoditve volumnov ter       |
|                   |odstranitev v krajini izstopajočih posebnih|
|                   |stavbarskih elementov in ukrepe sanacije   |
|                   |obstoječega stanja vsaj z barvami in       |
|                   |teksturami: zatrepi naj bodo leseni (v     |
|                   |naravni barvi), opleski le v zemeljskih    |
|                   |tonih, v beli ali barvi modre galice, kamen|
|                   |na fasadi je lahko le z izvorom iz         |
|                   |Dolenjske- praviloma sivi lomljenec. Strehe|
|                   |saniranih zidanic so lahko le tipa klasična|
|                   |dvokapna streha ali (v primerih, ko imajo  |
|                   |le z treh strani vkopano klet) tudi tipa   |
|                   |ravna streha.                              |
|                   |Na območju GE/EUP veljajo merila III. SVPH.|
|                   |Za območja, ki se nahajajo v katerem izmed |
|                   |območij varovanj, veljajo določila od 35.  |
|                   |do 37. člena tega odloka (3.1.4.0          |
|                   |Varovanja).                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
Tipi GE na vseh vrstah stavbnih zemljišč
80. člen
(tip GE: x
+---------------------------------------------------------------+
|x- GE s posebnimi režimom urejanja                             |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namembnost GE, podrobnejša namenska raba (PNRP)            |
+---------------------------------------------------------------+
|namembnost GE: v skladu z določili v posebnih merilih.         |
|Obstoječe stavbe so lahko namenjene tudi bivanju, terciarnim in|
|kvartarnim dejavnostim. Skladno s pogoji in soglasjem          |
|pristojnih soglasjedajalcev je dopustna tudi proizvodnja       |
|električne energije iz obnovljivih virov. Na GE ni dovoljena   |
|industrijska oblika proizvodnje ali skladiščenje. Slednje je   |
|dovoljeno do 30 odstotkov površine kolikor gre za vsebine, ki  |
|so neposredno povezane z opravljanjem dejavnosti kvartarnega   |
|ali terciarnega sektorja (npr. depoji umetnin pri galerijah    |
|ipd.) PNRP: vse vrste območij stavbnih zemljišč.               |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe  |V soglasju z ZVKD so na obstoječi stavbni  |
|– tip, število,    |strukturi dopustna vzdrževalna dela in     |
|število etaž       |rekonstrukcije, nadomestne gradnje in      |
|                   |odstranitev.                               |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |V soglasju z ZVKD so dopustne na obstoječi |
|                   |stavbni strukturi dopustna vzdrževalna     |
|                   |dela, rekonstrukcije, nadomestne gradnje in|
|                   |odstranitev.                               |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Ograja, vodomet, vodnjak, vodno zajetje in |
|nezahtevni in      |objekti za akumulacijo vode in namakanje   |
|enostavni objekti  |(okrasni bazen, ribnik, namakalni sistem,  |
|                   |vodni zbiralnik) ter grajena urbana oprema.|
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Stopnja        |Ohranja se obstoječa gostota pozidave.     |
|pozidanosti,       |                                           |
|odmiki             |                                           |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija   |/                                          |
|prostora           |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in      |Zunanje ureditve naj bodo oblikovno        |
|druge zunanje      |usklajene in prilagojene vlogi GE.         |
|ureditve na GE,    |                                           |
|ograje             |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikostni red |/                                          |
|GE, posebnosti     |                                           |
|parcelacije        |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe  |Posegi se lahko urejajo le pod pogoji in s |
|                   |soglasjem pristojne enote ZVKDS in drugih  |
|                   |pristojnih soglasjedajalcev. Na območju GE |
|                   |na PNRP CU veljajo merila III. SVPH oziroma|
|                   |glede na PNRP na kateri se GE nahaja, kot  |
|                   |jo določa predpis o mejnih vrednostih      |
|                   |kazalcev hrupa v okolju.                   |
+-------------------+-------------------------------------------+
81. člen
(tip GE: pin)
+---------------------------------------------------------------+
|pin- GE z merili veljavnih prostorsko izvedbenih načrtov       |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namembnost GE, podrobnejša namenska raba (PNRP)            |
+---------------------------------------------------------------+
|namembnost GE: v skladu z merili veljavnih PIN. PNRP: vse vrste|
|območij stavbnih zemljišč. V GE veljajo določila predmetnega   |
|prostorskega načrta.                                           |
|Dopustne gradnje: skladno z določili predmetnega prostorskega  |
|načrta.                                                        |
|Tipi dopustnih objektov po CC SI: v skladu s predmetnim        |
|prostorskim načrtom.                                           |
|Dopustni nezahtevni in enostavni objekt (stavbe): v skladu s   |
|predmetnim prostorskim načrtom.                                |
|Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti: v skladu s     |
|predmetnim prostorskim načrtom.                                |
|Na območju GE veljajo merila z določeno SVPH glede na PNRP na  |
|kateri se GE nahaja skladno s predpisom o mejnih vrednostih    |
|kazalcev hrupa v okolju.                                       |
+---------------------------------------------------------------+
82. člen
(tip GE: ppn)
+---------------------------------------------------------------+
|ppn- GE varovanje pogojev izvedbe OPPN                         |
+---------------------------------------------------------------+
|1.0 Namembnost GE, podrobnejša namenska raba (PNRP)            |
+---------------------------------------------------------------+
|V skladu z usmeritvami za izdelavo OPPN. PNRP: vse vrste       |
|območij stavbnih zemljišč.                                     |
+---------------------------------------------------------------+
|2.0 Dopustni tipi stavb na GE                                  |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.1 Glavne stavbe  |Le obstoječa stavbna struktura. V EUP.ppn  |
|– tip, število,    |je dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija,   |
|število etaž       |dozidava in odstranitev obstoječih         |
|                   |objektov. Sprememba namembnosti obstoječih |
|                   |objektov je dopustna glede na določeno     |
|                   |namensko rabo zemljišča. Nadomestna gradnja|
|                   |ni dopustna.                               |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.2 Pomožne stavbe |Le obstoječa stavbna struktura. V EUP.ppn  |
|                   |je dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija,   |
|                   |dozidava in odstranitev obstoječih         |
|                   |objektov. Sprememba namembnosti obstoječih |
|                   |objektov je dopustna glede na določeno     |
|                   |namensko rabo zemljišča. Nadomestna gradnja|
|                   |ni dopustna.                               |
|                   |V sklopu obstoječih GE je dovoljena gradnja|
|                   |pomožnih enostavnih ali nezahtevnih        |
|                   |objektov: steklenjak, zimski vrt, senčnica,|
|                   |letna kuhinja, drvarnica, pokrito skladišče|
|                   |za lesna goriva, uta, garaža ali lopa.     |
+-------------------+-------------------------------------------+
|2.3 Drugi dopustni |Dovoljeno je vzdrževanje in rekonstrukcija |
|nezahtevni in      |ter odstranitev obstoječih objektov,       |
|enostavni objekti  |gradnja ograj in podpornih zidov, gradnja  |
|                   |priključkov na omrežja GJI za obstoječe    |
|                   |objekte, postavitev grajene urbane opreme, |
|                   |vzdrževanje, rekonstrukcija in gradnja     |
|                   |omrežij in naprav GJI, ki se načrtujejo kot|
|                   |del komunalnih ureditev celotnega naselja  |
|                   |ali širšega območja.                       |
+---------------------------------------------------------------+
|3.0 Dopustna izraba prostora GE                                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|3.1 Stopnja        |Organizacija prostora na pozidanih         |
|izkoriščenosti,    |zemljiščih naj se ureja v skladu z merili  |
|odmiki             |EUP tipa.vs ali.hm upoštevajoč tudi stopnjo|
|                   |izkoriščenosti (FZ, FZP).                  |
+---------------------------------------------------------------+
|4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE                |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.1 Organizacija   |Predmet usmeritev izdelave OPPN in nato    |
|prostora           |OPPN samega. V EUP. ppn so dopustni tipi   |
|                   |objektov v skladu z namensko rabo in       |
|                   |usmeritvami za izdelavo OPPN.              |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.2 Zelene in      |Ohranitev obstoječega statusa oziroma      |
|druge zunanje      |sanacija stavbišč/utrjenih površin v zelene|
|ureditve na GE,    |površine.                                  |
|ograje             |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.3 Velikostni red |Dopustna je le parcelacija, katere         |
|GE, posebnosti     |posledica je združevanje parcel.           |
|parcelacije        |                                           |
+-------------------+-------------------------------------------+
|4.4 Druge določbe  |Vsi posegi in ukrepi na GE, ki bi lahko    |
|                   |dvignili ekonomsko vrednost zemljišč, gredo|
|                   |v primeru eventualnih posegov v kontekstu  |
|                   |realizacije OPPN na račun investitorja. Do |
|                   |sprejetja OPPN so dovoljene le gradnje in  |
|                   |prostorske ureditve, ki ne bodo ovirale    |
|                   |načrtovane gradnje in ureditev po OPPN, med|
|                   |drugim:                                    |
|                   |– gradnja, rekonstrukcije, vzdrževanje in  |
|                   |odstranitve komunalne opreme za oskrbo     |
|                   |obstoječih objektov oziroma GJI ter drugih |
|                   |omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v|
|                   |nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN, |
|                   |– gradnja pomožnih objektov – ograj,       |
|                   |– vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih |
|                   |objektov, nadzidave in prizidave ter       |
|                   |nadomestne gradnje na obstoječih GE,       |
|                   |kolikor niso v neskladju z načrtovano      |
|                   |ureditvijo,                                |
|                   |– sprememba rabe in namembnosti obstoječih |
|                   |objektov glede na plansko namensko rabo    |
|                   |zemljišča.                                 |
|                   |Na območju GE veljajo do sprejema OPPN SVPH|
|                   |določene v predpisu o mejnih vrednostih    |
|                   |kazalcev hrupa v okolju glede na           |
|                   |opredeljeno namensko rabo prostora na      |
|                   |območju urejanja z OPPN.                   |
+-------------------+-------------------------------------------+
3.5.0.0 Specifikacija EUP in podobmočij KGV s posebnimi PIP
83. člen
(splošno)
Vsaka EUP ima v nadaljevanju povzete oziroma določene naslednje elemente:
– naziv (identičen nazivu v grafičnem prikazu izvedbenega dela) – z dvomestno črkovno oznako naselja in zaporedno številko EUP v naselju, določeno (prevladujočo) podrobno namensko rabo in oznako predpisanega tipa GE,
– naziv predpisanega tipa GE,
– posebna merila in pogoje urejanja GE v predmetni EUP z navedbo eventualnega OPPN – (OPPN) na izvedbeni ravni (3.6.0.0 Usmeritve oziroma /OPPN/ na strateški ravni).
84. člen
(specifikacija EUP)
Priloga 1 k odloku – specifikacija enot urejanja prostora (EUP).
3.6.0.0 Usmeritve za izdelavo OPPN
85. člen
(usmeritve za izdelavo OPPN)
(1) Usmeritve za izdelavo OPPN so priloga 2 k odloku.
(2) OPPN se pripravi za naslednja območja:
Dolnji Ajdovec
OPPN 5-01: Gospodarska cona Ajdovec
Dolnji Kot
OPPN 6-02: Turistično naselje Dolnji Kot
Dvor
OPPN 9-02: Stanovanjska soseska Dvor severozahod
OPPN 9-04: Prenova središčnega prostora Dvora
OPPN 9-05: Novo središče Dvora
Hrib pri Hinjah
OPPN 15-01: Stanovanjska soseska z družbeno infrastrukturo Hrib
Jama pri Dvoru
OPPN 16-02: Prenova območja žage Javornik
OPPN 16-03: Gospodarska cona Jama
Poljane pri Žužemberku
OPPN 29-01: Rekreacijski park Poljane
Vrh pri Križu
OPPN 46-01 Izkoriščanje in sanacija kamnoloma Vrh pri Križu
Zafara
OPPN 48-01: Novi center Zafara
Žužemberk
OPPN 50-01: Gospodarska cona Sejmišče zahod – II. faza
OPPN 50-02: Poslovna cona Klek
OPPN 50-03: Stanovanjska soseska Žužemberk- severozahod
OPPN 50-06: Prenova in revitalizacija jedra Žužemberka
OPPN 50-07: Hotel pod Gradom
OPPN 50-08: Rekreativno turistični park Žužemberk.
86. člen
(prostorski ukrepi)
Za območje občine se program opremljanja stavbnih zemljišč ustrezno dopolnjuje. Za območje posameznega OPPN se lahko pripravi samostojen program opremljanja.
4.0.0.0 Prehodne in končne določbe
87. člen
(veljavnost prostorskih aktov)
(1) Ob uveljavitvi tega odloka ostajajo v veljavi naslednji prostorski akti občine:
– Odlok o zazidalnem načrtu za stanovanjsko cono Klek v Žužemberku (Uradni list RS, št. 21/04) – del;
– Odlok o zazidalnem načrtu obrtno-industrijska cona Sejmišče v Žužemberku (Uradni list RS, št. 21/04);
– Odlok o zazidalnem načrtu servisno-obrtna cona Jama pri Dvoru (Uradni list RS, št. 21/04);
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu obrtno-industrijska cona Hinje (Uradni list RS, št. 40/06);
– Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Dvor II. faza (Uradni list RS, št. 46/07);
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za trg Žužemberk (Uradni list RS, št. 59/13).
(2) Ob uveljavitvi tega odloka prenehajo veljati naslednji prostorski akti občine:
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 64/03, 82/04), odločba Ustavnega sodišča št. U-I-37/05-15 z dne 20. 4. 2006 (Uradni list RS, št. 46/06) ter Tehnični popravek odloka (Uradni list RS, št. 141/06);
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 73/03, 82/04, 141/06 – Tehnični popr. in 115/07 – Obvezna razlaga);
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za naselja Žužemberk, Prapreče in Zafara (Uradni list RS, št. 98/03, 82/04, 10/06), Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-20/04-20 (Uradni list RS, št. 110/05) in Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-37/05-15 (Uradni list RS, št. 46/06);
– Zazidalni načrt Stranska vas pri Žužemberku št. Z-4/81 (Skupščinski Dolenjski list, št. 10/84) – razveljavljen;
– Zazidalni načrt za stanovanjski predel na Dvoru – JV del, št. Z-2/74 (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/74) – razveljavljen;
– Odlok o ureditvenem načrtu Peskokop Klek št. URN-1/94 (odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 31/98);
– Odlok o lokacijskem načrtu kanalskega sistema Žužemberk (Skupščinski Dolenjski list, št. 60/90, Uradni list RS, št. 8/00 ter 94/02;
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora za območje Občine Novo mesto, (Uradni list RS, št. 45/94);
– Odlok o zazidalnem načrtu za stanovanjsko cono Klek v Žužemberku, (Uradni list RS, št. 21/04) – na delu s parc. št. 1491-del, 1492/1, 1492/2,1493/1, 1496/6-del, 1496/8, 1496/9, 1496/11-del, 1496/12, 1496/13, 1496/14, 1496/15, 1496/17-del, 1944/5-del, 1944/7, 354-del, 355/1, 355/2, 367/81-del, 368/36-del, 366/102-del, *246/1, 366/5, *378, 366/72, 366/82;
– Lokacijski načrt kanalskega sistema Žužemberk št. LN 210-217/87 (Skupščinski Dolenjski list, št. 6/90, in Uradni list RS, št. 8/00 ter 94/02);
– Odlok o zazidalnem načrtu podružnična šola Dvor (Uradni list RS, št. 73/03).
88. člen
(dokončanje postopkov, začetih pred uveljavitvijo tega akta)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za poseg v prostor začeti pred uveljavitvijo tega akta, se nadaljujejo in končajo na podlagi prostorskih aktov, ki so na obravnavanem prostoru veljali na dan oddaje vloge za njegovo pridobitev. Postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja se prične z vlogo na UE.
89. člen
(vpogled v akt in hramba)
Akt z vsemi prilogami se hrani v arhivu Občine Žužemberk in je javnosti in uporabnikom na vpogled v prostorih občinske uprave Žužemberk, Grajski trg 33, v Žužemberku. V digitalni obliki je akt na vpogled na spletnih straneh občine. Sprejeti akt je posredovan Upravni enoti Novo mesto in ministrstvu pristojnemu za prostor.
90. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-1/2008-208
Žužemberk, dne 8. julija 2014
Župan
Občine Žužemberk
Franc Škufca l.r.