Uradni list

Številka 42
Uradni list RS, št. 42/2014 z dne 9. 6. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 42/2014 z dne 9. 6. 2014

Kazalo

1725. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Tržič, stran 4536.

Na podlagi 21., 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09, 14/10 – odl. US, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 112/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 97/12 – odl. US, 92/13), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11), Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 43/11 – odl. US, 21/13, 111/13), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12, 108/13), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Tržič (Uradni list RS, št. 34/09, 26/10, 90/12, 92/13) ter 9. in 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13) je Občinski svet Občine Tržič na 30. redni seji dne 22. 5. 2014 sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Tržič
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa vrste nalog, ki se izvajajo v okviru opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu – javna služba) na območju Občine Tržič, obveznosti Občine Tržič (v nadaljevanju – Občina) in izvajalca javne službe pri opravljanju javne službe, pravice in obveznosti uporabnikov ter standarde komunalne opremljenosti, ki morajo biti izpolnjeni za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
2. člen
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. izvajalec javne službe je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba, ali občinski režijski obrat, ki ga Občina na predpisan način izbere za izvajalca javne službe na območju Občine, in ki izvaja javno službo na podlagi tega odloka in predpisov, ki urejajo javno službo,
2. uporabniki javne službe (v nadaljevanju – uporabnik) so lastniki ter uporabniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in upravljavci javnih površin, za katere se zagotavlja izvajanje javne službe,
3. komunalna odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih; komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki:
– nastaja v objektih v javni rabi ali pri drugih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu, ali
– nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi in sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od onesnaževal letna količina ne presega mejnih vrednosti letnih količin onesnaževal, določenih v predpisu, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
4. padavinska odpadna voda je odpadna voda, ki kot posledica meteornih padavin onesnažena odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo, razen odpadna voda, ki se zbira in odteka iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov ali s funkcionalnih prometnih površin ob teh objektih in napravah,
5. industrijska odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi; industrijska odpadna voda je tudi:
– odpadna voda, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti,
– mešanica industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če gre za komunalno ali padavinsko odpadno vodo, ki nastaja na območju iste naprave, in se pomešane odpadne vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode,
– odpadna voda, ki se zbira in odteka iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov ali s funkcionalnih prometnih površin ob teh objektih in napravah, ter
– hladilna odpadna voda,
6. komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode ali za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode z industrijsko ali padavinsko odpadno vodo ali obema, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost,
7. mala komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 2000 populacijskih ekvivalentov, v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo na način, določen v predpisu, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
8. obstoječa greznica je pretočna greznica, ki je obratovala na dan 10. 11. 2007,
9. pretočna greznica je gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo,
10. nepretočna greznica je nepretočna greznica iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, in je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo,
11. populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, izražena z biokemijsko potrebo po kisiku (v nadaljnjem besedilu: BPK(5)). 1 PE je enak 60 g BPK(5) na dan,
12. neobdelano blato je blato iz obstoječih greznic, nepretočnih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav in blato, ki nastane pri čiščenju komunalne odpadne vode na komunalni ali skupni čistilni napravi,
13. obdelava blata je obdelava neobdelanega blata na območju komunalne ali skupne čistilne naprave, ki jo v okviru javne službe izvaja izvajalec javne službe; za obdelavo blata se štejejo vsi postopki obdelave blata, ki se lahko izvajajo na območju komunalne ali skupne čistilne naprave, s katerimi se doseže:
– izpolnjevanje zahtev za uporabo kot gnojilo v kmetijstvu, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, ali
– izpolnjevanje zahtev za postopke predelave ali odstranjevanja blata v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki;
obdelava blata je tudi obdelava delno obdelanega blata, ki nastane po obdelavi neobdelanega blata (na primer nadaljnja obdelava po dehidraciji, sušenju in podobno), če zanj izvajalec javne službe zagotavlja nadaljnjo obdelavo v okviru javne službe na območju druge komunalne ali skupne čistilne naprave,
14. območje izvajanja javne službe je območje celotne Občine ali njenega dela, za katero morata biti v skladu s tem odlokom in v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, določena način in obseg izvajanja javne službe,
15. javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem,
16. kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov in naprav, povezanih v kanalizacijsko omrežje, po katerem se zagotavlja odvajanje odpadne vode iz objektov ter ločeno od nje ali skupaj z njo tudi odvajanje padavinske odpadne vode s streh ali z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov,
17. javna kanalizacija je kanalizacija, skupaj s čistilno napravo, ki zaključuje to kanalizacijo, ki jo zagotavlja Občina, in ki je kot javna infrastruktura lokalnega pomena namenjena izvajanju javne službe,
18. interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico ali malo komunalno čistilno napravo,
19. kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo, če pa revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, pa kanalizacijski priključek poteka do zunanje stene stavbe,
20. primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi,
21. sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu, zaključi pa se v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje,
22. javni kanalizacijski sistem je hidravlično samostojen sistem primarnega ali sekundarnega omrežja z enim iztokom, ki je namenjen izvajanju javne službe in ga upravlja en izvajalec javne službe; iztok iz javnega kanalizacijskega sistema je njegov končni iztok ali navezava na drug javni kanalizacijski sistem,
23. upravljavec javne kanalizacije je izvajalec javne službe, ki upravlja z javnim kanalizacijskim sistemom,
24. upravljanje po tem odloku pomeni izvajanje gospodarske javne službe in ne pomeni upravljanje stvarnega premoženja v smislu zakona in podzakonskih aktov, ki urejajo ravnanje s stvarnim premoženjem države in občin,
25. območje poselitve je območje poselitve v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav,
26. posebne storitve so storitve, ki niso obvezne storitve javne službe, vendar jih izvajalec javne službe izvaja z uporabo javne infrastrukture, namenjene odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
(2) Izrazi v tem odloku, ki niso opredeljeni v prejšnjem odstavku tega člena, imajo enake pomene kot so določeni v predpisih, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(3) V primeru sprememb predpisov, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, imajo izrazi iz prvega odstavka tega člena enak pomen, kot po vsakokratno veljavnih predpisih.
II. STANDARDI OPREMLJENOSTI
3. člen
(območja poselitve, ki so opremljena z javno kanalizacijo)
(1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, se mora odvajati neposredno v javno kanalizacijo.
(2) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, se lahko izjemoma odvaja v malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki jo zagotavlja Občina in upravlja izvajalec javne službe, če so za takšno izjemo izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
(3) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, se lahko izjemoma odvaja v nepretočno greznico, ki jo zagotavlja Občina in upravlja izvajalec javne službe, če so za takšno izjemo izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
4. člen
(stavbe izven območja poselitve)
(1) Lastniki stavb, katere so izven območja poselitve, pa zanje ne obstaja dolžnost priključitve na javno kanalizacijo v skladu s tretjim odstavkom tega člena, morajo za te stavbe zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, njen lastnik oziroma upravljavec pa mora zagotoviti prevzem blata z uporabo storitev javne službe pri izvajalcu javne službe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, lahko lastniki stavb, katere so izven območja poselitve, pa zanje ne obstaja dolžnost priključitve na javno kanalizacijo v skladu s tretjim odstavkom tega člena, komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbi ali stavbah, izjemoma zbirajo v nepretočni greznici, če je skupna obremenitev zaradi odvajanja odpadne vode iz stavb manjša od 50 PE in če so za takšno izjemo:
– izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in
– če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev stavbe na kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, manjša od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije pa ni mogoče brez naprav za prečrpavanje, njen lastnik oziroma upravljavec pa mora zagotoviti prevzem celotne količine komunalne odpadne vode z uporabo storitev javne službe pri izvajalcu javne službe.
(3) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, ki leži izven območja poselitve, pa je to območje poselitve opremljeno z javno kanalizacijo, se mora neposredno odvajati v javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za prečrpavanje.
5. člen
(nestanovanjske stavbe izven območja poselitve)
Komunalna odpadna voda iz nestanovanjskih stavb, katere so izven območja poselitve, se lahko odvaja v malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne kanalizacije in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, njen lastnik oziroma upravljavec pa mora zagotavljati prevzem blata z uporabo storitev javne službe pri izvajalcu javne službe.
6. člen
(dopustnost uporabe obstoječih greznic na območjih poselitve ter izven območij poselitve)
(1) Ne glede na 3., 4. in 5. člen tega odloka, lahko lastnik obstoječe stavbe do izgradnje javne kanalizacije, vendar najpozneje do izteka rokov za izpolnitev zahtev v zvezi s standardom opremljenosti, ki so določeni v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju – roki za izpolnitev zahtev v zvezi s standardom opremljenosti), komunalno odpadno vodo odvaja v obstoječo greznico, če lastnik oziroma upravljavec obstoječe greznice zagotavlja njeno praznjenje z uporabo storitev javne službe pri izvajalcu javne službe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena lahko lastnik stavbe na območju poselitve ali njegovem delu, kjer je javna kanalizacija že zgrajena, komunalno odpadno vodo odvaja v obstoječo greznico, če je podan kateri od razlogov, ki so določeni v drugem odstavku 18. člena tega odloka, vendar le toliko časa, dokler razlog za dopustnost uporabe obstoječe greznice, odpade, a najkasneje do izteka rokov za izpolnitev zahtev v zvezi s standardom opremljenosti. Lastnik oziroma upravljavec obstoječe greznice mora zagotavljati njeno praznjenje z uporabo storitev javne službe pri izvajalcu javne službe.
7. člen
(dopustnost gradnje in uporabe malih komunalnih čistilnih naprav na območjih poselitve)
(1) Do izgradnje javne kanalizacije, vendar najpozneje do rokov za izpolnitev zahtev v zvezi s standardom opremljenosti, je, ne glede na 3., 4. in 5. člen tega odloka, komunalno odpadno vodo iz stavb dovoljeno čistiti v mali komunalni čistilni napravi z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, tudi na območjih poselitve, kjer je v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, predvidena izgradnja javne kanalizacije, opremljanje zemljišča z javno kanalizacijo pa ne poteka hkrati z gradnjo stavbe.
(2) Ne glede na rok, do katerega je po prejšnjem odstavku tega člena dopustna gradnja in uporaba malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, lahko lastnik stavbe na območju poselitve ali njegovem delu, kjer je javna kanalizacija zgrajena, komunalno odpadno vodo čisti v mali komunalni čistilni napravi, z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, če je podan kateri od razlogov, ki so določeni v drugem odstavku 18. člena tega odloka, vendar le toliko časa, dokler razlog za dopustnost uporabe takšne male komunalne čistilne naprave, odpade.
(3) Za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, mora njen lastnik oziroma njen upravljavec, v primeru iz prvega ali drugega odstavka tega člena, zagotavljati prevzem blata iz nje, njegovo obdelavo na komunalni ali skupni čistilni napravi ter prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocene njenega obratovanja z uporabo storitev javne službe pri izvajalcu javne službe.
8. člen
(dopustnost gradnje in uporabe nepretočnih greznic na območjih poselitve)
(1) Do izgradnje javne kanalizacije ali najpozneje do rokov za izpolnitev zahtev v zvezi s standardom opremljenosti je ne glede na 3., 4. in 5. člen tega odloka, komunalno odpadno vodo iz stavb dovoljeno zbirati v nepretočni greznici tudi na območjih poselitve, kjer je v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, predvidena izgradnja javne kanalizacije, opremljanje zemljišča z javno kanalizacijo pa ne poteka hkrati z gradnjo stavbe, če je skupna obremenitev, ki se zbira v nepretočni greznici, manjša od 50 PE in če:
– so izpolnjeni pogoji iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in
– če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev stavbe na kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, manjša od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije pa ni mogoče brez naprav za prečrpavanje, njen lastnik oziroma upravljavec pa mora zagotoviti prevzem celotne količine komunalne odpadne vode z uporabo storitev javne službe pri izvajalcu javne službe.
(2) Ne glede na rok, do katerega je po prejšnjem odstavku tega člena dopustna gradnja in uporaba nepretočnih greznic, lahko lastnik stavbe na območju poselitve ali njegovem delu, kjer je javna kanalizacija zgrajena, komunalno odpadno vodo zbira v nepretočni greznici, če je podan kateri od razlogov, ki so določeni v drugem odstavku 18. člena tega odloka, vendar le toliko časa, dokler razlog za dopustnost uporabe nepretočne greznice, odpade.
(3) Za nepretočno greznico, mora njen lastnik oziroma njen upravljavec, v primeru iz prvega ali drugega odstavka tega člena, zagotavljati prevzem celotne količine komunalne odpadne vode in neobdelanega blata ter obdelavo neobdelanega blata z uporabo storitev javne službe pri izvajalcu javne službe.
III. JAVNA SLUŽBA IN POSEBNE STORITVE
9. člen
(naloge javne službe in posebne storitve)
(1) Javna služba obsega naslednje naloge:
1. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
2. prevzem komunalne odpadne vode in blata iz obstoječih greznic, nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav,
3. čiščenje in obdelava komunalne odpadne vode in blata iz prejšnje točke na komunalni ali skupni čistilni napravi,
4. zagotavljanje izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali izdelave ocen obratovanja za male komunalne čistilne naprave,
5. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh.
(2) Posebne storitve so:
1. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, in
2. odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(3) Izvajalec javne službe mora na območju poselitve ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotavljati izvajanje posebnih storitev, če proste zmogljivosti javne kanalizacije to omogočajo.
(4) Izvajalec javne službe ima za izvajanje posebnih storitev pravico uporabe javne kanalizacije, vendar le v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije.
10. člen
(način izvajanja javne službe in posebnih storitev)
(1) Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe ter izvajanje posebnih storitev z izvajalcem javne službe.
(2) Storitve javne službe na območju Občine Tržič, ki so določene v 11. in 12. členu tega odloka, razen v primeru iz 14. člena tega odloka, sme izvajati le s strani Občine izbrani izvajalec javne službe, uporabniki pa so dolžni storitve javne službe dopustiti in omogočiti le izbranemu izvajalcu javne službe.
(3) Občina javni kanalizacijski sistem oziroma javno kanalizacijo, katere lastnik je oziroma na kateri ima drugo stvarnopravno ali obligacijsko pravico, prenese v upravljanje izvajalcu javne službe z njeno oddajo v najem ali z drugačnim načinom prenosa pravice uporabe.
IV. OBVEZNE STORITVE IN NALOGE JAVNE SLUŽBE
11. člen
(storitve javne službe na območju poselitve ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo)
(1) Kot obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe na območju poselitve ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo:
1. zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije,
2. zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije,
3. upravljati male komunalne čistilne naprave in nepretočne greznice iz drugega in tretjega odstavka 3. člena tega odloka, ki obsega:
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav v skladu z navodili za obratovanje male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta, ter njegovo obdelavo na komunalni ali skupni čistilni napravi,
– prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja za male komunalne čistilne naprave, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– prevzem celotne količine komunalne odpadne vode in neobdelanega blata iz nepretočnih greznic, ko je glede na prostornino greznice to potrebno, vendar najmanj enkrat na 6 mesecev in čiščenje odpadne vode ter obdelavo neobdelanega blata na komunalni ali skupni čistilni napravi.
(2) Kot obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe na območju poselitve ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, uporabnik pa v skladu s 6., 7. ali 8. členom tega odloka uporablja obstoječo greznico, malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico, za te uporabnike izvajati storitve javne službe, ki so določene v 12. členu tega odloka.
(3) V primeru prekinitve odvajanja ali čiščenja odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, mora izvajalec javne službe izvesti vse potrebne ukrepe, da prepreči škodljive vplive na življenje ali zdravje ljudi in živali, okolje in lastnino.
12. člen
(storitve javne službe na območju poselitve ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo ter storitve javne službe izven območja poselitve)
Kot obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe na območju poselitve ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbe ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb izven območij poselitve zagotavljati:
1. prevzem celotne količine neobdelanega blata iz obstoječih greznic pri uporabniku, ko je to potrebno, vendar najmanj enkrat na tri leta in obdelavo neobdelanega blata na komunalni ali skupni čistilni napravi,
2. prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku v skladu z navodili za obratovanje male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta, ter njegovo obdelavo na komunalni ali skupni čistilni napravi,
3. prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja za male komunalne čistilne naprave, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
4. prevzem celotne količine komunalne odpadne vode in neobdelanega blata iz nepretočnih greznic pri uporabniku, ko je glede na prostornino greznice to potrebno, vendar najmanj enkrat na 6 mesecev in čiščenje odpadne vode ter obdelavo neobdelanega blata na komunalni ali skupni čistilni napravi.
13. člen
(redne storitve javne službe in izredne storitve)
(1) Uporabniku izvedbo rednih storitev javne službe iz 12. člena tega odloka ter iz drugega odstavka 11. člena tega odloka, pri izvajalcu javne službe ni potrebno naročati.
(2) Redna storitev javne službe je:
1. storitev javne službe iz 1. točke prvega odstavka 12. člena tega odloka, ki jo v obdobju 3 let izvajalec javne službe uporabniku izvede največ dvakrat,
2. storitev javne službe iz 2. točke prvega odstavka 12. člena tega odloka, ki jo v obdobju 3 let izvajalec javne službe uporabniku izvede največ dvakrat,
3. storitev javne službe iz 3. točke prvega odstavka 12. člena tega odloka, ki jo izvajalec javne službe uporabniku izvede v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
4. storitev javne službe iz 4. točke prvega odstavka 12. člena tega odloka, ki jo v obdobju 6 mesecev izvajalec javne službe uporabniku izvede največ enkrat.
(3) Redne storitve izvajalec javne službe opravlja v okviru svojega poslovnega časa.
(4) Izvajalec mora pred izvedbo rednih storitev javne službe uporabnika pisno obvestiti o vrsti redne storitve, ki jo bo izvajal pri uporabniku ter o datumu in okvirnem času izvedbe redne storitve (v nadaljevanju – napovedan termin izvedbe redne storitve).
(5) Uporabnik, ki prejme obvestilo iz prejšnjega odstavka, ima pravico do enkratne prestavitve napovedanega termina izvedbe redne storitve, vendar nov termin ne more biti kasnejši, kot en mesec po prvotno napovedanem terminu. Uporabnik, ki želi uveljavljati pravico do enkratne prestavitve napovedanega termina, mora izvajalcu javne službe najmanj 5 dni pred napovedanim terminom izvedbe redne storitve posredovati pisno prošnjo za določitev novega termina, sicer se šteje, da svoje pravice ni uveljavljal.
(6) V primeru:
1. da uporabnik ne uveljavlja pravice iz prejšnjega odstavka tega člena oziroma jo uveljavlja prepozno, pa zaradi svoje odsotnosti izvajalcu javne službe ob napovedanem terminu ne omogoči izvedbo redne storitve, ali
2. če uporabnik nima ustrezno pripravljenega dostopa do pokrova obstoječe greznice, male komunalne čistilne naprave oziroma nepretočne greznice, in zato izvajalec ob napovedanem terminu ne more izvesti praznjenja, ali
3. če uporabnik izvajalcu javne službe ob napovedanem terminu ne omogoči izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali izdelave ocene obratovanja za male komunalne čistilne naprave, ali
4. če uporabnik izvajalcu javne službe iz kakršnega koli drugega razloga ne omogoči izvedbo redne storitve,
je uporabnik izvajalcu javne službe dolžan plačati vse nastale stroške zaradi njegovega prihoda.
(7) V primeru, da uporabniki ob napovedanem terminu izvedbe redne storitve ali v drugem predvidenem terminu ne omogoči izvedbe redne storitve, izvajalec javne službe o tem obvesti pristojno občinsko inšpekcijo.
(8) Izvedbo pogostejših storitev javne službe, kot je določeno v drugem odstavku tega člena, mora uporabnik, kadar je to potrebno, naročiti pri izvajalcu javne službe, takšne storitve pa se štejejo za izredne storitve javne službe, ki jih mora uporabnik izvajalcu javne službe plačati v skladu s cenikom izvajalca ter na podlagi izdanega računa za izvedbo izredne storitve javne službe.
14. člen
(uporaba blata za gnojilo v kmetijstvu)
(1) Dopustna je uporaba blata iz obstoječih greznic, nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav z zmogljivostjo do 50 PE, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo, z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu.
(2) V primeru uporabe blata po prejšnjem odstavku tega člena, izvajalec javne službe kot obvezno storitev javne službe zagotavlja samo storitve iz 3. točke prvega odstavka 12. člena tega odloka.
(3) Uporaba blata po prvem odstavku tega člena je dopustna samo, če lastnik obstoječe greznice, nepretočne greznice oziroma male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo do 50 PE, izvajalcu javne službe ob vsakokratni izvedbi storitve iz 3. točke prvega odstavka 12. člena tega odloka, oziroma vsako leto, predloži pisno izjavo, da je uporaba blata za gnojilo v kmetijstvu v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
15. člen
(obveznosti izvajalca javne službe)
Izvajalec javne službe je v okviru izvajanja javne službe dolžan tudi:
1. upravljati z javnim kanalizacijskim sistemom, oziroma z javno kanalizacijo, kar zajema zlasti njeno čiščenje in vzdrževanje,
2. izvajati nadzor nad priključevanjem stavb na javno kanalizacijo in skladno z veljavnimi predpisi voditi evidenco o uporabnikih oziroma kanalizacijskih priključkih,
3. izvajati nadzor nad kanalizacijskimi priključki oziroma interno kanalizacijo, kadar kanalizacijski priključek nima revizijskega jaška,
4. izvajati javna pooblastila,
5. uporabnikom redno obračunavati storitve javne službe, posebne storitve ter druge s predpisi določene dajatve,
6. v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode:
– pripraviti program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
– izdelati načrt gospodarjenja z blatom,
– uporabnikom, ki so priključeni na javno kanalizacijo, kot tudi uporabnikom, ki so lastniki ali upravljavci nepretočnih greznic, obstoječih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav, pošiljati pisna obvestila v zvezi z javno službo,
– voditi evidenco javne službe ter pripraviti in pristojnemu ministrstvu poslati poročilo o izvajanju javne službe,
7. javno službo izvajati v skladu s programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
8. zagotoviti ravnanje z blatom komunalnih čistilnih naprav, skladno z načrtom gospodarjenja z blatom,
9. izvajati ukrepe za zmanjševanje količin padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
10. čistiti peskolove ter lovilce olj in maščob na javnih površinah,
11. izvajati vse druge naloge v skladu s tem odlokom,
12. izvajati vse druge naloge v skladu z vsakokratno veljavnim predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in drugimi veljavnimi predpisi.
V. JAVNA IN ZASEBNA KANALIZACIJA
16. člen
(javna kanalizacija)
(1) Javno kanalizacijo sestavljata primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter nepretočne greznice in male komunalne čistilne naprave iz drugega in tretjega odstavka 3. člena tega odloka.
(2) Javno kanalizacijo gradi in investicijsko vzdržuje Občina.
(3) Z javno kanalizacijo mora biti zagotovljeno gravitacijsko odvajanje odpadne vode iz pritličja, ne pa tudi iz kletnih prostorov stavbe.
(4) Javno kanalizacijo lahko v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, na podlagi pogodbe o opremljanju, za zemljišče, na katerem pravna ali fizična oseba (v nadaljevanju – investitor) namerava graditi, delno ali v celoti zgradi investitor sam.
(5) Po izgradnji javne kanalizacije in izdaji uporabnega dovoljenja zanjo oziroma po izvedbi njenega kvalitativnega pregleda s strani Občine, je investitor iz prejšnjega odstavka tega člena, Občini v skladu z 42. členom dolžan izročiti javno kanalizacijo, ki jo je zgradil na podlagi pogodbe o opremljanju, Občina pa jo je dolžna prevzeti.
(6) Uporabnikom ter drugim nepooblaščenim osebam, brez soglasja izvajalca javne službe, ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije.
(7) V varovalnem pasu javne kanalizacije se ne sme graditi ali postavljati objektov, nasipati materiala, saditi drevja in izvajati aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo delovanje ali vzdrževanje.
17. člen
(zasebna kanalizacija)
(1) Interna kanalizacija, kanalizacijski priključek, merilne naprave, črpališča, nepretočne greznice, obstoječe greznice in male komunalne čistilne naprave niso objekti javne kanalizacije in pripadajo stavbi ali gradbenemu inženirskemu objektu, v katerem nastaja komunalna ali padavinska ali industrijska odpadna voda (v nadaljevanju – zasebna kanalizacija).
(2) Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje objektov iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti lastnik oziroma uporabnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki mu objekti iz prejšnjega odstavka pripadajo, in so v njegovi lasti oziroma uporabi in upravljanju.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se male komunalne čistilne naprave ali nepretočne greznice iz drugega in tretjega odstavka 3. člena tega odloka štejejo za objekte javne kanalizacije.
(4) Lastnik ali uporabnik zasebne kanalizacije je dolžan z objekti zasebne kanalizacije upravljati tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne vode. Objekti zasebne kanalizacije morajo biti zgrajeni tako kvalitetno in uporabljati take tehnične rešitve, da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje vse zahtevane pogoje za izpust v javno kanalizacijo.
VI. PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO
18. člen
(dolžnost priključitve na javno kanalizacijo)
(1) V skladu s 3. členom tega odloka so lastniki stavb na območju poselitve ali na njegovem delu, kjer je javna kanalizacija zgrajena ali pa se le-ta gradi, obnavlja ali preureja, dolžni svoje stavbe priključiti na javno kanalizacijo, oziroma ustrezno preurediti svoje priključke na javno kanalizacijo.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, priključitev stavbe na javno kanalizacijo na območju poselitve ali njegovem delu, kjer je javna kanalizacija zgrajena, ni obvezna, če:
– izvajalec javne službe ugotovi, da priključitev ni možna iz tehničnih razlogov,
– obstoječa javna kanalizacija nima zadosti kapacitet za dodatno priključitev,
– bi bila priključitev pravno nedopustna,
– odpadne vode na iztoku v javno kanalizacijo ne izpolnjujejo pogojev iz soglasja za priključitev.
(3) Lastnik oziroma uporabnik stavbe lahko v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena komunalno odpadno vodo odvaja v obstoječo greznico v skladu s 6. členom, oziroma v malo komunalno čistilno napravo v skladu z 7. členom ali v nepretočno greznico v skladu z 8. členom.
(4) Potem, ko razlog iz drugega odstavka tega člena, zaradi katerega stavba ni priključena na javno kanalizacijo, odpade, je lastnik stavbe dolžan ravnati v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(5) Sprememba dimenzije kanalizacijskega priključka, njegove trase, merilnega mesta ali izvedba dodatnega kanalizacijskega priključka, se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski priključek.
(6) Za vsako stavbo ali več stavb na isti lokaciji, ki so v lasti enega lastnika, je praviloma dovoljen samo en kanalizacijski priključek.
19. člen
(postopek priključitve na javno kanalizacijo)
(1) Izvajalec javne službe za priključitev stavbe na javno kanalizacijo lastniku izda pogoje za izdajo soglasja za kanalizacijski priključek v katerem določi tudi lokacijo mesta priključitve na javno kanalizacijo.
(2) V primeru obstoječe stavbe je o dolžnosti priključitve na javno kanalizacijo izvajalec javne službe dolžan obvestiti lastnika obstoječe stavbe ter mu v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena izdati pogoje za izdajo soglasja za kanalizacijski priključek.
(3) Lastnik obstoječe stavbe je dolžan zagotoviti priključitev svoje stavbe na javno kanalizacijo v roku 6 mesecev od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka tega člena.
(4) Priključitev stavbe na javno kanalizacijo je dovoljena le s soglasjem izvajalca javne službe iz 3. točke prvega odstavka 28. člena tega odloka ter, kolikor je bila izdana odločba o odmeri komunalnega prispevka za plačilo komunalnega prispevka:
– po plačilu komunalnega prispevka, oziroma
– po plačilu prvega obroka komunalnega prispevka, če je v odločbi tako določeno, oziroma
– po izvršljivosti odločbe o odmeri komunalnega prispevka.
Pred izvedbo priključka je izvajalec javne službe dolžan preveriti, ali je za priključitev izpolnjen kateri od pogojev po alinejah iz prejšnjega stavka.
(5) Lastnik stavbe, ki se priključuje na javno kanalizacijo, mora zagotoviti, da priključitev izvede za to strokovno usposobljen izvajalec.
(6) Lastnik stavbe, ki se priključuje na javno kanalizacijo, mora izvajalca javne službe o nameravani izvedbi priključitve stavbe na javno kanalizacijo pisno obvestiti najmanj 15 dni pred izvedbo priključitve.
(7) Lastnik stavbe, ki se priključuje na javno kanalizacijo, mora izvajalcu javne službe pred izvedbo priključitve dopustiti pregled ustreznosti izvedbe kanalizacijskega priključka ter nadzor nad izvedbo priključitve.
(8) Priključitev stavbe na javno kanalizacijo se ne sme izvesti, če:
– kanalizacijski priključek ni zgrajen v skladu s soglasjem za kanalizacijski priključek,
– je kvaliteta komunalne odpadne vode pod nivojem kvalitete, kot jo za dopustnost njenega odvajanja v javno kanalizacijo, določajo veljavni predpisi.
(9) Lastnik stavbe, iz katere se je do izgradnje javne kanalizacije komunalna odpadna voda odvajala v obstoječo greznico, malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico, pa se mora stavba priključiti na javno kanalizacijo, mora na svoje stroške in pod nadzorom izvajalca javne službe, obstoječo greznico, malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico očistiti in odstraniti ali pa jo očistiti ter obdržati, vendar v slednjem primeru fizično ločiti od interne ter od javne kanalizacije.
(10) V primeru, kadar je ob sami gradnji javne kanalizacije zaradi njenega poteka (trase) potrebno delno ali v celoti porušiti obstoječo greznico, malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico ali pa kanal, ki obstoječo stavbo povezuje z obstoječo greznico, malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico, je obstoječo stavbo dopustno priključiti na javno kanalizacijo tudi, če še ni izpolnjen noben od pogojev po alinejah iz četrtega odstavka tega člena.
(11) Po izvedbi priključitve stavbe na javno kanalizacijo, izvajalec javne službe lastnika stavbe oziroma uporabnika, na podlagi zapisnika o priključitvi, vpiše v evidenco uporabnikov.
(12) Uporabnik s plačilom komunalnega prispevka ne pridobi razpolagalne ali kakršne koli druge pravice na javni kanalizaciji.
20. člen
(izvedba kanalizacijskega priključka)
(1) Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da se prepreči nastanek škode ali drugi negativni vplivi iz interne kanalizacije na javno kanalizacijo ter obratno.
(2) Ne glede na tretji odstavek 16. člena tega odloka lahko izvajalec javne službe v okviru izdaje soglasja za kanalizacijski priključek, v primeru, ko globina odvodnega kanala javne kanalizacije to dopušča, dovoli tudi neposredno odvajanje komunalne odpadne vode iz kleti stavbe, vendar na izključno odgovornost lastnika stavbe, ki mora z vgradnjo protipovratne lopute ali črpalke preprečiti nevarnost povratnega udara komunalne odpadne vode.
(3) Posamezna stavba ali del stavbe, ki se zaradi neugodne lege v prostoru nahaja pod koto dna odvodnega kanala javne kanalizacije, se mora na javno kanalizacijo priključi preko hišnega črpališča.
(4) Hišno črpališče je dolžan zgraditi in ga vzdrževati oziroma upravljati lastnik stavbe. V večstanovanjski stavbi, ki ima upravnika, se upravljanje hišnega črpališča izvaja skladno z določbami Stanovanjskega zakona.
21. člen
(revizijski jašek)
(1) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu javne službe omogoča preverjanje stanja v priključni cevi ter preverjanje količine in kvalitete odpadne komunalne vode, lastniku oziroma uporabniku stavbe pa vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda.
(2) Revizijski jašek mora biti v primeru novogradenj, rekonstrukcije ter obnove stavb, kot tudi v primeru obnove kanalizacijskega priključka, postavljen praviloma na nepremičnini lastnika stavbe ter čim bližje javni kanalizaciji, kar izvajalec javne službe določi v izdanih pogojih za izdajo soglasja za kanalizacijski priključek.
(3) V primeru, če lastnik stavbe, ki se priključuje na javno kanalizacijo, revizijskega jaška ne more postaviti na svojo nepremičnino, mora lastnik te stavbe, za postavitev revizijskega jaška na tuji nepremičnini, izvajalcu javne službe predložiti dovoljenje lastnika tuje nepremičnine za postavitev revizijskega jaška na njegovi nepremičnini, s katerim lastnik tuje nepremičnine izvajalcu javne službe tudi dovoljuje dostop na njegovo nepremičnino za izvajanje nadzora nad delovanjem kanalizacijskega priključka.
(4) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven stavbe, je lastnik stavbe dolžan v stavbi interno kanalizacijo urediti tako, da je omogočeno izvajanje preverjanja, vzdrževanja in čiščenja kanalizacijskega priključka v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(5) Lastnik oziroma uporabnik stavbe, ki je priključena na javno kanalizacijo, mora izvajalcu javne službe po njegovi predhodni najavi omogočiti dostop in vstop v revizijski jašek, v primeru iz prejšnjega odstavka tega člena pa v stavbo.
22. člen
(samostojni in skupni kanalizacijski priključek)
(1) Vsaka stavba se mora na javno kanalizacijo priključiti preko svojega, samostojnega kanalizacijskega priključka.
(2) Priključitev dveh ali več stavb na javno kanalizacijo preko skupnega kanalizacijskega priključka je dopustna samo v primeru, če v postopku izdaje soglasja za kanalizacijski priključek, izvajalec javne službe ugotovi, da samostojen kanalizacijski priključek ni možen ali da izvedba samostojnega kanalizacijskega priključka ni racionalna. Izvedba priključitve dveh ali več stavb na javno kanalizacijo preko skupnega priključka je dovoljena pod pogojem, da vsi lastniki stavb izvajalcu javne službe v postopku izdaje soglasja za kanalizacijski priključek, podajo pisno soglasje k takšni rešitvi.
23. člen
(stalni in začasni kanalizacijski priključek)
(1) Vsaka stavba se mora na javno kanalizacijo priključiti s stalnim kanalizacijskim priključkom, razen v primeru, ko je v skladu drugim odstavkom tega člena dopusten začasni kanalizacijski priključek.
(2) Začasen kanalizacijski priključek se sme izvesti le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev soglasja za začasni kanalizacijski priključek izvajalcu javne službe priložiti bodisi pravnomočno gradbeno dovoljenje, kadar je to v skladu s predpisi potrebno, bodisi prijavo prireditve, oziroma drugo dokumentacijo, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javno kanalizacijo.
(3) Izvajalec javne službe v soglasju za začasni kanalizacijski priključek določi dobo začasne priključitve na javno kanalizacijo, ki ne sme biti daljša od dveh let. Dva meseca pred iztekom navedene dobe trajanja začasnega kanalizacijskega priključka, mora izvajalec uporabnika seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega kanalizacijskega priključka. Izvajalec javne službe po poteku dobe začasne priključitve na javno kanalizacijo, začasni kanalizacijski priključek na stroške uporabnika, ukine.
(4) V zvezi z začasnim kanalizacijskim priključkom se smiselno uporabljajo 19., 20., 21., 22., 24. ter 25. člen tega odloka.
24. člen
(ukinitev kanalizacijskega priključka)
(1) Ukinitev kanalizacijskega priključka je dopustna samo v primeru rušitve stavbe, ki je priključena na javno kanalizacijo, in sicer na podlagi vloge za ukinitev kanalizacijskega priključka, ki jo uporabnik predloži izvajalcu javne službe.
(2) Ukinitev kanalizacijskega priključka sme izvesti samo izvajalec javne službe, če je izpolnjen pogoj iz prejšnjega odstavka tega člena ter če je uporabnik poravnal vse zapadle obveznosti z naslova odvajanja in čiščenja odpadne vode. Po ukinitvi kanalizacijskega priključka izvajalec javne službe uporabnika izbriše iz evidence uporabnikov.
(3) Stroške ukinitve kanalizacijskega priključka nosi lastnik stavbe.
25. člen
(financiranje kanalizacijskega priključka)
Načrtovanje in gradnjo kanalizacijskega priključka ter ostalih objektov in naprav interne kanalizacije, ki so potrebni zaradi priključitve stavbe na javno kanalizacijo, mora na lastne stroške zagotoviti lastnik stavbe, ki se priključuje na javno kanalizacijo.
VII. PREKINITEV ODVAJANJA ODPADNE VODE V JAVNO KANALIZACIJO
26. člen
(prekinitev odvajanja in čiščenja odpadne vode zaradi uporabnikove kršitve)
(1) Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika, po predhodno vročenem pisnem opozorilu, uporabniku prekine ali omeji odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo ter njeno čiščenje na komunalni čistilni napravi in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda, v naslednjih primerih:
1. če stanje zasebne kanalizacije uporabnika povzroča škodo ali motnje pri odvajanju odpadne vode ali če povzroča škodo ali motnje v postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi, oziroma škoduje ali bi lahko škodovalo okolju ali zdravju delavcev izvajalca javne službe,
2. če je kanalizacijski priključek uporabnika na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca javne službe ali v nasprotju z njim,
3. če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli na svojo zasebno kanalizacijo oziroma na kanalizacijski priključek priključitev stavbe drugega lastnika,
4. če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe spremeni zmogljivost svoje zasebne kanalizacije ali nanjo priključi dodatno stavbo,
5. če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe spremeni svoj kanalizacijski priključek,
6. če uporabnik izvajalcu javne službe onemogoči izvedbo meritve količin in kvalitete odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka,
7. če uporabnik ne plača zapadlih računov, zamudnih obresti ali drugih stroškov, ki so posledica neplačanih računov, niti v roku 15 dni od vročitve pisnega obvestila, da mu bo prekinjeno odvajanje odpadne vode in/ali dobava vode iz javnega vodovoda,
8. če uporabnik krši omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
9. če uporabnik z odvajanjem odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo,
10. če stanje zasebne kanalizacije uporabnika ogroža zdravje ali premoženje drugih oseb.
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka tega člena se sme izvajati dokler uporabnik ne odpravi kršitve iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Stroške ukrepa iz prvega odstavka tega člena, ponovne priključitve uporabnikove stavbe na javno kanalizacijo in morebitne druge stroške, ki bi nastali kot posledica izvedbe ukrepa iz prvega odstavka tega člena, je dolžan plačati uporabnik.
27. člen
(izredna prekinitev odvajanja in čiščenja odpadne vode)
Izvajalec javne službe ima brez povračila škode pravico uporabnikom začasno prekiniti ali omejiti odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo ter njeno čiščenje na komunalni čistilni napravi in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda, v naslednjih primerih:
1. zaradi izvajanja načrtovanih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, o čemer mora izvajalec prizadete uporabnike o prekinitvi predhodno obvestiti,
2. zaradi odprave okvar na javni kanalizaciji,
3. zaradi višje sile,
4. zaradi naravnih ali drugih nesreč.
VIII. JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
28. člen
(javna pooblastila)
(1) Izvajalec javne službe ima javno pooblastilo za:
1. izdajanje pogojev oziroma projektnih pogojev za priključitev stavb na javno kanalizacijo, na podlagi predložene projektne dokumentacije, kot jo določa zakon o graditvi objektov,
2. izdajanje pogojev oziroma projektnih pogojev za posege v varovalnem pasu javne kanalizacije, na podlagi predložene projektne dokumentacije, kot jo določa zakon o graditvi objektov,
3. izdajanje soglasja za priključitev na javno kanalizacijo, oziroma za posege v varovalni pas javne kanalizacije, na podlagi predložene projektne dokumentacije, kot jo določa zakon o graditvi objektov,
4. posredovanje informacij osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa, skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja,
5. vodenje evidenc, potrebnih in predpisanih za potrebe izvajanja javne službe ali posebnih storitev.
(2) Za izdajo soglasja za priključitev obstoječe stavbe na javno kanalizacijo mora lastnik obstoječe stavbe izvajalcu javne službe predložiti:
1. pravnomočno gradbeno dovoljenje ali uporabno dovoljenje ali drugo ustrezno dokazilo, ki potrjuje legalnost gradnje stavbe,
2. načrt interne kanalizacije, razen za individualno stanovanjsko stavbo,
3. za odvajanje industrijske odpadne vode pa tudi:
– podatke o količini in vrsti industrijske odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi v industrijski odpadni vodi ter nevarnih snoveh v njej,
– program predpisanih prvih meritev industrijske odpadne vode,
– projekt izvedenih del za naprave za predčiščenje industrijske odpadne vode.
IX. UPORABNIKI JAVNE SLUŽBE
29. člen
(uporabniki v stavbah z več stanovanji)
(1) Uporabnikom v stavbi z več stanovanji:
– ki je na javno kanalizacijo priključena preko istega kanalizacijskega priključka ali
– ki ima skupno obstoječo greznico, skupno malo komunalno čistilno napravo ali skupno nepretočno greznico,
izvajalec javne službe pošilja račune, obvestila in vse druge zadeve v zvezi z javno službo preko njihovega upravnika, račune za izvedene storitve pa izvajalec javne službe lahko pošilja tudi neposredno uporabnikom v stavbi. V slednjem primeru se strošek javne službe deli med lastnike stanovanj oziroma uporabnike stanovanj v stavbi sorazmerno.
(2) V primeru, da stavba iz prejšnjega odstavka nima upravnika, morajo lastniki stanovanj izvajalcu javne službe sporočili pooblaščeno osebo za opravljanje nalog po prejšnjem odstavku.
30. člen
(solidarna odgovornost uporabnikov)
Za obveznosti uporabnika po tem odloku sta lastnik stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta ter dejanski uporabnik oziroma posestnik iste stavbe, istega dela stavbe oziroma istega gradbeno inženirskega objekta, odgovorna solidarno (nerazdelno).
31. člen
(nastanek razmerja med uporabnikom in izvajalcem javne službe)
(1) Za nastanek razmerja med uporabnikom in izvajalcem javne službe v zvezi z izvajanjem storitev javne službe, sklepanje pogodbe ni potrebno.
(2) Razmerje iz prejšnjega odstavka tega člena med uporabnikom in izvajalcem javne službe je vzpostavljeno z vpisom uporabnika v evidenco uporabnikov. Razmerje nastane tudi z uporabnikovo dejansko uporabo storitev javne službe ali z dejansko uporabo javne kanalizacije.
32. člen
(obveznosti uporabnika na območju poselitve ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo)
(1) Na območju poselitve ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, so uporabniki dolžni zlasti naslednje:
1. svojo stavbo priključiti na javno kanalizacijo, in sicer v skladu s tem odlokom, veljavnimi predpisi ter soglasjem za kanalizacijski priključek, ki ga izda izvajalec javne službe,
2. pred izvedbo priključitve stavbe na javno kanalizacijo, kot tudi v primeru spremembe interne kanalizacije, pridobiti soglasje za kanalizacijski priključek, ki ga izda izvajalec javne službe,
3. objekte in naprave zasebne kanalizacije zgraditi skladno z veljavnimi predpisi in pogoji v soglasju za kanalizacijski priključek, ki ga izda izvajalec javne službe,
4. redno vzdrževati in čistiti objekte in naprave zasebne kanalizacije, zlasti kanalizacijski priključek,
5. zagotavljati tehnično brezhibnost zasebne kanalizacije, zlasti kanalizacijskega priključka,
6. skladno s soglasjem izvajalca javne službe spremeniti kanalizacijski priključek, kadar je to potrebno zaradi spremembe pogojev odvajanja odpadne vode,
7. izvajalcu javne službe omogočiti dostop in pregled zasebne kanalizacije ter količino in kvaliteto odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa,
8. odpadno vodo v javno kanalizacijo odvajati samo v količinah in kvaliteti, kot so določene s predpisi in izdanimi soglasji,
9. odpadno vodo v javno kanalizacijo odvajati na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov,
10. izvajalcu javne službe sporočiti vsako spremembo količine ali kvalitete odpadne vode, skladno s predpisi,
11. zagotoviti ustrezno predčiščenje odpadne vode, če le-ta ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, pri čemer je pred odvajanjem v javno kanalizacijo ni dopustno redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi se z redčenjem doseglo zahtevane lastnosti odpadne vode,
12. na pisni poziv izvajalca javne službe posredovati podatke, potrebne za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe oziroma posebnih storitev,
13. izvajalcu javne službe redno posredovati poročilo o posamičnih meritvah v okviru obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave,
14. zaradi izvajanja vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, izvajalcu javne službe dopustiti ter omogočiti dostop do javne kanalizacije, kadar le-ta poteka po nepremičnini uporabnika,
15. obveščati izvajalca javne službe o opaženih nepravilnostih in okvarah na javni kanalizaciji, na kanalizacijskem priključku ter o vseh drugih pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
16. upoštevati ukrepe v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode,
17. redno plačevati račune, ki jih v zvezi z izvajanjem javne službe ali izvajanjem posebnih storitev izdaja izvajalec javne službe,
18. izvajalca javne službe pisno obveščati o spremembi naslova, lastništva stavbe, številu oseb v stavbi in o spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvajanje odpadne vode in obračun storitev javne službe ali obračun posebnih storitev,
19. urediti medsebojno delitev stroškov, kadar gre za obračun več uporabnikom skupaj na osnovi istega kanalizacijskega priključka, in izvajalcu javne službe posredovati ime in naslov upravnika stavbe ali pooblaščene osebe v skladu z 29. členom tega odloka,
20. izpolnjevati druge obveznosti, določene s tem odlokom ter veljavnimi predpisi.
(2) Na območju poselitve ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, je uporabnikom brez pridobljenega soglasja izvajalca javne službe prepovedano:
1. posegati v kanalizacijski priključek,
2. na svojo zasebno kanalizacijo oziroma na kanalizacijski priključek dovoliti priključitev stavbe drugega lastnika,
3. spremeniti zmogljivost svoje zasebne kanalizacije ali nanjo priključi dodatno stavbo.
(3) Po prvem in drugem odstavku tega člena so dolžni ravnati tudi uporabniki na območju izven območja poselitve, katerih stavbe so v skladu s tretjim odstavkom 4. člena tega odloka priključene na javno kanalizacijo.
(4) Uporabnik, ki ne ravna v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena ali drugimi obveznostmi po tem odloku ali drugem predpisu je odgovoren za vso škodo, ki zaradi tega nastane.
33. člen
(obveznosti uporabnika na območju poselitve ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo ter obveznosti uporabnika izven območja poselitve)
(1) Na območju poselitve ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo ter na območju izven območja poselitve, pa ne gre za primer iz tretjega odstavka 32. člena tega odloka, so uporabniki dolžni zlasti naslednje:
1. zgraditi objekte in naprave zasebne kanalizacije, skladno s tem odlokom, veljavnimi predpisi ter soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe,
2. redno vzdrževati in čistiti objekte in naprave zasebne kanalizacije,
3. zagotavljati tehnično brezhibnost objektov in naprav zasebne kanalizacije,
4. izvajalcu javne službe omogočiti dostop in pregled zasebne kanalizacije ter pregled količine in kvalitete odpadne vode v vsakem času,
5. izvajalcu javne službe omogočiti dostop do objektov zasebne kanalizacije zaradi izvajanja javne službe,
6. izvajalcu javne službe omogočiti prevzem celotne količine neobdelanega blata iz obstoječih greznic, ko je to potrebno, vendar najmanj enkrat na tri leta in obdelavo neobdelanega blata na komunalni ali skupni čistilni napravi,
7. izvajalcu javne službe omogočiti prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav v skladu z navodili za obratovanje male komunalne čistilne naprave, vendar najmanj enkrat na tri leta, ter njegovo obdelavo na komunalni ali skupni čistilni napravi,
8. izvajalcu javne službe omogočiti izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali izdelavo ocen obratovanja za male komunalne čistilne naprave, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadnih voda,
9. izvajalcu javne službe omogočiti prevzem celotne količine komunalne odpadne vode in neobdelanega blata iz nepretočnih greznic, ko je glede na prostornino greznice to potrebno, vendar najmanj enkrat na 6 mesecev in čiščenje odpadne vode ter obdelavo neobdelanega blata na komunalni ali skupni čistilni napravi,
10. v primeru, ko redno praznjenje ne zadošča, izvajalcu javne službe pravočasno naročiti dodatno izredno praznjenje in odvoz blata oziroma komunalne odpadne vode ter njuno obdelavo oziroma čiščenje na komunalni čistilni napravi,
11. odpadno vodo v obstoječe greznice, male komunalne čistilne naprave oziroma v nepretočne greznice odvajati samo v kvaliteti, kot je določena s predpisi in izdanimi soglasji,
12. na pisni poziv izvajalca javne službe posredovati podatke, potrebne za vodenje evidenc, pripravo poročil ali za izvajanje drugih nalog javne službe oziroma posebnih storitev,
13. izvajalcu javne službe redno posredovati poročilo o posamičnih meritvah v okviru obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave,
14. redno plačevati račune, ki jih v zvezi z izvajanjem javne službe ali izvajanjem posebnih storitev izdaja izvajalec javne službe,
15. izvajalca javne službe pisno obveščati o spremembi naslova, lastništva stavbe, številu oseb v stavbi in o spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvajanje odpadne vode in obračun storitev javne službe ali obračun posebnih storitev,
16. urediti medsebojno delitev stroškov, kadar gre za obračun več uporabnikom skupaj na osnovi iste obstoječe greznice, iste male komunalne čistilne naprave ali iste nepretočne greznice, in izvajalcu javne službe posredovati ime in naslov upravnika stavbe ali pooblaščene osebe za potrebe v skladu z 29. členom tega odloka,
17. izpolnjevati druge obveznosti, določene s tem odlokom ter veljavnimi predpisi.
(2) Po prvem odstavku tega člena so dolžni ravnati tudi uporabniki na območju poselitve, ki je že opremljeno z javno kanalizacijo, pa v skladu s 6., 7. ali 8. členom tega odloka uporabljajo obstoječo greznico, malo komunalno čistilno napravo ali nepretočno greznico.
(3) Uporabnik, ki ne ravna v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena ali drugimi obveznostmi po tem odloku ali drugem predpisu je odgovoren za vso škodo, ki zaradi tega nastane.
34. člen
(prepovedane snovi v javni kanalizaciji)
(1) V javno kanalizacijo je prepovedano odvajati odpadno vodo, ki povzroča škodo ali motnje pri odvajanju odpadne vode in ki povzroča škodo ali motnje v postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi, oziroma škoduje ali bi lahko škodovala okolju ali zdravju delavcev izvajalca javne službe.
(2) V javno kanalizacijo je strogo prepovedano odvajati:
1. strupene snovi,
2. snovi, ki razvijajo strupene pline ali eksplozijske mešanice,
3. jedke snovi (kisline, alkalije in soli),
4. maščobe ali odpadno olje,
5. vode, tekočine ali snovi, ki bi škodljivo vplivale na material, iz katerega je zgrajena javna kanalizacija,
6. trdne snovi, kot so ostanki hrane, pepel, kosti, gnoj, rastlinske ostanke, trupel poginulih živali in podobno,
7. nerazgradljiv higienski in sanitetni material,
8. mavec, pesek, cement, tekstil, les, perje, dlako, steklo, žagovino, plastiko ali druge predmete,
9. radioaktivne snovi,
10. kužne snovi,
11. odpadno vodo, ki vsebuje zmlete ali zdrobljene odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih ali gospodinjstvu podobnih dejavnostih.
(3) V skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena so dolžni ravnati tudi uporabniki, ki svojih stavb nimajo priključenih na javno kanalizacijo, pač pa blato ter odpadno vodo zbirajo v obstoječih greznicah, malih komunalnih čistilnih napravah ali nepretočnih greznicah.
35. člen
(odvajanje v mešanem in ločenem sistemu javnega vodovoda)
(1) Na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo za odvajanje mešanice komunalne in padavinske odpadne vode, v javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati padavinske odpadne, kjer je to vodo možno odtekati v ponikovalnico ali v vodotok.
(2) Na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo za ločeno odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, je prepovedano:
– v javno kanalizacijo za odvajanje komunalne odpadne vode, odvajati padavinsko odpadno vodo,
– v javno kanalizacijo za odvajanje padavinske odpadne vode, odvajati komunalno odpadno vodo ter industrijsko odpadno vodo.
36. člen
(dolžnost obveščanja v primeru nesreč)
O nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo, je uporabnik oziroma povzročitelj dolžan, poleg centra za obveščanje, nemudoma obvestiti tudi izvajalca javne službe in takoj ustrezno ukrepati.
X. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
37. člen
(viri financiranja ter način določitve cene storitev javne službe)
(1) Viri financiranja javne službe so:
– cena storitev javne službe,
– proračun Občine,
– drugi viri.
(2) Cena storitev javne službe se določi v skladu s predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
XI. OBRAČUN STORITEV JAVNE SLUŽBE
38. člen
(obračun storitev javne službe)
Storitve javne službe se uporabnikom obračunavajo v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
39. člen
(oprostitev plačila storitev javne službe)
Uporabnik, ki v skladu s 14. členom tega odloka izvajalcu javne službe dokaže, da blato uporablja za gnojilo v kmetijstvu, je v primeru, da to blato uporablja iz male komunalne čistilne naprav, dolžan plačevati le storitev iz 3. točke prvega odstavka 12. člena tega odloka, v primeru, da blato za gnojilo v kmetijstvu uporablja iz obstoječe greznice ali iz nepretočne greznice, pa je v celoti oproščen plačila storitev javne službe.
40. člen
(dolžnost plačila storitev javne službe)
(1) Uporabnik je dolžan račun, ki mu ga izvajalec javne službe izda za opravljeno storitev javne službe, plačati v roku, navedenem na računu in priloženi položnici.
(2) Uporabnik ima v roku osmih dni pravico do ugovora na račun iz prejšnjega odstavka, ki ga pisno poda izvajalcu javne službe, ki je račun izdal. Izvajalec javne službe je uporabniku na njegov ugovor zoper izdan račun dolžan pisno odgovoriti v petnajstih dneh od prejema pisnega ugovora.
(3) Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. V primeru, če izvajalec javne službe v postopku reševanja ugovora ugotovi, da je le-ta utemeljen, izstavi uporabniku dobropis v znesku, ki predstavlja vrednost utemeljenega ugovora.
(4) V primeru zamude plačila računa, zoper katerega uporabnik v roku ni podal pisnega ugovora, mu lahko izvajalec javne službe zaračuna zakonske zamudne obresti lahko pa tudi izda opomin.
(5) Storitve javne službe se uporabnikom zaračunava mesečno.
(6) Uporabnikom v stavbi z več stanovanji:
– ki je na javno kanalizacijo priključena preko istega kanalizacijskega priključka ali
– ki ima skupno obstoječo greznico, skupno malo komunalno čistilno napravo ali skupno nepretočno greznico,
izvajalec javne službe izstavlja račune tako, da jih izstavlja upravniku stavbe ali pooblaščeni osebi iz drugega odstavka 29. člena tega odloka ali pa v sorazmernem deležu vsakemu uporabniku neposredno.
41. člen
(opozorilo pred prekinitvijo)
(1) V primeru, da uporabnik računa, zakonskih zamudnih obresti ter stroškov opomina ne plača v celoti niti v 15 dneh po izdanem opominu, lahko izvajalec javne službe na stroške uporabnika, po predhodno vročenem pisnem opozorilu, uporabniku prekine ali omeji odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo ter njeno čiščenje na komunalni čistilni napravi in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda.
(2) V opozorilu iz prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe uporabnika opozoriti, da bo, kolikor računa, zakonskih zamudnih obresti ter stroškov opomina ne plača niti v roku 15 dni od vročitve opozorila, na njegove stroške začasno prekinil ali omejil odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo ter njeno čiščenje na komunalni čistilni napravi in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda.
(3) V primeru, da uporabnik celotni znesek računa, zakonskih zamudnih obresti ter stroškov opomina in opozorila ne plača niti v 15 dneh po vročenem pisnem opozorilu, lahko izvajalec javne službe ravna v skladu z izdanim opozorilom.
(4) Začasna prekinitev lahko traja toliko časa, dokler uporabnik ne poravna vseh zapadlih obveznosti z naslova izvajanja storitev javne službe, stroškov prekinitve in ponovne priključitve ter morebitnih drugih stroškov, ki so izvajalcu javne službe nastali zaradi neplačila računa.
XII. PRENOS KANALIZACIJE V PRIMERU NJENE IZGRADNJE PO POGODBI O OPREMLJANJU
42. člen
(prenos lastništva kanalizacije, zgrajene na podlagi pogodbe o opremljanju, v last Občine)
(1) V primeru iz četrtega oziroma petega odstavka 16. člena tega odloka, je investitor izgradnje kanalizacije, ki jo je zgradil na podlagi pogodbe o opremljanju ter na podlagi zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje, le-to dolžan prenesti v last Občine, pri tem pa Občini v originalnih izvodih ali overjeni kopiji predložiti oziroma izročiti tudi:
– vsa predpisana soglasja in dovoljenja, kot jih za gradnjo objektov določa zakon o graditvi objektov, vključno s projektom izvedenih del,
– dokazilo o zanesljivosti za zgrajeno kanalizacijo, ki je predmet prenosa,
– geodetski posnetek zgrajene kanalizacije s podatki, potrebnimi za vpis v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,
– dokazila o vpisu služnosti v zemljiško knjigo za vsa zemljišča, na katerih se nahaja zgrajena kanalizacija, ki je predmet prenosa, če služnosti še niso vpisane v zemljiško knjigo,
– vso ostalo dokumentacijo s podatki o številu izvedenih in predvidenih kanalizacijskih priključkih, količini in kvaliteti odpadne vode, prispevnih površinah, tehnični izvedbi in pogojih uporabe javne kanalizacije.
(2) Kanalizacija iz prejšnjega odstavka se v last Občine prenese na podlagi primopredajnega zapisnika. Izvajalec javne službe lahko pred primopredajo zahteva, da se na stroške investitorja opravi video pregled (posnetek s kamero) notranjosti kanalizacije, ki je predmet prenosa, s čimer se ugotovi brezhibnost izvedbe kanalizacije.
43. člen
(prenos lastništva kanalizacije, ki ni zgrajena na podlagi pogodbe o opremljanju, v last Občine)
Prejšnji člen se smiselno uporabi tudi za kanalizacijo, ki je v zasebni lasti in ni bila zgrajena na podlagi pogodbe o opremljanju, in se prenaša v last Občine.
XIII. POGOJI ZA NAČRTOVANJE POSEGOV V PROSTOR
44. člen
(dopustnost posega v javno kanalizacijo ali v varovalni pas javne kanalizacije)
(1) Investitorji oziroma izvajalci gradbenih, vzdrževalnih, rekonstrukcijskih in drugih del pri vseh posegih v prostor, ter upravljavci druge komunalne infrastrukture (električno omrežje, telekomunikacije, plinovod, optični kabel ipd.), morajo pred pričetkom kakršnekoli gradnje ali posega v javno kanalizacijo ali v varovalni pas javne kanalizacije, pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
(2) Investitorji katerekoli komunalne infrastrukture, ki bodo pri njeni gradnji ali njeni rekonstrukciji neposredno posegali v vplivno območje vodov in naprav druge komunalne infrastrukture, so pred gradnjo oziroma pred rekonstrukcijo dolžni pripraviti uskladitveni načrt novega stanja vseh vodov in naprav komunalne infrastrukture, ki se neposredno nahajajo na območju gradnje oziroma rekonstrukcije.
45. člen
(izvedba posega v javno kanalizacijo ali v varovalni pas javne kanalizacije)
(1) Investitorji oziroma izvajalci del iz prvega odstavka 44. člena tega odloka morajo dela opraviti v skladu z soglasjem izvajalca javne službe, o nameravanem izvajanju del, ki bi lahko imela za posledico motnje pri odvajanju komunalne odpadne vode ali poškodbe na javni kanalizaciji, pa tudi obvestiti izvajalca javne službe najmanj 15 dni pred začetkom del.
(2) Investitorji oziroma izvajalci del iz prvega odstavka 44. člena tega odloka morajo pri opravljanju del zagotoviti, da ostanejo elementi javne kanalizacije nepoškodovani.
(3) V primeru, da med izvedbo del pride do poškodb ali motenj pri odvajanju odpadne vode, mora investitor oziroma izvajalec del to nemudoma sporočiti izvajalcu javne službe. Investitor oziroma izvajalec je dolžan plačati (povrniti) celotne stroške odprave poškodb in celotno škodo, ki je nastala zaradi motenj pri odvajanju komunalne odpadne vode.
(4) Po zaključku gradnje oziroma izvedbe posega je investitor oziroma izvajalec del dolžan vzpostaviti prvotno funkcionalnost javne kanalizacije, oziroma ravnati v skladu z izdanim soglasjem.
46. člen
(določitev skupnega izvajalca del)
Pri izgradnji ulične infrastrukture se zaradi prostorskih in časovnih omejitev, kot skupni izvajalec gradbenih del določi tisti izvajalec, katerega je po predpisih o javnem naročanju izbral vodilni investitor. Za montažna dela pa posamezni investitor lahko določi izvajalca del po lastni izbiri.
47. člen
(skupna izgradnja oziroma obnova)
Investitorjem oziroma lastnikom komunalne infrastrukture, ki ne pristopijo k skupni izgradnji nove ali obnovi obstoječe komunalne infrastrukture, se do naslednje skupne obnove komunalne infrastrukture omeji oziroma prepove morebiten samostojen poseg v varovalnem pasu komunalnih vodov, ki se skupaj obnavljajo.
XIV. POSEBNA STORITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA INDUSTRIJSKE ODPADNE VODE, KI SE ODVAJA V JAVNO KANALIZACIJO
48. člen
(dolžnost sklenitve pogodbe za izvajanje posebne storitve odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo)
(1) Izvajalec javne službe je na območju poselitve ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, pod pogojem, da zmogljivost javne kanalizacije to omogoča, dolžan izvajati posebno storitev odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo.
(2) Uporabniki, pri katerih nastaja industrijska odpadna voda, so na območju iz prejšnjega odstavka tega člena, kjer izvajalec javne službe izvaja posebno storitev, dolžni industrijsko odpadno vodo odvajati v javno kanalizacijo in čistiti na komunalni čistilni napravi ter v zvezi s tem z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o izvajanju posebne storitve.
(3) V pogodbi o izvajanju posebne storitve pogodbeni stranki uredita način izvajanja posebne storitve ter v zvezi s tem določita medsebojne pravice in obveznosti ter način obračunavanja in plačila posebne storitve.
(4) Ne glede na določbe tega poglavja, se za uporabnike, pri katerih nastaja industrijska odpadna voda, razen v kolikor je s pogodbo o izvajanju posebne storitve določeno drugače, uporablja ta odlok ter v zvezi z industrijsko odpadno vodo veljavni predpisi.
49. člen
(merilno mesto)
(1) Uporabniki, pri katerih nastaja industrijska odpadna voda, morajo v skladu s predpisi na svoje stroške zagotoviti in vzdrževati merilno mesto.
(2) Merilno mesto je treba postaviti pred iztokom industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo. Merilno mesto mora biti dovolj veliko in dostopno, da je mogoče meritve izvajati ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca javne službe. Merilno mesto mora biti opremljeno z ustrezno merilno napravo – merilcem pretoka odpadne vode. Merilec pretoka mora imeti digitalni izhod in »on-line« (stalno komunikacijsko) povezavo do nadzornega centra na čistilni napravi in mora biti atestiran in umerjen s strani pooblaščene institucije, zapečaten in izvajalcu javne službe ter pristojnim inšpekcijskim službam vedno na vpogled.
(3) Ob rednem kot tudi izrednem vzdrževanju merilca pretoka mora biti prisotna tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe ima poleg rednih pregledov merilca pretoka pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti. Če se ugotovi, da je točnost zunaj dopustnih meja, nosi stroške preizkusa uporabnik, v nasprotnem primeru pa izvajalec javne službe.
(4) V primeru okvare merilca pretoka, se za čas do odprave napake zaračuna povprečna količina v preteklem obračunskem obdobju obračunane vode. Če uporabnik ne odpravi napake na merilcu pretoka niti v roku 30 dni, jo ima v njegovem imenu in na njegove stroške pravico odpraviti izvajalec javne službe.
50. člen
(dolžnost posredovanja podatkov in nadzor nad podatki)
(1) Uporabnik, pri katerem nastaja industrijska odpadna voda, ki je v skladu s predpisi zavezanec za zagotovitev prvih meritev in emisijskega monitoringa, mora poročila o le-teh, ki so izdelana skladno s predpisi, tekoče posredovati izvajalcu javne službe. Poročilo o obratovalnem monitoringu mora uporabnik izvajalcu javne službe posredovati v pisni ali elektronski obliki do 31. marca tekočega leta za preteklo leto.
(2) Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi trajnih meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni v dokumentih industrijskega uporabnika, morajo biti izvajalcu javne službe vedno na razpolago.
(3) Prve meritve in emisijski monitoring odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se morajo izvesti skladno s predpisi in jih je dolžan zagotoviti uporabnik, pri katerem nastaja industrijska odpadna voda, na lastne stroške.
(4) Izvajalec javne službe lahko kadarkoli in za katerikoli izpust industrijske odpadne vode v javno kanalizacijo naroči izredne meritve emisije odpadnih voda uporabnika, pri katerem nastaja industrijska odpadna voda, uporabnik pa je to dolžan dopustiti. V primeru, da emisije presegajo parametre iz zadnjega poročila emisijskega monitoringa, ki ga je predložil uporabnik, je plačnik stroška izrednih meritev uporabnik, v nasprotnem primeru pa izvajalec javne službe.
XV. POSEBNA STORITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA PADAVINSKE ODPADNE VODE, KI SE ODVAJA V JAVNO KANALIZACIJO S POVRŠIN, KI NISO JAVNE POVRŠINE
51. člen
(dolžnost sklenitve pogodbe za izvajanje posebne storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine)
(1) Na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo za ločeno odvajanje padavinske odpadne vode, ter na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo za odvajanje mešanice komunalne in padavinske odpadne vode, pa padavinske odpadne vode na tem območju ni možno odtekati v ponikovalnico ali v vodotok, je izvajalec javne službe, pod pogojem, da zmogljivost javne kanalizacije to omogoča, dolžan izvajati posebno storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne površine, v javno kanalizacijo.
(2) Uporabniki, pri katerih nastaja padavinska odpadna voda, so na območju iz prejšnjega odstavka tega člena, kjer izvajalec javne službe izvaja posebno storitev, dolžni padavinsko odpadno vodo odvajati v javno kanalizacijo ter v zvezi s tem z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o izvajanju posebne storitve.
(3) V pogodbi o izvajanju posebne storitve pogodbeni stranki uredita način izvajanja posebne storitve ter v zvezi s tem določita medsebojne pravice in obveznosti ter način obračunavanja in plačila posebne storitve.
(4) Za uporabnike na območju iz prvega odstavka tega člena, pri katerih nastaja padavinska odpadna voda, ki so jo dolžni odvajati v javno kanalizacijo, se, razen kolikor je s pogodbo o izvajanju posebne storitve določeno drugače, uporablja ta odlok ter v zvezi s padavinsko odpadno vodo veljavni predpisi.
XVI. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE
52. člen
(izvajalec nadzora)
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, ki so navedene v 54., 55. in 56. členu tega odloka, izvaja občinska inšpekcijska služba, kolikor zakon ne določa drugače.
(2) V primeru, ko zavezanec ne izvrši odločbe, izdane na podlagi prvega odstavka tega člena, v roku, določenem v odločbi, občinski inšpektor lahko odredi prisilno izvršitev odločbe na stroške zavezanca.
(3) Strokovni nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pooblaščeni delavci izvajalca javne službe.
(4) Izvajalec javne službe je dolžan ugotavljati nepravilno ravnanje, to je ravnanje, ki ni v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka, je izvajalec javne službe dolžan kršitelje prijaviti občinski inšpekcijski službi.
53. člen
(pregled javne in zasebne kanalizacije)
Izvajalec javne službe in pristojna občinska inšpekcijska služba imata pravico in dolžnost, da v primeru potrebe opravita pregled objektov in naprav javne kot tudi zasebne kanalizacije, ne glede na to, kdo je lastnik, oziroma uporabnik teh objektov in naprav. Občinska inšpekcijska služba lahko izvajalcu naloži obvezni pregled kanalizacijskih objektov in naprav ter izdelavo poročila, ki je sestavni del inšpekcijskega postopka.
XVII. DOLOČBE O GLOBAH
54. člen
(izvajalec javne službe ter odgovorna oseba izvajalca javne službe)
(1) Z globo 4.000 evrov se za prekršek kaznuje izvajalec javne službe, če:
1. ne izvaja storitev javne službe v skladu s prvim in drugim odstavkom 11. člena tega odloka,
2. ne izvaja storitev javne službe v skladu z 12. členom tega odloka,
3. ne izvaja obveznosti v skladu s 15. členom tega odloka.
(2) Z globo 3.000 evrov se za prekršek kaznuje izvajalec javne službe, če:
1. dopusti priključitev stavbe na javno kanalizacijo v nasprotju z osmim odstavkom 19. člena tega odloka,
2. prekine ali omeji odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo ter njeno čiščenje na komunalni čistilni napravi in/ali dobavo vode iz javnega vodovoda v nasprotju s prvim odstavkom 26. člena tega odloka.
(3) Z globo 600 evrov se za prekrške iz prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca javne službe.
55. člen
(osebe, ki niso izvajalci javne službe na območju Občine Tržič)
(1) Z globo 4.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ter posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ni izvajalec javne službe na območju Občine Tržič, pa v nasprotju z drugim odstavkom 10. člena tega odloka na območju Občine Tržič izvaja storitve javne službe.
(2) Z globo 600 evrov se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ter odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo 600 evrov se za prekršek kaznuje posameznik, ki ni izvajalec javne službe na območju Občine Tržič, pa v nasprotju z drugim odstavkom 10. člena tega odloka na območju Občine Tržič izvaja storitve javne službe.
56. člen
(uporabniki)
(1) Z globo 4.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. svoje stavbe ne priključi na javno kanalizacijo v skladu s 3. členom tega odloka,
2. ne ravna v skladu s 4. členom tega odloka,
3. ne zagotavlja praznjenja obstoječe greznice z uporabo storitev javne službe pri izvajalcu javne službe v skladu s prvim ter drugim odstavkom 6. člena tega odloka,
4. za malo komunalno čistilno napravo ne zagotavlja prevzema blata iz nje, njegove obdelavo na komunalni ali skupni čistilni napravi ter prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali izdelave ocene njenega obratovanja z uporabo storitev javne službe pri izvajalcu javne službe v skladu s tretjim odstavkom 7. člena tega odloka,
5. za nepretočno greznico ne zagotavlja prevzema celotne količine komunalne odpadne vode in neobdelanega blata ter obdelave neobdelanega blata z uporabo storitev javne službe pri izvajalcu javne službe v skladu s tretjim odstavkom 8. člena tega odloka,
6. s strani Občine Tržič izbranemu izvajalcu javne službe ne dopusti ali onemogoči izvedbo storitev javne službe v skladu z drugim odstavkom 10. člena tega odloka,
7. niti v drugem predvidenem terminu izvajalcu javne službe ne omogoči izvedbe redne storitve javne službe v skladu z sedmim odstavkom 13. člena tega odloka,
8. storitev javne službe ne naroči pri izvajalcu javne službe v skladu z osmim odstavkom 13. člena tega odloka,
9. blato uporabi za gnojilo v kmetijstvu v nasprotju s 14. členom tega odloka,
10. posega v objekte in naprave javne kanalizacije v nasprotju s šestim odstavkom 16. člena tega odloka,
11. svoje stavbe ne priključi na javno kanalizacijo v skladu s prvim odstavkom 18. člena tega odloka,
12. svoje stavbe ne priključi na javno kanalizacijo v roku v skladu s tretjim odstavkom 19. člena tega odloka,
13. svojo stavbo priključi na javno kanalizacijo brez soglasja izvajalca javne službe v skladu s četrtim odstavkom 19. člena tega odloka,
14. izvajalcu javne službe pred izvedo priključitve svoje stavbe na javno kanalizacijo ne dopusti pregleda ustreznosti izvedbe kanalizacijskega priključka ali nadzora nad izvedbo priključitve v skladu s sedmim odstavkom 19. člena tega odloka,
15. izvede priključitev stavbe na javno kanalizacijo v nasprotju z osmim odstavkom 19. člena tega odloka,
16. ne ravna v skladu z devetim odstavkom 19. člena tega odloka,
17. izvajalcu javne službe ne omogočiti dostop in vstop v revizijski jašek oziroma v svojo stavbo v skladu s petim odstavkom 21. člena tega odloka,
18. ukine kanalizacijski priključek v nasprotju z drugim odstavkom 24. člena tega odloka,
19. je podan katerikoli razlog od 1. do 10. točke prvega odstavka 26. člena za prekinitev odvajanja odpadne vode,
20. ne ravna v skladu s katerokoli od 1. do 19. točke prvega odstavka 32. člena tega odloka, razen 17. točke prvega odstavka 32. člena tega odloka,
21. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 32. člena tega odloka,
22. ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 32. člena tega odloka,
23. ne ravna v skladu s katerokoli od 1. do 16. točke prvega odstavka 33. člena tega odloka, razen 14. točke prvega odstavka 33. člena tega odloka,
24. ravna v nasprotju z drugim odstavkom 33. člena tega odloka,
25. ne ravna v skladu s 34. členom tega odloka,
26. ravna v nasprotju s prvim ali v nasprotju z drugim odstavkom 35. člena tega odloka,
27. ne pridobi soglasja v skladu z prvim odstavkom 44. člena tega odloka,
28. ne ravna v skladu s četrtim odstavkom 45. člena tega odloka,
29. industrijske odpadne vode ne odvaja v javno kanalizacijo, ne čisti v komunalni čistilni napravi ter v zvezi s tem z izvajalcem javne službe ne sklene pogodbe o izvajanju posebne storitve v skladu z drugim odstavkom 48. člena tega odloka,
30. ne zagotovi ali ne vzdržuje merilnega mesta v skladu s prvim odstavkom 49. člena tega odloka,
31. izvajalcu javne službe ne sporoča podatkov v skladu s 50. členom tega odloka,
32. padavinske odpadne vode ne odvaja v javno kanalizacijo ter v zvezi s tem z izvajalcem javne službe ne sklene pogodbe o izvajanju posebne storitve v skladu z drugim odstavkom 51. člena tega odloka.
(2) Z globo 600 evrov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Samostojni podjetnik posameznik ter posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 2.000 evrov.
(4) Odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ter odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 600 evrov.
(5) Posameznik se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 400 evrov.
XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57. člen
Ne glede na predpis, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, se do vzposta­vitve posameznih delov stavb oziroma posameznih delov gradbeno inženirskih objektov v katastru stavb, za obračun storitev javne službe uporablja obstoječe obračunske vo­domere.
58. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Tržič (Uradni list RS, št. 43/09, 34/12).
59. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-0024/2014/34(67)
Tržič, dne 22. maja 2014
Župan
Občine Tržič
mag. Borut Sajovic l.r.