Uradni list

Številka 27
Uradni list RS, št. 27/2014 z dne 18. 4. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 27/2014 z dne 18. 4. 2014

Kazalo

1129. Poslovnik Nadzornega odbora Mestne občine Celje, stran 3207.

Na podlagi določb 10., 40. do 56. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13), 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF) in določb Pravilnika o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine (Uradni list RS, št. 23/09) je Nadzorni odbor Mestne občine Celje na 36. redni seji dne 2. 4. 2014 sprejel
P O S L O V N I K
Nadzornega odbora Mestne občine Celje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Nadzornega odbora Mestne občine Celje (v nadaljevanju: nadzorni odbor) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov nadzornega odbora ter druga vprašanja, pomembna za delo nadzornega odbora.
2. člen
V poslovniku uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
3. člen
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
4. člen
(1) Nadzorni odbor je pri svojem delu neodvisen in deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno.
(2) Nadzorni odbor opravlja svoje naloge strokovno, nepristransko, vestno in pošteno ter v skladu z veljavno zakonodajo in akti Mestne občine Celje (v nadaljevanju: občina).
5. člen
Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, podzakonskim predpisom ali z akti občine in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, kakor tudi spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto fizičnih in pravnih oseb.
6. člen
(1) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila (sejnine) za opravljanje dela v skladu s Pravilnikom o plačah, sejninah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev ter članov organov Mestne občine Celje, ki ga je sprejel Mestni svet Mestne občine Celje (v nadaljevanju: mestni svet). Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan Mestne občine Celje (v nadaljevanju: župan). Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
(2) Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki. V ta namen nadzorni odbor v postopku priprave proračuna sprejme letni program dela, katerega sestavni del je finančni načrt, s katerim se opredeli višina potrebnih sredstev za izvedbo letnega programa dela.
II. IMENOVANJE IN RAZREŠITEV ČLANOV TER KONSTITUIRANJE NADZORNEGA ODBORA
7. člen
(1) Nadzorni odbor ima 7 članov. Člane nadzornega odbora imenuje mestni svet izmed občanov najkasneje v 45-ih dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI/2 raven strokovne izobrazbe in primerne izkušnje s področja financ, gospodarstva, računovodstva ali prava. Kandidate za člane nadzornega odbora predlaga mestnemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade na podlagi predlogov strank in list volivcev, zastopanih v mestnem svetu.
(2) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani mestnega sveta, župan, podžupan, člani krajevnih odborov, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.
(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom mestnega sveta, ki je imenoval nadzorni odbor. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana mestnega sveta. Razrešitev opravi mestni svet na predlog nadzornega odbora.
(4) Član nadzornega odbora je dolžan o vsaki spremembi, ki se nanaša na nezdružljivost funkcije, obvestiti nadzorni odbor ter Komisijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade v roku 15 dni po spremembi.
(5) Člani nadzornega odbora svoje delo opravljajo nepoklicno.
8. člen
(1) Prvo sejo nadzornega odbora skliče župan najkasneje v 30 dneh po imenovanju članov nadzornega odbora. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina njegovih članov.
(2) Člani nadzornega odbora na prvi seji izmed sebe izvolijo predsednika nadzornega odbora z večino opredeljenih glasov.
(3) Člani nadzornega odbora lahko izmed sebe z večino opredeljenih glasov izvolijo tudi podpredsednika, ki pomaga predsedniku pri njegovem delu in ga nadomešča v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
(4) Sedež nadzornega odbora je na sedežu Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.
(5) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig z napisom »MESTNA OBČINA CELJE« ob zgornjem robu žiga in z napisom »NADZORNI ODBOR« ob spodnjem robu ter z grbom občine v sredini.
III. PRISTOJNOSTI NADZORNEGA ODBORA
9. člen
(1) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,
– ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe proračunskih sredstev,
– opravlja druge naloge, če tako določa zakon, podzakonski predpis ali statut.
(2) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev.
(3) Nadzor se lahko opravi za tekoče poslovanje kakor tudi za pretekla mandatna obdobja.
10. člen
Za izvajanje z zakonom in statutom določenih nalog opravlja nadzorni odbor naslednje naloge nadzorovanja:
– pregledovanje in proučevanje pravnih predpisov in aktov, s katerimi se določajo nameni proračunske porabe (odloki, proračuni, finančni načrti, zaključni računi, programi, razpisi in drugo),
– pregledovanje listinske dokumentacije (pogodbe, naročila, ponudbe, odredbe, nalogi, računi, dobavnice, zapisniki ter druge knjigovodske listine in poslovne knjige),
– ugotavljanje pravilnosti in smotrnosti poslovanja,
– priprava poročila o nadzoru,
– obravnavanje ugovora strank v postopku,
– obveščanje mestnega sveta in župana, v primeru hujše kršitve predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine pa tudi Računsko sodišče Republike Slovenije, Komisijo za preprečevanje korupcije in pristojno ministrstvo,
– obveščanje nadzorovane osebe oziroma njenih organov,
– prijava suma storitve prekrška ali kaznivega dejanja pristojnemu organu pregona,
– druge naloge v skladu z določili statuta občine in tega poslovnika.
11. člen
(1) Nadzorni odbor pred začetkom postopka nadzora obvesti o tem župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe.
(2) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
(3) Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
IV. NAČRTOVANJE DELA NADZORNEGA ODBORA
12. člen
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program (program dela) in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu, razen ob konstituiranju novega nadzornega odbora. Na novo konstituirani nadzorni odbor lahko sprejme letni program dela tudi na svoji drugi redni seji.
(2) Letni program dela je javen.
(3) Glede na zahtevnost in obseg nadzora ter število nadzornikov, ki bodo opravili nadzor, nadzorni odbor v letnem programu dela določi število in obseg nalog.
(4) Nadzorni odbor finančno ovrednoti načrtovane aktivnosti in k letnemu načrtu dela pripravi predlog potrebnih sredstev za delo nadzornega odbora. Predlog mora nadzorni odbor pravočasno dostaviti županu, da se upošteva pri pripravi poračuna občine.
(5) Pri finančnem vrednotenju je potrebno upoštevati naslednje stroške:
– nadomestilo za opravljanje nadzora,
– strokovno izobraževanje,
– plačilo zunanjih izvedencev,
– drugi materialni stroški.
13. člen
(1) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena.
(2) Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in mestnim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami.
(3) Mestni svet in župan lahko nadzorni odbor zaprosita za mnenje o določenih zadevi iz njegove pristojnosti.
(4) Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje mestnega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo.
14. člen
(1) Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor:
– proračuna in zaključnega računa proračuna občine,
– finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev.
(2) Nadzorni odbor lahko v sklopu letnega programa dela opravi tudi:
– letni nadzor predloga proračuna in finančnih načrtov uporabnikov proračunskih sredstev,
– vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem.
(3) V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore pravnih oseb, ki so financirane oziroma sofinancirane iz proračuna občine. S programom seznani nadzorni odbor mestni svet in župana.
(4) Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve na pobudo župana in mestnega sveta.
(5) Nadzorni odbor mora obravnavati in izdelati poročilo o pregledu zaključnega računa proračuna za preteklo leto v treh mesecih po sprejemu zaključnega računa.
(6) Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in mestnemu svetu do konca meseca februarja za preteklo leto, ob zaključku mandata pa najkasneje do izteka mandata. V letnem poročilu mora nadzorni odbor podati poročilo o svojem delu, ugotovitvah in opažanjih ter priporočila za odpravo nepravilnosti ali izboljšanje poslovanja.
(7) Če je poročilo namenjeno za obravnavo na seji mestnega sveta, ga je potrebno poslati županu vsaj 10 dni pred sejo mestnega sveta in določiti poročevalca oziroma predstavnika nadzornega odbora, ki bo sodeloval na seji mestnega sveta in odgovarjal na vprašanja, ki jih postavljajo člani mestnega sveta in drugi udeleženci seje.
15. člen
Nadzorni odbor lahko z večino opredeljenih glasov navzočih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
V. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV NADZORNEGA ODBORA
16. člen
(1) Predsednik nadzornega odbora ima naslednje pristojnosti:
– predstavlja nadzorni odbor,
– organizira in vodi delo nadzornega odbora,
– sklicuje in vodi seje nadzornega odbora,
– predlaga in pripravi dnevni red za seje nadzornega odbora,
– zastopa stališča in predloge nadzornega odbora v mestnem svetu,
– podpisuje sklepe nadzornega odbora, zapisnike, poročila in druge akte,
– spremlja in skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora,
– pripravi letni načrt nadzora nadzornega odbora,
– skrbi za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora,
– po potrebi sodeluje na sejah mestnega sveta in sejah njegovih delovnih teles; obvezno pa mora biti prisoten, ko se obravnava zaključni račun proračuna ter ko se obravnavajo poročila nadzornega odbora, ko mora podati mnenje nadzornega odbora,
– predlaga dodelitev nalog nadzora članom nadzornega odbora,
– sodeluje z mestnim svetom, županom in občinsko upravo,
– izvaja naloge nadzora v skladu s sklepi nadzornega odbora.
(2) Podpredsednik pomaga predsedniku in ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti.
17. člen
(1) Člani nadzornega odbora imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu nadzornega odbora, udeleževati se sej in odločati na njih.
(2) Če se član nadzornega odbora zaradi opravičenih razlogov seje ne more udeležiti, mora to nemudoma, najkasneje pa do začetka seje, sporočiti sklicatelju seje oziroma Službi mestnega sveta. Če član nadzornega odbora zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more opravičiti svoje odsotnosti do začetka seje, mora to storiti takoj, ko je mogoče.
18. člen
(1) Če obstaja dvom v nepristranskost člana nadzornega odbora, predsednik nadzornega odbora predlaga izločitev člana iz posamezne zadeve.
(2) Vsak član nadzornega odbora je dolžan o obstoju izločitvenih razlogov na svoji strani obvestiti predsednika nadzornega odbora.
(3) Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko predlaga tudi nadzorovana oseba ali sam član nadzornega odbora.
(4) Predlog za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V predlogu je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svoj predlog za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora. O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
19. člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
VI. NAČIN DELA NADZORNEGA ODBORA
20. člen
(seje nadzornega odbora)
Nadzorni odbor dela oziroma sprejema poročila, mnenja, priporočila, predloge in druge akte na rednih, izrednih ali dopisnih sejah, na katerih je navzoča večina članov odbora.
21. člen
(1) Seje nadzornega odbora sklicuje in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik ali pooblaščeni član nadzornega odbora.
(2) Predsednik skliče sejo nadzornega odbora na svojo pobudo ali na zahtevo večine članov oziroma najmanj štirih članov odbora.
(3) Predsednik nadzornega odbora lahko skliče sejo tudi na predlog mestnega sveta oziroma na zahtevo župana.
(4) Če predsednik nadzornega odbora po prejemu zahteve za sklic seje slednje ne skliče v 15 dneh, jo lahko skliče vlagatelj zahteve.
(5) V pisni zahtevi morajo predlagatelji obrazložiti, katere zadeve naj obravnava nadzorni odbor oziroma zahtevi predložiti pisna gradiva zanje.
22. člen
(1) Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, ki ne morejo čakati na naslednjo redno sejo. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi zanjo.
(2) Predsednik nadzornega odbora ali član, ki poda ustrezno obrazložitev, lahko predlaga izredno sejo nadzornega odbora.
23. člen
(1) Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje. Na dopisni seji ni mogoče odločati o zadevah, ki se nanašajo na nadzor proračunskega uporabnika.
(2) Dopisna seja se opravi v fizični ali elektronski obliki vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki se predlaga v sprejem ter osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje).
(3) Dopisna seja je sklepčna, če je vabilo poslano vsem članom nadzornega odbora.
(4) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je zanj glasovala večina članov nadzornega odbora.
24. člen
(dnevni red sej nadzornega odbora)
(1) Predsednik odbora določa dnevni red in datum seje, razen če ni o tem nadzorni odbor odločil na prejšnji seji.
(2) Pobude za uvrstitev konkretne zadeve na dnevni red lahko podajo vsi člani nadzornega odbora, mestni svet ali župan.
(3) Na dnevni red seje je potrebno uvrstiti tudi točki »Potrditev zapisnika prejšnje seje« in »Razno«.
(4) Nadzorni odbor o predlaganem dnevnem redu glasuje na sami seji pred obravnavo ostalih točk dnevnega reda.
(5) Na dnevni red se lahko naknadno uvrsti dodatna točka, če je zanjo pripravljeno gradivo za člane nadzornega odbora, o čemer nadzorni odbor glasuje na začetku seje.
(6) Z dnevnega reda se lahko umakne točka, za katero gradivo ni dovolj temeljito pripravljeno ali če ni prisotnega poročevalca. O umiku točke z dnevnega reda seje nadzorni odbor glasuje na začetku seje.
(7) Seja poteka po sprejetih točkah dnevnega reda seje nadzornega odbora.
25. člen
(vabilo in gradivo)
(1) V vabilu za sejo nadzornega odbora mora sklicatelj podati predlog dnevnega reda.
(2) Pisno vabilo s predlogom dnevnega reda seje mora obvezno vsebovati:
– datum, čas in kraj sklica,
– zapisnik zadnje seje.
26. člen
(1) Skupaj z vabilom mora sklicatelj seje nadzornega odbora priložiti k vsaki točki predloga dnevnega reda tudi gradivo ter pisno obrazložitev predlagatelja zadeve, v kateri je podana podlaga za razpravljanje in odločanje na seji.
(2) Izjemoma, kadar so za to podani posebej utemeljeni razlogi, se lahko gradivo k posamezni točki dnevnega reda članom nadzornega odbora ne pošlje skupaj z vabilom. V tem primeru jim mora biti gradivo vročeno na sami seji in se lahko sprejme samo kot informacija, če se tako odloči večina članov nadzornega odbora.
27. člen
(1) Vabilo z gradivom za sejo nadzornega odbora mora biti poslano članom nadzornega odbora praviloma 7 dni pred sejo nadzornega odbora, izjemoma pa tudi manj, kadar mora nadzorni odbor odločati o neodložljivem vprašanju, vendar ne manj kot 3 dni pred sejo.
(2) Vabilo za izredno sejo z gradivom mora biti vročeno članom nadzornega odbora najkasneje 3 dni pred sejo nadzornega odbora, izjemoma pa v krajšem roku.
(3) Vabila na sejo nadzornega odbora se skupaj z gradivi pošljejo prejemnikom po elektronski pošti. Gradiva ni potrebno pošiljati po elektronski pošti, kadar je le-to objavljeno na svetovnem spletu in javno dostopno.
28. člen
(1) Vabilo na sejo nadzornega odbora se lahko skupaj z gradivom pošlje vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna – pripravljavcem gradiv, predstavnikom nadzorovanih oseb.
(2) Če nadzorni odbor presodi, da je to za razjasnitev zadeve koristno, lahko nadzorni odbor na svojo sejo povabi tudi posamezno delovno telo mestnega sveta.
(3) Razprava na seji je skupna, o zadevi pa odloča samo nadzorni odbor.
29. člen
(sklepčnost)
(1) Nadzorni odbor je sklepčen, če je na seji prisotna večina članov nadzornega odbora.
(2) Nadzorni odbor lahko obravnava zadeve iz svoje pristojnosti tudi, če ni sklepčen. Po obravnavi lahko oblikuje predloge in mnenja, ne more pa sprejeti sklepov.
(3) Če je na nesklepčni seji prisotna najmanj ena tretjina članov nadzornega odbora, lahko člani soglasno sklenejo, da obravnavajo tudi vprašanja, o katerih se odloča in da se odločitve sprejmejo na korespondenčni seji.
30. člen
(potek seje)
(1) Predsednik nadzornega odbora na začetku seje ugotovi sklepčnost, nato pa da v obravnavo predlagani dnevni red seje, pri čemer vsak član nadzornega odbora lahko predlaga spremembo dnevnega reda, o kateri nadzorni odbor glasuje.
(2) Po morebitnih sprejetih spremembah dnevnega reda nadzorni odbor glasuje še o dnevnem redu v celoti.
31. člen
(1) Posamezne točke se obravnavajo po vrstnem redu, kakor je bil sprejet dnevni red.
(2) Po sprejemu dnevnega reda nadzorni odbor odloča o potrditvi zapisnika, h kateremu lahko člani nadzornega odbora podajo pripombe za spremembo ali dopolnitev zapisnika.
(3) Na začetku vsake točke dnevnega reda poda pripravljavec ali predlagatelj gradiva uvodno obrazložitev.
32. člen
(1) Po končani obrazložitvi predsednik nadzornega odbora člane nadzornega odbora povabi k razpravi. Razpravljanje se mora nanašati na obravnavano točko. Ko predsednik ugotovi, da ni več razpravljavcev, zaključi razpravo.
(2) Na seji nadzornega odbora lahko sodelujejo in dobijo besedo samo člani nadzornega odbora, predstavniki strokovnih služb občine, osebe, pri katerih je uveden nadzor in vabljeni na sejo, vendar samo pri tistih točkah dnevnega reda, h katerim so bili vabljeni.
(3) Seje nadzornega odbora se lahko udeležijo člani mestnega sveta in župan samo, če so povabljeni. Na seji lahko razpravljajo z dovoljenjem predsedujočega, nimajo pa pravice glasovanja.
33. člen
Nadzorni odbor praviloma konča sejo, ko so izčrpane vse točke dnevnega reda.
34. člen
(1) Predsednik nadzornega odbora lahko prekine sejo nadzornega odbora, če:
– seja ni več sklepčna,
– je za odločanje potrebno pridobiti mnenje drugih organov,
– je potrebno pripraviti predlog za odločitev,
– tako sklene nadzorni odbor.
(2) Nedokončana zadeva se preloži na eno od prihodnjih sej nadzornega odbora.
35. člen
(1) Predsednik nadzornega odbora oblikuje po opravljeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda predlog sklepa in ga da na glasovanje.
(2) Če je o isti zadevi izoblikovanih več predlogov, se glasuje po vrstnem redu, po katerem so bili predlogi podani.
36. člen
Za red na seji nadzornega odbora skrbi predsednik nadzornega odbora. Predsednik skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni ali mu seže v besedo le predsednik nadzornega odbora.
37. člen
(vzdrževanje reda na seji)
(1) Za kršitev reda na seji nadzornega odbora lahko predsednik nadzornega odbora izreče naslednje ukrepe:
– opomin,
– odvzem besede,
– odstranitev s seje ali z dela seje.
(2) Opomin se lahko izreče članu nadzornega odbora oziroma govorniku, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji.
(3) Odvzem besede se lahko izreče članu nadzornega odbora oziroma govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
(4) Zoper odvzem besede lahko govornik ugovarja. O ugovoru odloča nadzorni odbor.
(5) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu nadzornega odbora oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo nadzornega odbora.
(6) Član odbora oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti sejo. Zoper odstranitev s seje lahko govornik ugovarja. O ugovoru odloči nadzorni odbor.
(7) Predsednik nadzornega odbora lahko odredi, da se odstrani s seje vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
(8) Če predsednik nadzornega odbora z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji nadzornega odbora, jo prekine.
38. člen
(konflikt interesov)
(1) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji tudi v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
– je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala,
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
– je član nadzornega odbora ali njegov družinski član ali zakonski oziroma zunajzakonski partner lastnik ali solastnik (direktno ali indirektno) nadzorovane pravne osebe, ali zavoda, ki je registriran za opravljanje enake dejavnosti, kot je nadzorovana pravna oseba,
– je član nadzornega odbora zaposlen v javnem zavodu ali javnem podjetju oziroma v nadzorovani pravni osebi, v kateri se opravlja nadzor ali če opravlja kakšno pogodbeno delo za proračunskega uporabnika, pri katerem se opravlja nadzor,
– je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora,
– obstajajo druge okoliščine, ki zbujajo dvom o nepristranskosti člana nadzornega odbora.
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
39. člen
(odločanje)
(1) Nadzorni odbor je sklepčen in veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
(2) Nadzorni odbor sprejema odločitve na seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen glede vprašanj, za katera ta poslovnik predpisuje drugačno večino. Člani nadzornega odbora se opredeljujejo »ZA« oziroma »PROTI« sprejetju odločitve. V primeru, da se je opredelilo »ZA« sprejem odločitve enako število članov kot »PROTI« sprejemu odločitve, se šteje, da odločitev ni bila sprejeta.
40. člen
(1) Glasovanje na seji nadzornega odbora je praviloma javno z dvigom rok. Predsednik nadzornega odbora po opravljenem glasovanju ugotovi izid glasovanja.
(2) O tajnem glasovanju odloča nadzorni odbor na zahtevo večine navzočih članov nadzornega odbora.
(3) Tajno glasovanje se opravi z glasovnicami. Tajno glasovanje izvedeta zapisnikar in predsednik nadzornega odbora, ki tudi objavi rezultat glasovanja.
41. člen
(zapisnik)
(1) O delu na seji nadzornega odbora se piše skrajšani zapisnik. Zapisnik obsega podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov nadzornega odbora na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov nadzornega odbora, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji (le v primeru, kadar so vabljeni), o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti.
(2) Na izrecno zahtevo razpravljavca se v zapisnik vnese njegova razprava.
(3) V zapisnik se ne piše ugotovitev o opravljenem nadzoru. Le-te predstavljajo prilogo zapisnika in ne predstavljajo javnih listin, če vsebujejo podatke tajne narave.
(4) Sprejeti sklepi nadzornega odbora morajo biti oblikovani in zapisani tako, da je v njih nedvoumno opredeljeno stališče nadzornega odbora do posamezne zadeve, ki jo je nadzorni odbor obravnaval.
(5) Na vsaki seji nadzornega odbora se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje in vseh morebitnih vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej nadzornega odbora. Kadar pogoji zaradi prehitrega sklica naslednje seje ne omogočajo priprave zapisnika, se le-ta obravnava na prvi naslednji seji, pri čemer je potrebno navesti razloge za zamudo. Vsak član nadzornega odbora ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči nadzorni odbor. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
(6) Sprejeti zapisnik podpišeta predsednik nadzornega odbora oziroma predsedujoči in zapisnikar.
42. člen
(1) Zapisniki in ostalo gradivo sej nadzornega odbora se hranijo v prostorih občinske uprave.
(2) Predsednik oziroma podpredsednik nadzornega odbora podpisujeta sklepe in akte nadzornega odbora.
(3) Za sklic seje in za dopisovanje s tretjimi osebami uporablja nadzorni odbor svoj žig.
43. člen
(nadzor)
(1) Za vsak posamezen nadzor mora nadzorni odbor sprejeti sklep o izvedbi nadzora, s katerim se imenuje pristojnega člana nadzornega odbora (v nadaljevanju: nadzornika).
(2) Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, navedbo oseb, ki bodo nadzor opravile, navedbo časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).
(3) Sklep, ki ga podpiše predsednik nadzornega odbora, se pošlje županu in odgovorni osebi uporabnika proračuna oziroma nadzorovani osebi. Nadzor se začne z vročitvijo sklepa o nadzoru nadzorovani osebi.
(4) Predsednik nadzornega odbora ima pravico in dolžnost spremljati izvajanje nadzora.
44. člen
(1) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzorniku predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Nadzornik ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, katera mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni posredovati.
(2) Člani nadzornega odbora ne smejo odnašati izvirnikov dokumentov, ki so predmet nadzora, iz upravne stavbe, lahko pa si pridobijo fotokopije dokumentov.
(3) Nadzornik mora nadzorovani osebi dati primeren čas za pripravo in predložitev potrebne oziroma zahtevane dokumentacije, ki ne sme biti krajši od 8 dni. Če nadzornik ne določi roka nadzorovani osebi, mora le-ta predložiti zahtevano dokumentacijo najkasneje v roku 15 dni od prejema zahteve in o pripravljeni dokumentaciji obvestiti nadzorni odbor.
45. člen
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje mestni svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan v roku 15 dni od imenovanja.
46. člen
(1) Po opravljenem pregledu pripravi nadzornik osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru.
(2) Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku 8 dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru ter določi nadzorniku rok v katerem naj pripombe vključi v poročilo o nadzoru. Če nadzornik pripomb ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru.
(3) Osnutek poročila o nadzoru obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član nadzornega odbora in predsednik nadzornega odbora se morajo o osnutku poročila izjasniti. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru, ki ga podpiše predsednik nadzornega odbora in se ga pošlje nadzorovani osebi najkasneje v roku 8 dni po sprejemu.
(4) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti v roku 8 dni.
(5) Osnutek poročila o nadzoru, ki ga sprejme nadzorni odbor, podpiše predsednik nadzornega odbora in se ga pošlje nadzorovani osebi najkasneje v roku 8 dni po sprejemu.
47. člen
(odzivno poročilo)
(1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi sprejeti osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku 8 dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku 15 dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
(2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, mestnemu svetu in županu, po potrebi pa tudi Računskemu sodišču Republike Slovenije, Komisiji za preprečevanje korupcije in pristojnemu ministrstvu.
48. člen
(obravnava poročila nadzornega odbora)
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Mestni svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
49. člen
(vsebina poročila nadzornega odbora)
(1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki ga izda pristojni minister.
(2) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenja, priporočila oziroma predlogi.
(3) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru.
(4) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.
(5) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.
(6) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno.
(7) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, pri katerem bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.
(8) Neučinkovito poslovanje je tisto, pri katerem bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.
(9) Neuspešno poslovanje je tisto, pri katerem se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
(10) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ).
50. člen
(postopanje nadzornega odbora)
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v 15 dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo, Računsko sodišče Republike Slovenije in Komisijo za preprečevanje korupcije.
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
(3) Nadzorni odbor v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena hkrati obvesti tudi župana in mestni svet.
51. člen
Za hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovane pravne osebe štejejo naslednja dejanja:
– če proračunski uporabnik prevzame obveznost v breme proračuna ali izplača proračunska sredstva za namene, ki niso predvideni v proračunu;
– če proračunski uporabnik prevzame obveznost v breme proračuna ali izplača proračunska sredstva v višini, ki presegajo v proračunu zagotovljena denarna sredstva oziroma višino, ki jo določi mestni svet;
– če proračunski uporabnik pri prodaji ali oddaji finančnega ali stvarnega premoženja ravna v nasprotju z zakonodajo;
– druge kršitve, ki se po zakonu štejejo za prekrške oziroma imajo naravo kaznivih dejanj;
– druge kršitve predpisov, ki se po presoji nadzornega odbora štejejo za hujše;
– proračunski uporabnik ne predloži zahtevane dokumentacije v zahtevanem obsegu in rokih v skladu s 44. členom tega poslovnika.
52. člen
(letno poročilo o delu in porabi sredstev nadzornega odbora)
Nadzorni odbor mora županu in mestnemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
VII. JAVNOST DELA
53. člen
(javnost dela nadzornega odbora)
(1) Delo nadzornega odbora je javno.
(2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
(3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
(4) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. Član nadzornega odbora brez soglasja nadzornega odbora ne sme sporočiti javnosti podatkov o seji, dokler ni pripravljeno uradno obvestilo za javnost oziroma dokler predsednik nadzornega odbora ne informira javnosti o seji ali dokler ni potrjen zapisnik seje.
(5) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu nadzornega odbora in z objavo njegovih končnih poročil na spletni strani občine. Vabila, zapisniki in gradivo, če ne predstavljajo informacij tajne narave, se objavijo na spletni strani občine.
(6) Predsednik nadzornega odbora sme javnost obvestiti o ugotovitvah iz poročila o nadzoru takrat, ko je poročilo dokončno.
54. člen
(1) Vabila z dnevnim redom za seje nadzornega odbora, zapisniki in sklepi sej so informacije javnega značaja.
(2) Sklepi in dokončna poročila o izvedenem nadzoru so informacije javnega značaja, razen če vsebujejo podatke, katere veljavni predpisi opredeljujejo kot državne, uradne ali poslovne skrivnosti.
(3) Osnutki poročil niso informacije javnega značaja.
VIII. SPREJEMANJE POSLOVNIKA
55. člen
(1) Poslovnik Nadzornega odbora Mestne občine Celje sprejme nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
(2) Obrazloženo pobudo za spremembo oziroma dopolnitev tega poslovnika lahko poda vsak član nadzornega odbora.
(3) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme nadzorni odbor po enakem postopku in z enako večino kot velja za sprejem poslovnika.
IX. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
56. člen
Za vsa področja, ki niso urejena s tem poslovnikom, se smiselno uporabljajo določila Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Mestne občine Celje oziroma veljavnih predpisov s področja delovanja nadzornih odborov. V primeru nasprotujočih oziroma nejasnih določil med Statutom Mestne občine Celje in tem poslovnikom se neposredno uporabljajo določila Statuta Mestne občine Celje.
57. člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika prenehajo veljati Poslovnik Nadzornega odbora Mestne občine Celje z dne 27. 5. 1999 ter Spremembe in dopolnitve Poslovnika Nadzornega odbora Mestne občine Celje z dne 31. 1. 2001 in 15. 11. 2005, njihove določbe pa se uporabljajo do 30. 9. 2014.
58. člen
Ta poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi, uporabljati pa se začne s 1. 10. 2014.
Št. 011-7/2011-109
Celje, dne 2. aprila 2014
Predsednik Nadzornega odbora
Mestne občine Celje
Jožef Turnšek l.r.