Uradni list

Številka 35
Uradni list RS, št. 35/2014 z dne 16. 5. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 35/2014 z dne 16. 5. 2014

Kazalo

1431. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij, stran 3914.

Na podlagi 24. in 25. člena Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13) izdaja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
P R A V I L N I K
o dodeljevanju Zoisovih štipendij
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik podrobneje opredeljuje vložitev vloge za pridobitev Zoisove štipendije, izračun povprečne ocene, izjemne dosežke, razvrščanje vlog, nadaljevanje štipendiranja in druga vprašanja, povezana z dodeljevanjem Zoisovih štipendij.
2. člen
(javni razpis)
(1) Javni razpis za dodelitev Zoisove štipendije objavi Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije (v nadaljnjem besedilu: sklad) najkasneje do konca junija za naslednje šolsko oziroma študijsko leto, in sicer kot javni razpis z zaprtim rokom za vložitev vloge.
(2) Višino razpisanih sredstev, ki se objavi v javnem razpisu za posamezno šolsko oziroma študijsko leto, določi s sklepom minister, pristojen za delo.
3. člen
(vloga za dodelitev Zoisove štipendije)
(1) Vlagatelj vlogo za dodelitev Zoisove štipendije vloži v roku, določenem v javnem razpisu.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka vlagatelj priloži:
– dokazila o izjemnih dosežkih, ki jih uveljavlja, vključno z dokazili o tem, da dosežek izpolnjuje pogoje iz tega pravilnika,
– potrdilo o šolskem ali študijskem uspehu oziroma dokazilo o uspehu pri maturi ali o uvrstitvi med najboljših pet odstotkov študentov v generaciji,
– potrdilo o vpisu v izobraževalni program in dokazilo o javni veljavnosti izobraževalne ustanove in javni veljavnosti izobraževalnega programa, če uveljavlja štipendijo za izobraževanje v tujini,
– overjeno fotokopijo najemne pogodbe, sklenjene za šolsko oziroma študijsko leto, za katero uveljavlja dodatek, iz katere je razviden strošek najema, če uveljavlja dodatek za bivanje,
– overjeno fotokopijo odločbe pristojnega organa iz 20. člena Zakona o štipendiranju (v nadaljnjem besedilu: zakon), če uveljavlja dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami.
4. člen
(štipendija za izobraževanje v tujini)
V primeru skupnih študijskih programov se šteje, da se vlagatelj izobražuje v tujini, če več kot polovico obveznosti izobraževalnega programa opravi na izobraževalnih ustanovah s sedežem v tujini.
II. POGOJI ZA DODELITEV ZOISOVE ŠTIPENDIJE
5. člen
(izjemni dosežek na državnih tekmovanjih)
(1) Državna tekmovanja, sofinancirana iz javnih sredstev, so tekmovanja, ki jih ministrstvo, pristojno za izobraževanje, sofinancira na podlagi javnega razpisa, in potekajo na državi ravni.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so državna tekmovanja tudi tekmovanja iz znanja ali raziskovanja na državni ravni, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– organizator ima javno objavljen akt o organizaciji ali izvedbi tekmovanja;
– so organizirana v dveh ali več stopnjah, in sicer na ravni izobraževalne ustanove, občinsko ali regionalno;
– uvrstitev tekmovalcev na državno tekmovanje je možna le na podlagi rezultata na predhodni stopnji tekmovanja;
– so sofinancirana iz javnih sredstev in
– tekmovanja se pod enakimi pogoji lahko udeležijo udeleženci posamezne ravni ali stopnje izobraževanja ustreznih smeri vseh izobraževalnih ustanov v Republiki Sloveniji.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena kot državno tekmovanje štejeta tudi Tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG) in Tekmovanje mladih baletnih plesalcev Republike Slovenije (BALTEK).
(4) Kot najvišja mesta na državnem tekmovanju štejejo 1. do vključno 3. mesto, ki se točkujejo z 10 točkami.
(5) Kot priznanja na državnem tekmovanju štejeta zlato priznanje (ali prva nagrada), ki se točkuje s 5 točkami, in srebrno priznanje (ali druga nagrada), ki se točkuje z 2 točkama.
6. člen
(izjemni dosežek na mednarodnih tekmovanjih)
(1) Mednarodna tekmovanja iz znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti ali umetnosti so tekmovanja, na katerih je udeležba mogoča na podlagi predhodne uvrstitve na državnem tekmovanju, pri čemer mora to državno tekmovanje izpolnjevati pogoje iz prejšnjega člena.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za mednarodno tekmovanje šteje tudi tekmovanje, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– organizira ga strokovno združenje, raziskovalna ali izobraževalna ustanova, ki izvaja programe s področja tekmovanja;
– je primarno namenjeno osnovnošolcem, dijakom ali študentom v ločenih skupinah;
– pravila so javno objavljena in zagotavljajo enake možnosti sodelovanja na mednarodni ravni;
– na tekmovanju je udeleženih najmanj 5 držav;
– tekmovanje ima večletno tradicijo oziroma je bilo pred objavo javnega razpisa za posamezno šolsko oziroma študijsko leto organizirano najmanj petkrat, pri čemer štejejo dosežki iz petega ali kasnejšega tekmovanja;
– o uvrstitvah tekmovalcev na tekmovanju odloča referenčen odbor strokovnjakov ali znanstvenikov iz relevantne discipline in
– nagrade prejme največ 20% tekmovalcev ali tekmovalnih skupin.
(3) Kot najvišja mesta na mednarodnem tekmovanju štejejo 1. do vključno 3. mesto, ki se točkujejo z 20 točkami.
(4) Kot priznanje na mednarodnem tekmovanju šteje priznanje, primerljivo zlatemu ali srebrnemu priznanju iz petega odstavka prejšnjega člena, ki se točkuje z 10 točkami.
(5) Udeležba na mednarodnem tekmovanju se točkuje s 5 točkami, če se je vlagatelj uvrstil na mednarodno tekmovanje na podlagi prvega odstavka tega člena, v primeru tekmovanja iz drugega odstavka tega člena pa le, če je vlagatelja za uvrstitev na tekmovanje izbral referenčen odbor strokovnjakov ali znanstvenikov iz relevantne discipline, ki ga imenuje organizator tekmovanja.
7. člen
(izjemni dosežek na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja)
(1) Kot izjemni dosežek na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja na državnih in mednarodnih tekmovanjih štejejo doseženo 1. do vključno 3. mesto na tekmovanju ali podeljeno zlato oziroma srebrno priznanje.
(2) Glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati tekmovanja, in točkovanja dosežkov se uporabljajo določbe 5. in 6. člena tega pravilnika.
8. člen
(izjemni dosežek na področju raziskovalnega dela)
(1) Kot izjemni dosežek na področju raziskovalnega dela šteje priznanje za najboljšo raziskovalno nalogo, ki je podeljena v okviru javnega natečaja ali razpisa za posamezno strokovno ali znanstveno disciplino, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– priznanja razpisuje in podeljuje strokovno združenje s področja raziskovalnega dela ali ustanova, vpisana v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije s področja raziskovalnega dela, ali tem primerljiva združenja in ustanove v tujini,
– javni natečaj ali razpis je primarno namenjen osnovnošolcem, dijakom ali študentom v ločenih skupinah,
– pravila natečaja ali razpisa so javno objavljena in zagotavljajo enake možnosti sodelovanja na državni ali mednarodni ravni,
– javni natečaj ali razpis ima večletno tradicijo oziroma je bil pred objavo javnega razpisa za posamezno šolsko oziroma študijsko leto organiziran najmanj petkrat, pri čemer štejejo dosežki iz petega ali kasnejšega javnega natečaja ali razpisa,
– o podelitvi priznanj odloča referenčen odbor strokovnjakov ali znanstvenikov iz relevantne discipline in
– priznanja prejme največ 20% prijavljenih raziskovalnih del za posamezno ciljno skupino iz druge alineje tega odstavka.
(2) Priznanje za najboljšo raziskovalno nalogo se točkuje z 10 točkami.
9. člen
(nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo na državni ali mednarodni ravni)
(1) Za nagrajeno znanstvenoraziskovalno, razvojno ali umetniško delo na državni ali mednarodni ravni se uporabljajo določbe 5., 6. in 8. člena tega pravilnika.
(2) Za umetniško delo šteje le lastno izvirno umetniško delo.
10. člen
(objava znanstvenoraziskovalne naloge ali znanstvenega prispevka)
(1) Kot objava znanstvenoraziskovalne naloge ali znanstvenega prispevka šteje prispevek, vpisan v vzajemno bazo podatkov COBISS najkasneje zadnji dan pred začetkom šolskega ali študijskega leta, za katerega vlagatelj uveljavlja dodelitev ali nadaljnje prejemanje štipendije. Objava mora biti v vzajemni bazi COBISS označena kot znanstvena v skladu s specifikacijo, objavljeno v dokumentu Tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografij, ki je javno objavljena na spletni strani http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Tipologija_slv.pdf.
(2) Objava v zborniku ali strokovni publikaciji se točkuje z 10 točkami, objava v znanstveni publikaciji se točkuje s 15 točkami.
11. člen
(umetniško ali drugo delo)
(1) Kot umetniško delo ali drugo delo, ki je dobilo vsaj dve pozitivni strokovni kritiki, objavljeni v različnih tiskanih medijih, šteje tisto delo, katerega pozitivni kritiki sta vpisani v vzajemno bazo podatkov COBISS najkasneje zadnji dan pred začetkom šolskega ali študijskega leta, za katerega vlagatelj uveljavlja dodelitev ali nadaljnje prejemanje štipendije. Kritiki morata biti v vzajemni bazi COBISS označeni v skladu s specifikacijo, objavljeno v dokumentu Tipologija dokumentov/del za vodenje bibliografij, ki je javno objavljena na spletni strani http://home.izum.si/COBISS/bibliografije/Tipologija_slv.pdf, pod točko 1.19 Recenzija, prikaz knjige, kritika, pri čemer se upoštevajo le kritike, objavljene v tiskanih medijih.
(2) Kot umetniško ali drugo delo, ki je sodelovalo na mednarodni razstavi ali mednarodnem festivalu, šteje delo, ki se je na tako razstavo ali festival uvrstilo na podlagi primerljivih meril, kot jih za udeležbo na mednarodnem tekmovanju določa 6. člen tega pravilnika.
(3) Izjemni dosežek iz tega člena se točkuje z 10 točkami.
12. člen
(uveljavljanje izjemnih dosežkov)
(1) V primeru individualnega izjemnega dosežka je vlagatelj upravičen do vseh točk, določenih za posamezni izjemni dosežek, v primeru dosežka v skupini ali soavtorstvu pa do polovice točk, določenih za posamezni izjemni dosežek.
(2) Vsak izjemni dosežek se ovrednoti le z enkratnim številom točk.
13. člen
(uspeh pri maturi)
(1) Uspeh pri splošni maturi se upošteva, če je vlagatelj dosegel vsaj 30 točk.
(2) Če je vlagatelj maturo v zadnjem letniku srednješolskega izobraževanja opravljal večkrat, se upošteva rezultat, ki je za vlagatelja ugodnejši.
(3) Ocene, dosežene na poklicni maturi, se pretvorijo v skladu z naslednjo tabelo za pretvorbo ocen:
+-------------------------------+-------------------------+
|        Poklicna matura        |     Splošna matura      |
|   (število doseženih točk)    |(število doseženih točk) |
+-------------------------------+-------------------------+
|              23               |           34            |
+-------------------------------+-------------------------+
|              22               |           32            |
+-------------------------------+-------------------------+
|              21               |           30            |
+-------------------------------+-------------------------+
(4) Ocene, dosežene na mednarodni maturi v Republiki Sloveniji, se pretvorijo v slovensko ocenjevalno lestvico v skladu s pravilnikom, ki ureja izvajanje izobraževalnega programa mednarodne mature.
(5) Rezultatov mature, doseženih izven Republike Slovenije, ni mogoče uveljavljati.
14. člen
(dokazilo o šolskem ali študijskem uspehu in povprečna ocena)
(1) Za dokazilo o šolskem uspehu v osnovni šoli šteje spričevalo zaključnega razreda osnovne šole. Povprečna ocena v osnovni šoli je povprečje vseh številčno izraženih zaključenih ocen vseh predmetov zaključnega razreda osnovne šole.
(2) Za dokazilo o šolskem uspehu v srednji šoli šteje spričevalo zadnjega zaključenega letnika pred tistim, za katerega vlagatelj uveljavlja dodelitev ali nadaljnje prejemanje štipendije. Povprečna ocena v srednješolskem izobraževanju je povprečje vseh številčno izraženih končnih ocen vseh predmetov ustreznega letnika.
(3) Za potrdilo o študijskem uspehu v višjem in visokošolskem izobraževanju šteje potrdilo izobraževalne ustanove, iz katerega so razvidne vse številčno izražene končne ocene vseh uspešno opravljenih obveznosti in datum opravljanja vsake obveznosti v vseh predhodnih študijskih letih na tistem študijskem programu, za katerega vlagatelj uveljavlja dodelitev ali nadaljnje prejemanje štipendije. Pri dvopredmetnih programih mora potrdilo vsebovati ocene in datume opravljanja obveznosti za oba programa. Povprečna ocena v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju je povprečje vseh številčno izraženih končnih ocen, razen ocene iz diplomskega dela, ki jih je vlagatelj dosegel v obdobju od 1. oktobra do 30. septembra preteklega študijskega leta glede na študijsko leto, za katerega uveljavlja dodelitev ali nadaljnje prejemanje štipendije. V primeru dvopredmetnih študijskih programov se povprečna ocena izračuna iz ocen obeh programov. Če ima študent v preteklem študijskem letu manj kot tri številčno izražene ocene, se za izračun povprečne ocene upoštevajo vse številčno izražene ocene, dosežene za zadnji letnik, v katerega je bil vlagatelj vpisan.
(4) Povprečna ocena se določi na dve decimalni številki natančno.
(5) Če je vlagatelj v zadnjem šolskem letu pred letom, za katerega uveljavlja dodelitev ali nadaljnje prejemanje štipendije, opravil obveznosti več razredov osnovne šole ali več letnikov srednješolskega izobraževanja, se upošteva povprečna ocena tistega razreda ali letnika, opravljenega v zadnjem šolskem letu, ki je za vlagatelja ugodnejša.
(6) Če so ocene pridobljene v tujini in jih ni mogoče enačiti oziroma primerjati z ocenami, kot jih urejajo predpisi Republike Slovenije s področja šolstva, vlagatelj predloži uradno potrdilo pristojne ustanove o načinu ocenjevanja, na katerem ta navede vse možne ocene, vse pozitivne ocene in razpon posamezne ocene, če ta ni linearen. Sklad na podlagi tega potrdila in potrdila o uspehu posamezno oceno pretvori v slovenski ocenjevalni sistem in izračuna povprečno oceno v skladu s tem členom.
15. člen
(uvrstitev med najboljših pet odstotkov študentov v generaciji)
(1) Kot uvrstitev med najboljših pet odstotkov študentov v posameznem letniku posameznega študijskega programa v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju glede na povprečno oceno šteje razmerje med povprečno oceno vlagatelja in povprečno oceno generacije.
(2) Za določitev povprečne ocene generacije iz prejšnjega odstavka se upoštevajo ocene vseh študentov istega letnika istega izobraževalnega programa v skladu z določbami prejšnjega člena.
(3) V primeru dvopredmetnih študijskih programov mora biti vlagatelj uvrščen med najboljših pet odstotkov študentov v generaciji pri obeh študijskih programih, upošteva pa se razmerje na tisti smeri, ki je za vlagatelja ugodnejše.
16. člen
(razvrstitev vlagateljev)
(1) Vlagatelji se glede na pogoj, na podlagi katerega uveljavljajo pridobitev Zoisove štipendije, razvrstijo v naslednje skupine:
– vlagatelji, ki pridobitev Zoisove štipendije uveljavljajo na podlagi pogojev, ki so jih dosegli v osnovni šoli (skupina OŠ);
– vlagatelji, ki pridobitev Zoisove štipendije uveljavljajo na podlagi pogojev, ki so jih dosegli v srednji šoli (skupina SŠ);
– vlagatelji, ki pridobitev Zoisove štipendije uveljavljajo na podlagi pogojev, ki so jih dosegli v višješolskem ali visokošolskem izobraževanju (skupina VŠ).
(2) Vloge se v okviru posamezne skupine razvrstijo po naslednjem vrstnem redu meril:
– število točk za izjemne dosežke,
– število točk pri maturi ali razmerje med povprečno oceno vlagatelja in povprečno oceno generacije,
– povprečna ocena.
(3) Vloge vlagateljev, ki niso bile izbrane po merilu iz prve alineje prejšnjega odstavka, se razvrščajo po naslednjih merilih glede na razpoložljiva sredstva.
III. DODATKI K ZOISOVI ŠTIPENDIJI
17. člen
(dodatek za bivanje)
(1) V primeru dodelitve štipendije štipendistu pripada dodatek za bivanje, če ima od prvega dne šolskega oziroma študijskega leta v kraju izobraževanja prijavljeno začasno prebivališče v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, in sklenjeno najemno pogodbo za šolsko oziroma študijsko leto, za katero uveljavlja dodatek.
(2) V primeru nadaljnjega prejemanja štipendije štipendistu pripada dodatek za bivanje, če ima v kraju izobraževanja prijavljeno začasno prebivališče in sklenjeno najemno pogodbo za šolsko oziroma študijsko leto, za katero uveljavlja dodatek, od prvega dne naslednjega meseca šolskega oziroma študijskega leta, v katerem je vložil vlogo za nadaljnje prejemanje štipendije, o čemer mora štipendist predložiti dokazila najkasneje do 5. dne naslednjega meseca po vložitvi vloge za nadaljnje prejemanje štipendije.
(3) Podatek o prijavi začasnega prebivališča sklad pridobi iz uradnih evidenc, razen v primeru prijave začasnega prebivališča v tujini, ki ga predloži vlagatelj.
(4) Pogoj oddaljenosti 25 km od kraja stalnega prebivališča do kraja izobraževanja je določen z razdaljo med krajem stalnega prebivališča in krajem izobraževanja. Razdalja med krajem stalnega prebivališča in krajem izobraževanja pomeni najkrajšo razdaljo od naslova nepremičnine, v kateri ima upravičenec prijavljeno stalno prebivališče, do naslova nepremičnine, v kateri se upravičenec izobražuje, določeno s spletnim daljinomerom »zemljevid.najdi.si.«. Če je kraj izobraževanja drugačen od sedeža izobraževalne ustanove, je štipendist dolžan zagotoviti podatke o dejanskem kraju izobraževanja.
(5) Šteje se, da štipendist biva v kraju izobraževanja, če je kraj začasnega prebivališča manj kot 25 km oddaljen od kraja izobraževanja. Razdalja se ugotavlja na način, določen v prejšnjem odstavku.
18. člen
(dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami)
(1) V primeru dodelitve štipendije štipendistu pripada dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami, če izkaže izpolnjevanje pogojev za ta dodatek od prvega dne šolskega oziroma študijskega leta, s katerim uveljavlja pravico do štipendije.
(2) V primeru nadaljnjega prejemanja štipendije štipendistu pripada dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami, če izkaže izpolnjevanje pogojev za ta dodatek od prvega dne naslednjega meseca šolskega oziroma študijskega leta, v katerem je vložil vlogo za nadaljnje prejemanje štipendije.
(3) Štipendistu, ki dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami uveljavlja med letom zaradi spremembe okoliščin, se ob izpolnjevanju pogojev dodeli dodatek s prvim dnem naslednjega meseca po izdaji odločbe pristojnega organa iz 20. člena zakona, vendar ne prej kot od začetka tekočega šolskega oziroma študijskega leta dalje.
IV. NADALJNJE PREJEMANJE ŠTIPENDIJE
19. člen
(vloga za nadaljnje prejemanje štipendije)
(1) Štipendist pri skladu vloži vlogo za nadaljnje prejemanje štipendije v višjem letniku izobraževalnega programa, za katerega mu je bila dodeljena štipendija, pred začetkom šolskega oziroma študijskega leta, na katerega se vloga nanaša.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka štipendist priloži:
– dokazilo o izjemnem dosežku ali dokazilo o šolskem ali študijskem uspehu,
– ustrezna dokazila, če uveljavlja dodatek za bivanje oziroma dodatek za štipendista s posebnimi potrebami,
– potrdilo o vpisu v izobraževalni program, če se izobražuje izven Republike Slovenije.
20. člen
(sprememba izobraževalnega programa)
(1) Štipendist, ki želi spremeniti izobraževalni program, o tem predhodno obvesti sklad. Sklad izda pisno soglasje k spremembi izobraževalnega programa, v katerem štipendista opozori na spremembe z vidika štipendijskega razmerja (nadaljnje prejemanje štipendije, mirovanje, prenehanje itd.). Izdano soglasje štipendista ne zavezuje k spremembi izobraževalnega programa.
(2) Ko štipendist predloži potrdilo o vpisu v nov izobraževalni program, sklad v skladu z zakonom izda novo odločbo o štipendiji na podlagi spremenjenih okoliščin s prvim dnem naslednjega meseca.
(3) Če štipendist spremeni izobraževalni program v začetku novega šolskega ali študijskega leta, predloži potrdilo o uspešnem zaključku letnika predhodnega izobraževalnega programa, za katerega je prejemal štipendijo.
V. UPORABA PRAVILNIKA O DODELJEVANJU DRŽAVNIH ŠTIPENDIJ
21. člen
(uporaba pravilnika, ki ureja dodeljevanje državnih štipendij)
Glede ugotavljanja izpolnjevanja starostnega pogoja, obveznosti štipendista, izplačila štipendij, štipendije za podaljšan študentski status, mirovanja štipendijskega razmerja, zaključka letnika oziroma izobraževanja, prenehanja štipendijskega razmerja zaradi posredovanih neresničnih podatkov, pogojnega dolga, odpovedi pravici in štipendiranja izobraževanja odraslih se za Zoisovo štipendijo smiselno uporabljajo določbe pravilnika, ki ureja dodeljevanje državnih štipendij.
VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
22. člen
(prehodna določba)
Za presojo štipendijskega razmerja upravičencev, ki so pridobili pravico do Zoisove štipendije po Zakonu o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr., 40/09, 62/10 – ZUPJS, 40/12 – ZUJF in 57/12 – ZPCP-2D), se do zaključka izobraževalnega programa, za katerega so pridobili Zoisovo štipendijo, uporablja Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij (Uradni list RS, št. 51/08 in 45/09).
23. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0072-11/2014
Ljubljana, dne 23. aprila 2014
EVA 2014-2611-0023
dr. Anja Kopač Mrak l.r.
Ministrica
za delo, družino, socialne zadeve
in enake možnosti