Uradni list

Številka 14
Uradni list RS, št. 14/2014 z dne 21. 2. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 14/2014 z dne 21. 2. 2014

Kazalo

401. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Borovnica, stran 1449.

Na podlagi Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 6/08, 81/09, 84/11) in 30. člena Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12) je Občinski svet Občine Borovnica na 22. redni seji dne 6. 2. 2014 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo v Občini Borovnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se na območju Občine Borovnica ureja:
1. dejavnost izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in lastne oskrbe s pitno vodo,
2. obveznosti upravljavca in uporabnikov,
3. obveznosti upravljavca zasebnega vodovoda,
4. vodovodno omrežje, objekte in naprave upravljavca in uporabnikov,
5. vzdrževanje, obnova in novogradnja objektov in naprav vodovodnega omrežja,
6. pogoje priključitve na javni vodovod,
7. meritve in obračun porabljene pitne vode,
8. prekinitev dobave vode,
9. odvzem vode iz hidrantov,
10. varovanje javnega vodovoda,
11. vire financiranja oskrbe s pitno vodo,
12. prenos vodovodnega omrežja, objektov in naprav v upravljanje.
2. člen
(območja izvajanja oskrbe s pitno vodo)
(1) Občina mora zagotoviti izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na njenem območju s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
– da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in
– da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan.
(3) Lastna oskrba s pitno vodo se izvaja na območjih poselitve in za posamezne stavbe ali gradbene inženirske objekte kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
II. POMEN UPORABLJENIH POJMOV
3. člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
(1) Javni vodovod je vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe; del javnega vodovoda je tudi zunanje hidrantno omrežje za gašenje požarov, ki je neločljivo hidravlično povezano z javnim vodovodom in vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe.
(2) Uporabnik javnega vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik ali najemnik objekta ali zemljišča in uporablja pitno vodo iz javnega vodovoda in je za priklop na vodovodno omrežje pridobil soglasje upravljavca.
(3) Magistralno vodovodno omrežje in naprave so: tranzitni vodovodi, zajetja, vodna črpališča, prečrpališča, naprave za bogatenje podtalnice in čiščenje ter pripravo vode, objekti za hranjenje vode, objekti za dvig ali reduciranje tlaka v vodovodu in služijo oskrbi s pitno vodo več občinam ali regiji.
(4) Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
(5) Transportni vodovod je regionalno ali magistralno vodovodno omrežje za dovajanje pitne vode od vira do vodovodnega omrežja za oskrbo s pitno vodo, ki je infrastruktura lokalnega pomena.
(6) Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture.
(7) Upravljavec javnega vodovoda (v nadaljevanju upravljavec) je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe.
(8) Priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (v nadaljnjem besedilu: priključek) je cevovod od javnega vodovoda do odjemnega mesta in njegova oprema; priključek je v lasti lastnika stavbe ali gradbenega inženirskega objekta in ne sodi med objekte in opremo javne infrastrukture; priključni sklop na javni vodovod, odjemno mesto in obračunski vodomer so sestavni deli priključka.
(9) Obračunski vodomer je naprava za merjenje porabe pitne vode iz javnega vodovoda, ki je nameščen pred odjemnim mestom in je osnova za obračun izvedenih storitev javne službe.
(10) Odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom (ventil za vodomerno uro); odjemno mesto je tudi mesto, kjer se izvaja odjem vode iz javnega vodovoda.
(11) Interni vodovod je vodovodna inštalacija od obračunskega vodomera dalje.
(12) Interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga upravljavec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode.
(13) Vodarina je sestavljena iz stroškov opravljanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo.
(14) Omrežnina je sestavljena iz stroškov javne infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo ter javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter so opredeljeni v Uredbi o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(15) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo na območjih, kjer občina javne službe ne zagotavlja in se pri odvzemu vode iz podzemnih ali površinskih voda izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
(16) Zasebni vodovod je vodovod, ki je v zasebni lasti in namenjen lastni oskrbi s pitno vodo.
(17) Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo.
(18) Oskrbovalno območje je ena ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod.
(19) Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.
(20) Obstoječe poselitveno območje je naselje in območje, ki je z ustreznim prostorskim aktom, uveljavljenim najpozneje do 31. decembra 2005, določeno za širitev naselja.
(21) Predvideno poselitveno območje je v skladu s predpisi s področja urejanja prostora določeno območje za širitev naselja, razen območij iz prejšnje točke.
(22) Izgube pitne vode iz vodovoda so razlika med načrpano ali odvzeto pitno vodo iz zajetja ali zajetij za pitno vodo, ki napaja vodovod, in pitno vodo, ki je iz vodovoda dobavljena uporabnikom javne službe, uporabnikom posebnih storitev ali prebivalcem pri lastni oskrbi s pitno vodo.
(23) Kataster gospodarske javne infrastrukture je sistem zbirk evidentiranih podatkov infrastrukture, ki jih na nivoju države zagotavlja občina. Upravljavec ali skrbnik s pooblastilom občine vodi sistem zbirk in ga posreduje GU Ljubljana.
III. DEJAVNOST IZVAJANJA LOKALNE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE ZA OSKRBO S PITNO VODO
4. člen
(določitev izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo)
(1) Obvezno gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo zagotavlja Občina Borovnica preko javnega podjetja na območju Občine Borovnica v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom in drugimi predpisi.
(2) Javno službo iz prejšnjega odstavka na območju Občine Borovnica izvaja JP KPV, d.o.o., ki ima v najemu objekte in naprave vodovodne infrastrukture.
(3) Upravljavec opravlja javno službo oskrbe s pitno vodo sam. Posamezne dejavnosti, ki jih zaradi zakonskih ali tehničnih omejitev ne more izvajati sam, lahko prenese na druge pravne ali fizične osebe v skladu s predpisi in pod pogojem, da so izpolnjeni vsi predpisani tehnični, sanitarni ter drugi standardi in normativi.
5. člen
(1) Občina določi območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo. Območja so lokacijsko opredeljena s topološko pravilnimi poligoni, ki jih določajo točke z ravninskimi koordinatami v državnem koordinatnem sistemu in so prikazana na temeljni topografski karti, ki je sestavni del tega odloka.
(2) V primeru lastne oskrbe s pitno vodo mora zasebni vodovod imeti upravljavca, če oskrbuje:
– eno- ali večstanovanjskih stavb, v katerih je skupno pet ali več stanovanj, v katerih prebivajo osebe s stalnim prebivališčem,
– eno- ali večstanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjskih stavb za posebne namene, gostinskih stavb, upravnih ali pisarniških stavb, trgovskih ali drugih stavb za storitvene dejavnosti, stavb za promet ali stavb za izvajanje elektronskih komunikacij, industrijskih stavb ali skladišč in stavb splošnega družbenega pomena in
– eno- ali več stavb ali gradbenih inženirskih objektov, kjer je omogočena splošna raba vode iz zasebnega vodovoda.
(3) Lastniki zasebnega vodovoda iz prejšnjega odstavka morajo skleniti pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda s pravno ali fizično osebo in o upravljavcu zasebnega vodovoda pisno obvestiti občino.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se pogodba o upravljanju zasebnega vodovoda ne sklene, če imajo stavbe iz tretjega odstavka tega člena enega lastnika, ki je hkrati upravljavec zasebnega vodovoda. Lastnik zasebnega vodovoda mora o njegovem upravljanju pisno obvestiti občino.
(5) Občina zagotavlja vodenje evidence zasebnih vodovodov in njenih upravljavcev na svojem območju.
(6) Če se oskrbovanci, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda ne morejo dogovoriti o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.
(7) Občine, ki jih javni vodovod oskrbuje s pitno vodo, se morajo dogovoriti o upravljavcu celotnega javnega vodovoda ali njegovega dela. V primeru, da do dogovora ne pride, o tem obvestijo pristojno ministrstvo, ki ukrepa skladno z določbami zakona, ki ureja lokalno samoupravo.
6. člen
Dejavnost oskrbe s pitno vodo obsega:
(1) upravljanje z vodovodnim omrežjem, objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo,
(2) zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode uporabnikom in varnost vodooskrbe v skladu z veljavnimi predpisi,
(3) izvajanje meritev in monitoringa kvalitete pitne vode,
(4) vzdrževanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav,
(5) izvajanje potrebnih rekonstrukcij, novogradenj in tehnoloških izboljšav,
(6) razvoj, ki obsega planiranje in gradnjo novih vodovodov, objektov in naprav,
(7) priključevanje novih uporabnikov na vodovodno omrežje,
(8) redno vzdrževanje priključkov,
(9) vodenje in razvijanje katastra upravljavca in zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture vodovodnega omrežja.
7. člen
Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena oskrba s pitno vodo z lastno oskrbo s pitno vodo. Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
8. člen
(vodenje evidence o javnih in zasebnih vodovodih in o upravljavcih javnih vodovodov)
(1) Pristojno ministrstvo vodi evidenco o upravljavcih javnih vodovodov. Potrebne podatke za vodenje evidence iz prejšnjega stavka in njihove morebitne spremembe, ministrstvu priskrbi Občina Borovnica.
(2) Pristojno ministrstvo vodi evidenco o javnih in zasebnih vodovodih. Potrebne podatke povezane z vodenjem evidenc iz prejšnjega stavka priskrbijo ministrstvu upravljavci vodovodov, ki o posredovanih podatkih hkrati obvestijo tudi Občino Borovnica.
9. člen
(opremljenost naselij)
(1) Območje poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar mora biti opremljeno z javnim vodovodom.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti z javnim vodovodom opremljeno tudi območje poselitve z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in gostoto poselitve manjšo ali enako pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar, razen če se na območju poselitve izvaja lastna oskrba s pitno vodo ali samooskrba objekta s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in sta hkrati izpolnjena naslednja pogoja:
– da se iz posameznega zasebnega vodovoda oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in
– da je letna povprečna zmogljivost posameznega zasebnega vodovoda manjša kot 10 m3 pitne vode na dan.
(3) Na poselitvenem območju iz prvega in drugega odstavka tega člena je treba zagotoviti vgradnjo hidrantov na sekundarnem vodovodu ali izjemoma na primarnem vodovodu v skladu s predpisom na področju varstva pred požari, ki ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij.
(4) Če je hidrantno omrežje zasebni vodovod z vgrajenimi hidranti, je tako omrežje zasebno hidrantno omrežje, ki ga upravlja upravljavec zasebnega vodovoda.
(5) Občina v Odloku o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Borovnica opredeli poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve.
IV. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA
10. člen
Upravljavec ima pri oskrbi s pitno vodo zlasti naslednje obveznosti:
(1) skrbi za normalno obratovanje vodovodnega omrežja, objektov in naprav,
(2) skrbi za zadostne količine pitne vode in zagotavlja higiensko neoporečnost pitne vode ter redno zagotavlja kontrolo in preiskave kakovosti pitne vode v skladu z veljavno zakonodajo,
(3) redno vzdržuje in obnavlja vodovodno omrežje, objekte in naprave z namenom odkrivanja morebitnih nepravilnosti,
(4) izvaja potrebne rekonstrukcije in novogradnje na vodovodnem omrežju,
(5) vzdržuje okolico vodovodnih objektov in naprav, za katere je odgovoren,
(6) kontrolira delovanje vodovodnih naprav in objektov,
(7) skrbi za brezhibno delovanje javnih hidrantov in hidrantnega omrežja,
(8) vzdržuje in obnavlja ali nadzira vzdrževanje in obnavljanje priključkov, če jih na pobudo lastnika vzdržuje nekdo drug,
(9) izvede ali nadzira izvedbo novih priključkov,
(10) izdaja soglasja za priključitev na javni vodovod in soglasja k projektnim rešitvam,
(11) redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne in izredne preglede skladno z veljavno zakonodajo,
(12) redno odčitava vodomere in skrbi za redni obračun porabljene vode,
(13) neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob redukcijah ali prekinitvah dobave vode, o oporečni pitni vodi ter obveznem prekuhavanju vode kot preventivnem zdravstvenem ukrepu na podlagi navodil republiškega zdravstvenega inšpektorata ali pooblaščenega zavoda za zdravstveno varstvo,
(14) v primeru višje sile skupaj z Občinskim štabom civilne zaščite organizira dobavo pitne vode, ter o nastopu višje sile poroča pristojnim občinskim organom,
(15) pripravlja predloge obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema,
(16) sodeluje pri projektiranju vodovodnega omrežja, objektov in naprav,
(17) pripravlja sanacijski program vodooskrbe za eventualni oporečni vodni vir,
(18) obvešča pristojne organe o nizkem vodostaju izvirne in načrpane podtalne vode,
(19) skrbi za zavarovanje in varovanje vodnih virov,
(20) skrbi za razvoj vodovodnega sistema in nove vodne vire,
(21) stalno zagotavlja ustrezen kadrovski nivo in tehnično opremljenost v skladu s stanjem tehnike,
(22) vodi bazo priključkov,
(23) vodi kataster gospodarske javne infrastrukture s pooblastilom lastnika,
(24) letno oddaja (oziroma po potrebi) digitalno bazo za lastnikov predstavitveni medij,
(25) omogoči lastniku dostop do podatkov katastra upravljavca,
(26) opravlja druga dela v zvezi z vodooskrbo.
11. člen
Upravljavec je dolžan z javnimi vodovodi gospodariti v skladu s predpisi tako, da ohranja oziroma povečuje njihovo zmogljivost in kvaliteto.
Upravljavec zagotavlja pogoje iz prvega odstavka tega člena na podlagi realiziranih pogojev iz Programa oskrbe s pitno vodo in proračuna za tekoče leto, ki ga uskladi z občino.
12. člen
Upravljavec je dolžan v skladu s predpisi hraniti vso projektno in tehnično dokumentacijo ter drugo dokumentacijo, ki se nanaša na finančno in materialno poslovanje in jo ob prenehanju upravljanja v celoti predati lastniku.
V. OBVEZNOSTI UPORABNIKA
13. člen
Uporabnik ima naslednje obveznosti:
(1) za priključitev na javni vodovod ter za vse posege na objektih in napravah mora pridobiti soglasje upravljavca,
(2) pridobiti mora soglasje upravljavca za povečanje dogovorjene količine vode,
(3) redno mora vzdrževati interno vodovodno instalacijo z vsemi objekti in napravami, vodomerni jašek in interno hidrantno omrežje,
(4) upravljavcu mora dovoliti in omogočiti dostop do obračunskega vodomera,
(5) zaščititi mora obračunski vodomer pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami,
(6) skrbeti mora za dostopnost in vidnost zasuna na lastnem priključku,
(7) naročiti vris priključka v kataster upravljavca,
(8) upravljavcu mora javljati vse okvare in nepravilnosti na priključku,
(9) upoštevati mora varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali ob prekinitvi dobave vode,
(10) redno mora plačevati prejete račune v plačilnem roku,
(11) urejati mora medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun preko skupnega obračunskega vodomera,
(12) upravljavcu mora omogočiti vzorčenje pitne vode na katerikoli pipi internega odovodnega omrežja,
(13) pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode.
14. člen
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo.
15. člen
Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati iz lastnih virov le pod pogojem, da sta priključek in vse instalacije za vodo iz javnega vodovoda in instalacije za vodo iz lastnih virov izvedena ločeno in brez medsebojnih povezav.
VI. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA ZASEBNEGA VODOVODA
16. člen
(1) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,
– redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda,
– vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
– nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod,
– monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
– obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe,
– meritve količin dobavljene vode in obračun storitev,
– vodenje katastra zasebnega vodovoda,
– letno (oziroma po potrebi) oddajo digitalne baze za lastnikov predstavitveni medij,
– dostop do podatkov katastra upravljavca.
(2) Upravljavec zasebnega vodovoda izdaja projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam ter smernice in mnenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.
VII. VODOVODNO OMREŽJE, OBJEKTI IN NAPRAVE UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV
17. člen
(1) Vodovodno omrežje, objekti in naprave so lahko javni ali interni.
(2) Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki niso del javnega vodovodnega omrežja, objektov in naprav, so internega značaja.
(3) V primeru, ko se gradi sekundarni vodovod za dva ali več objektov po zasebnem zemljišču, je potrebno lastniku javnega vodovoda zagotoviti služnost in vpis v zemljiško knjigo. Kolikor ni pridobljena služnost, je tak vodovod internega značaja.
(4) Javno vodovodno omrežje, objekti in naprave so:
– magistralni vodovodi, objekti in naprave,
– primarni vodovodi, objekti in naprave,
– sekundarni vodovodi, objekti in naprave,
– transportni vodovod.
(5) Interno vodovodno omrežje in naprave v lasti uporabnika so:
– interno vodovodno ali hidrantno omrežje, ki ga od javnega omrežja ločuje merilno mesto,
– vodovodni priključek s spojno cevjo od sekundarnega vodovodnega omrežja vključno z obračunskim vodomerom in z vsemi vgrajenimi elementi.
(6) Obračunski vodomeri so lahko:
– navadni mehanski ali vodomeri na daljinsko odčitavanje,
– kombinirani, navadni mehanski ali vodomeri na daljinsko odčitavanje.
18. člen
(kataster javnega vodovoda)
(1) Vodenje katastra javnega vodovoda zagotavlja občina v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, graditev objektov in geodetsko dejavnost.
(2) V katastru javnega vodovoda se vodijo podatki o:
– objektih in napravah sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda,
– hidrantnih omrežjih in hidrantih, če so oskrbovani iz javnega vodovoda in priključkih.
(3) Med objekte, naprave in opremo javnega vodovoda, ki se evidentirajo v katastru javnega vodovoda, spadajo:
– vodovodna cev,
– vodohran,
– črpališče,
– razbremenilnik,
– jašek,
– naprave za obdelavo pitne vode,
– zajetje,
– objekti za bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika,
– drugi objekti, naprave in oprema javnega vodovoda.
(4) V katastru javnega vodovoda se evidentirajo tudi območja objektov javnega vodovoda.
(5) Lokacija objektov, naprav in opreme iz tretje točke tega člena se v katastru javnega vodovoda vodi v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.
(6) Občina mora posredovati spremembe podatkov v katastru javnega vodovoda, ki bi pomenile tudi spremembo podatkov v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture, organu pristojnemu za geodetske zadeve, v roku treh mesecev od nastanka spremembe.
(7) Občina pooblasti upravljavca za vodenje in posredovanje podatkov v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture.
VIII. VZDRŽEVANJE, OBNOVA IN NOVOGRADNJA OBJEKTOV IN NAPRAV VODOVODNEGA OMREŽJA
19. člen
(1) Vsa vzdrževalna, obnovitvena dela in novogradnje na objektih in napravah vodovodnega omrežja, praviloma izvaja upravljavec. Kolikor del ne izvaja in lastnik ne zagotovi nadzora, vrši nadzor nad tehnično pravilnostjo izvajanih del.
(2) Redno vzdrževanje priključkov izvaja upravljavec v sklopu storitve javne službe.
(3) Redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod obsega:
– preverjanje in redno vzdrževanje priključka tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,
– zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje, in
– interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).
V primeru, ko se vodomerno mesto nahaja znotraj objekta, vsa gradbena dela znotraj objekta vključno preboji izvede uporabnik na svoje stroške. Prav tako izvede uporabnik vsa gradbena dela zgornjega ustroja na svoje stroške, v delu poteka priključka, kjer končna utrditev ni makadamska ali asfaltna.
(4) Vsa obnovitvena dela priključkov se izvedejo na stroške uporabnikov.
(5) Priključek je potrebno obnoviti:
– najkasneje, ko doseže starost 30 let,
– če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost vodooskrbe,
– če je priključek zgrajen iz zdravstveno neustreznih materialov,
– v primeru rekonstrukcije javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture.
Prostor za vodomer mora biti praviloma zgrajen izven objekta na uporabnikovem zemljišču in mora biti v vsakem trenutku dostopen upravljavcu. Kadar se prostor za vodomer nahaja znotraj objekta, se mora vodomer ob obnavljanju, vzdrževalnih delih na priključku ali rekonstrukciji objekta, prestaviti izven objekta na stroške lastnika.
(6) Uporabnik je dolžan za posege v območju priključka, vključno z ureditvijo zemljišča nad potekom cevovoda, pridobiti predhodno soglasje upravljavca.
(7) Pri večstanovanjskih objektih, ki imajo upravljavca in se vodomer nahaja znotraj objekta, izvedbo gradbenih del in delitev stroškov uredi upravljavec objekta. Kjer upravljavec ni določen ali ga zakonodaja ne zahteva se o izvedbi in delitvi stroškov lastniki stanovanj dogovorijo med seboj.
(8) Upravljavec postavi lastnikom objektov in stanovanj oziroma upravljavcu objektov rok za izvedbo gradbenih del.
(9) Redna menjava in umerjanje vodomerov se izvaja skladno z veljavno zakonodajo.
IX. POGOJI PRIKLJUČITVE NA JAVNI VODOVOD
20. člen
(1) Stavba ali gradbeni inženirski objekt morata biti priključena na javni vodovod, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali, in leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba.
(2) Najkasneje v 6 mesecih po izgradnji javnega vodovoda so se uporabniki, ki se nahajajo na območju javnega vodovodnega, dolžni priključiti nanj.
(3) Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej s samostojnim priključkom. Priključek sestavljajo priključna garnitura s spojno cevjo v zaščiti od sekundarnega vodovodnega omrežja preko obračunskega vodomera z vsemi vgrajenimi elementi do odjemnega mesta.
21. člen
(1) Vsak uporabnik ima pravico pridobiti na območju vodovodnega sistema priključek na vodovodno omrežje, če izpolnjuje z zakonodajo predpisane pogoje.
(2) Uporabnik si mora pridobiti predhodno soglasje upravljavca za vse gradnje ali rekonstrukcije, ki segajo v območje varovalnega pasu javnega vodovodnega sistema.
22. člen
(1) K vlogi za pridobitev projektnih pogojev ter izdajo soglasja in soglasja za priklop na javni vodovod mora investitor oziroma od njega pooblaščeni projektant projektne dokumentacije predložiti dokumentacijo v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Soglasji iz prejšnjega odstavka se izda:
– če je investitor objekta k vlogi za izdajo soglasja k projektni rešitvi predložil predpisano dokumentacijo,
– če je priključitev na javno vodovodno omrežje tehnično možna.
23. člen
V projektnih pogojih iz 21. člena tega odloka mora upravljavec določiti:
– minimalni odmik novogradnje od vodovodnega omrežja,
– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja proti vplivom novogradnje,
– globino, dimenzijo priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,
– dimenzijo in tip vodomera,
– tehnične pogoje za križanje podzemnih komunalnih in drugih vodov z vodovodom,
– pogoje zunanje ureditve objektov na mestu, kjer je predvidena trasa priključka,
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na vplivnem območju podtalnice oziroma vodnega vira,
– posebne pogoje v primeru neustreznega tlaka vode,
– ostale pogoje, ki so določeni s Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav centralnega vodovoda v Občini Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer, katerega sprejme izvajalec (v nadaljevanju pravilnik).
24. člen
Priključek mora biti izveden v skladu s pravilnikom ter v skladu s pogoji soglasja za priključitev na javni vodovod, izdanih s strani upravljavca.
25. člen
Upravljavec je dolžan izvesti priključek najkasneje v 30 dneh od popolne pisne vloge uporabnika za izvedbo priključka pod pogojem, da je uporabnik izpolnil vse pogoje iz soglasja in poravnal vse obveznosti do Občine Borovnica in upravljavca. Upravljavec sme priključiti uporabnika na javni vodovod, ko je preveril, da je uporabnik zgradil prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi, tem odlokom in pravilnikom.
26. člen
(1) Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(2) Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju upravljavec ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.
27. člen
Vse spremembe na odjemnih mestih upravljavec evidentira v internem informacijskem sistemu baze vodovodnih priključkov. Storitev vnosa v bazo priključkov plača lastnik priključka.
28. člen
(1) Uporabnik lahko pisno naroči odklop priključka, ki ga upravljavec izvede na stroške uporabnika. Odklop se lahko izvede samo v primeru, ko uporabnik s pisnim dokumentom dokaže, da objekt ni naseljen.
(2) Če je bil izveden odklop, je v primeru ponovnega priklopa uporabnik dolžan plačati vse stroške, ponovne priključitve.
29. člen
Spremembo dimenzije priključka, trase, merilnega mesta priključka, izvedbo dodatnega priključka in zahtevo za povečan odvzem vode se obravnava na enak način kot za nov priključek.
V primeru zahteve po dodatnem obračunskem vodomeru za isti objekt mora upravljavec pridobiti soglasje občine.
X. MERITVE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
30. člen
Količina porabljene vode iz omrežja javnega vodovoda se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene posebno pogodbo o dobavi vode in plačilnih pogojih.
31. člen
Obračunski vodomer mora imeti vsak uporabnik vodovodnega omrežja. Stroški upravljanja, vzdrževanja in zamenjave vodomerov bremenijo upravljavca in se krijejo iz naslova omrežnine. Stroški okvar, ki nastanejo na vodomeru zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika (zmrzal, udar tople vode, mehanske poškodbe itd.), bremenijo uporabnika.
32. člen
Tip, velikost in mesto namestitve obračunskega vodomera določi upravljavec skladno s projektom in določili pravilnika. Uporabniku je prepovedano prestavljati, menjati ali popravljati obračunski vodomer ter odstranjevati plombe.
33. člen
(1) Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca, za vzdrževanje, redne preglede in odčitke vodomera.
(2) V primeru, da upravljavec ugotovi, da obračunskega vodomera ni mogoče odčitati, se obračuna povprečna poraba vode na osnovi zadnjega obračunskega obdobja, če tega podatka ni, pa se obračuna s pavšalno porabo 6 m3 na osebo. Uporabnik mora omogočiti odčitek oziroma odpraviti vse ovire za nemoteno odčitavanje najkasneje v roku enega meseca, v nasprotnem primeru se prične obračunavati dvojna cena porabe vode. Če se ugotovi, da je bil vodomer odstranjen oziroma je odčitek vodomera manjši od zadnjega odčitka, se uporabniku obračuna 10-kratna povprečna poraba zadnjega obračunskega obdobja za obdobje od zadnjega odčitka do dneva ugotovitve kršitve.
34. člen
(1) Uporabnik ima poleg rednih pregledov pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera.
(2) Če se ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja, se uporabniku obračuna povprečna poraba vode iz prejšnjega obračunskega obdobja, stroške kontrole točnosti vodomera nosi upravljavec.
(3) Če se ugotovi, da je točnost vodomera v dopustnih mejah, se uporabniku obračuna dejanska poraba vode, stroške kontrole točnosti vodomera nosi uporabnik.
35. člen
Količina porabljene vode se meri v kubičnih metrih (m3) po odčitku na obračunskem vodomeru.
36. člen
(1) Upravljavec praviloma mesečno zaračunava stroške uporabnikom na osnovi povprečne mesečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju. Obračunsko obdobje je obdobje med zadnjima odčitkoma. Najmanj enkrat letno, ob menjavi obračunskega vodomera ali ob odčitku obračunskega vodomera opravi upravljavec obračun porabljene vode za posamezno gospodinjstvo.
(2) V večstanovanjskih stavbah, kjer je na obračunskem vodomeru letna poraba vode več kot 1500 m3, upravljavec zaračunava uporabnikom porabljeno vodo mesečno, na podlagi dejanske porabe.
37. člen
(1) Upravljavec razdeli porabnike vode iz gospodarstva in negospodarstva, ki so pravne osebe, na dva razreda, pri čemer se upošteva količino porabljene vode v preteklem letu. V prvi razred se uvrstijo tisti, ki letno porabijo manj kot 500 m3, v drugi razred pa vsi ostali.
(2) Odčitavanje pri pravnih osebah, uvrščenih v prvi razred, se izvaja najmanj enkrat letno. Akontacija vodarine temelji na osnovi povprečne mesečne porabe. V primeru, da želi uporabnik, da se dejanska poraba vode obračuna mesečno, mora stanje sporočiti do prvega delovnega dne v tekočem mesecu za pretekli mesec.
(3) Pri vseh ostalih pravnih osebah se odčitavanja opravljajo mesečno, obračun pa temelji na dejanski porabi, ki je zabeležena na obračunskem vodomeru.
38. člen
(1) Večstanovanjski objekti, ki se na novo priključujejo na vodovodni sistem, morajo imeti za vsako stanovanjsko enoto svoj obračunski vodomer praviloma lociran v skupnem jašku izven objekta. Dopustna je tudi priključitev več stanovanj objekta na en obračunski vodomer, vendar mora biti nameščen najmanj en obračunski vodomer na posamezen glavni vhod večstanovanjskega objekta. Lastnik ali upravljavec objekta mora poskrbeti za vgradnjo internih vodomerov, na podlagi katerih izvede delitev stroškov enotnega računa upravljavca.
(2) Če lastnik oziroma upravljavec objekta ne zagotovi potrebnega števila vodomerov, je v večstanovanjskih objektih, kjer je po Stanovanjskem zakonu potrebno določiti upravnika, le-ta zavezanec za plačilo stroškov. V primerih, ko po Stanovanjskem zakonu določitev upravnika ni obvezna, pa se morajo lastniki stanovanjskih enot v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka dogovoriti o načinu delitve stroškov, sicer upravljavec oskrbe s pitno vodo izstavi račun vsem lastnikom po ključu števila prijavljenih oseb na stanovanjsko enoto. Storitev razdelitve stroškov upravljavec računa po internem ceniku.
(3) Če so v objektu tudi uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost, morajo vgraditi svoje obračunske vodomere, kolikor so za to izpolnjeni tehnični pogoji. V primeru, da ti pogoji niso izpolnjeni, mora pravna ali fizična oseba iz prvega stavka tega odstavka ugotoviti in upravljavcu sporočiti delež porabljene količine vode teh porabnikov.
(4) Uporabnik oziroma upravnik v večstanovanjskem ali poslovnem objektu je dolžan upravljavcu sporočiti podatke o pravni ali fizični osebi, kateri bo upravljavec izstavljal račune za oskrbo s pitno vodo.
39. člen
Račun za vodo se naslovi na lastnika objekta oziroma stanovanjske enote, v katerem je bila ta porabljena. Lastnik in najemnik se lahko dogovorita, komu naj upravljavec pošilja račune za porabljeno vodo. O dogovoru morata pisno obvestiti upravljavca.
40. člen
V primeru, ko upravljavec prevzame v upravljanje zasebni vodovod in postane to javni vodovod, na katerem uporabniki nimajo vodomerov, so uporabniki dolžni naročiti in omogočiti, da upravljavec najkasneje v 4 mesecih od prevzema na stroške uporabnikov vgradi obračunski vodomer. Dokler priključek ni opremljen z obračunskim vodomerom, se za obračun upošteva mesečna pavšalna poraba vode, in sicer:
– 6 m3 na osebo,
– govedo: 1,8 m3 na kravo molznico, 1,2 m3 na kravo dojiljo in 0,6 m3 za vse ostale kategorije govedi,
– konji: 1,2 m3 na konja,
– drobnica: 0,18 m3 na glavo odrasle drobnice (ovce, koze), 0,10 m3 na odstavljena jagnjeta in kozliče,
– prašiči: 0,21 m3 na prašiča.
41. člen
Na osnovi porabljene količine vode in veljavnih cen, upravljavec zaračuna stroške oskrbe s pitno vodo uporabniku. Upravljavec je dolžan objavljati spremembe cen v občinskem glasilu in na spletni strani upravljavca.
42. člen
Uporabnik je dolžan plačati račun za oskrbo s pitno vodo najkasneje do dneva zapadlosti računa. Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15 dneh po prejemu pisnega opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko upravljavec prekine dobavo vode.
43. člen
(1) Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila.
(2) Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 8 dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v sedmih dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedmi dan po prejemu opomina lahko prekine dobava vode.
XI. PREKINITEV DOBAVE VODE
44. člen
(1) Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez obvestila prekine dobavo pitne vode, če uporabnik pomanjkljivosti ne odpravi v postavljenem roku, in sicer:
– če interna instalacija ni brezhibna in je zaradi te instalacije ogrožena kvaliteta pitne vode v omrežju javnega vodovoda,
– če je bil priključek izveden brez soglasja upravljavca ali če uporabnik brez soglasja upravljavca spremeni način izvedbe priključka,
– če uporabnik odvzema vodo na nedovoljen način oziroma odstrani plombo na vodomeru,
– če uporabnik onemogoča pooblaščenim osebam upravljavca odčitavanje, zamenjavo in pregled vodomera in interne instalacije in internega hidrantnega omrežja,
– če uporabnik ne plača računa za dobavo vode v roku, predpisanem v 42. členu tega odloka,
– če uporabnik ne dopusti na svojih nepremičninah upravljavcu opravljanja nujnih del na priključku,
– če lastnik objekta ali stanovanja oziroma upravljavec objekta v primerih določenih v 19. členu, v roku ki ga postavi upravljavec, ne izvede gradbenih del pri vzdrževanju priključka,
– če je prostor, kjer se nahaja vodomer, nedostopen ali tako zanemarjen, da ni mogoče odčitati vodomera,
– če je namestitev vodomera možna, uporabnik pa ga ne namesti,
– če uporabnik krši objavljeno odredbo o varčevanju z vodo,
– če uporabnik v večstanovanjskem ali poslovnem objektu skladno s četrtim odstavkom 38. člena tega odloka upravljavcu ne sporoči pravne ali fizične osebe, ki prejema ter plačuje račune.
(2) Dobava vode je prekinjena dokler ni odpravljen vzrok prekinitve dobave vode. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške izterjave, prekinitve, ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica prekinitve dobave vode. Upravljavec je dolžan uporabnika ponovno priključiti najkasneje v enem delovnem dnevu po odpravi vzroka prekinitve dobave vode.
45. člen
(1) Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode:
– za čas izvedbe načrtovanih del na vodovodnem omrežju,
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na vodovodnem omrežju, objektih in napravah javnega vodovoda,
– v primerih višje sile (npr. potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije ipd.).
(2) Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave vode pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja. V primerih iz tretje alineje prejšnjega odstavka se je dolžan ravnati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere.
(3) V izrednih razmerah in na podlagi strokovnega mnenja pooblaščenega zavoda za zdravstveno varstvo je upravljavec dolžan obveščati uporabnike o obveznem izvajanju preventivnih ukrepov.
XII. ODVZEM VODE IZ HIDRANTA
46. člen
(1) Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so namenjeni izključno požarni varnosti, ter morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Javne hidrante vzdržuje upravljavec oskrbe s pitno vodo. Upravljavec v sodelovanju z gasilsko službo enkrat letno pregleda javne hidrante na njihovem območju.
(2) Odvzem vode iz javnih hidrantov brez dovoljenja upravljavca je prepovedan. Ta prepoved ne velja v primerih, ko se voda iz javnih hidrantov uporabi za gašenje požarov in za odpravo posledic drugih elementarnih nezgod. O odvzemu vode je treba najkasneje naslednji delovni dan pisno obvestiti upravljavca, z navedbo kraja uporabe, časa odvzema vode in količini porabljene vode.
(3) Za posamezen nedovoljen odvzem vode iz javnega hidranta se kršitelju zaračuna porabljena voda v višini predpisane količine za zagotavljanje požarne varnosti, ki znaša 72 m3.
(4) Odvzem vode iz javnih hidrantov je izjemoma dovoljen le s soglasjem upravljavca po predhodnem dogovoru o uporabi in poravnavi stroškov za porabljeno vodo.
(5) (Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti javni hidrant v brezhibnem stanju, sicer je odgovoren za posledice in nosi stroške popravila, ki bi morebiti nastali.
(6) Interni hidranti so sestavni deli instalacije objekta in morajo biti priključeni na vodovodno omrežje za vodomerno napravo. Interne hidrante vzdržuje uporabnik vode. O vsaki uporabi iz hidranta je uporabnik dolžan nemudoma poročati upravljavcu oskrbe s pitno vodo in sicer o vzroku uporabe, času uporabe in porabljeni količini vode.
XIII. VAROVANJE JAVNEGA VODOVODA
47. člen
(1) Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem upravljavca in pod pogoji, ki jih le-ta določi.
(2) Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pred opravljanjem teh del pridobiti predhodno soglasje upravljavca.
(3) Pri trajni spremembi okolice mora investitor poskrbeti, da se prilagodijo elementi oziroma globina vodovodnega omrežja novi niveleti terena.
(4) Varovalni pas posegov v vodovodno omrežje upravljavca pri magistralnih ali primarnih vodovodnih omrežjih je 2,5 m na vsako stran voda, pri sekundarnih vodovodnih omrežjih je 1,5 m na vsako stran voda.
48. člen
(1) Investitorji vzdrževanja in rekonstrukcij infrastrukturnih objektov morajo po zaključenih delih vzpostaviti vodovodno omrežje v prvotno stanje.
(2) Upravljavci drugih omrežij (elektrika, telefon, kabelska, plinovod, toplovod ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti zaščito vodovodnega omrežja. V primeru poškodb morajo na lastne stroške naročiti popravilo pri upravljavcu.
XIV. VIRI FINANCIRANJA OSKRBE S PITNO VODO
49. člen
Viri financiranja oskrbe s pitno vodo so:
– vodarina,
– omrežnina,
– lastna sredstva občanov in pravnih oseb,
– komunalni prispevek za izgradnjo javnega vodovoda,
– sredstva občinskega proračuna,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– dotacije in subvencije,
– druga sredstva namenjena, za izgradnjo in delovanje vodovodnega sistema.
50. člen
Ceno oskrbe s pitno vodo na predlog upravljavca in v skladu z veljavnimi predpisi sprejme Občinski svet Občine Borovnica.
XV. PRENOS VODOVODNEGA OMREŽJA, OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE
51. člen
Obstoječi vodovod (lokalni ali vaški vodovod itd.), ki ni v lasti Občine Borovnica, se lahko prenese v last Občine Borovnica z medsebojno pogodbo med dosedanjim lastnikom ter Občino Borovnica. V pogodbi se določijo vse obveznosti dosedanjega lastnika ter obveznosti Občine Borovnica.
52. člen
Za prenos vodovodnega sistema v lasti Občine Borovnica v upravljanje morajo biti izpolnjeni praviloma naslednji pogoji:
(1) vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo, uporabno dovoljenje, situacijo in popis omrežja, objektov in naprav, evidenco priključkov uporabnikov, določeno vodovarstveno območje predpisu, ki ureja vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane,
(2) vodovod, ki se predaja, mora ustrezati določilom tega odloka in pravilnika,
(3) izdelana mora biti evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,
(4) izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja,
(5) zagotovljena morajo biti sredstva za potrebno sanacijo vodovoda,
(6) izračunana mora biti takšna cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetega vodovoda,
(7) na vseh odjemnih mestih vodovoda morajo pred prevzemom oziroma v roku 4 mesecev od prevzema vodovoda vgrajeni obračunski vodomeri, ki morajo biti pregledani in žigosani, skladno z veljavnimi predpisi o meroslovnih zahtevah za vodomere,
(8) vodomerni jaški morajo biti dostopni in grajeni skladno s pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema,
(9) pred prevzemom se mora izvršiti terenski pregled obstoječega vodovoda in narediti zapisnik o pomanjkljivostih na vodovodnem sistemu,
(10) urediti in pridobiti služnostne pogodbe ali lastništvo za zemljišča, na katerih se nahajajo objekti in naprave,
(11) prevzem vodovoda mora biti dokumentiran z zapisniki o primopredaji.
XVI. KAZENSKE DOLOČBE
53. člen
(1) Z globo 1.400,00 EUR se kaznuje za prekršek upravljavca:
– če ne dopusti priključitve, kot to določata 20. in 25. člen tega odloka,
– če prekine dobavo vode brez obvestila v nasprotju z 44. in 45. členom tega odloka,
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 10., 11., 12., 25. in 36. člena tega odloka.
(2) Z globo 400,00 EUR se kaznuje tudi odgovorno osebo upravljavca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
54. člen
(1) Z globo 1.400,00 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba ali samostojni podjetnik:
– če se priključi na vodovodno omrežje pred ali mimo obračunskega vodomera,
– če onemogoča osebam upravljavca preglede in odčitavanje vodomera,
– če odstrani plombe na vodomeru in na vodovodnih objektih in napravah,
– če samovoljno odpira in zapira vodovodne armature (zasune, hidrante ipd.),
– če prekine dobavo vode drugemu uporabniku,
– če koristi vodo iz hidranta v nasprotju z 46. členom tega odloka,
– če ne prijavi okvare na priključku,
– če v primeru pomanjkanja vode koristi vodo v nasprotju z opozorili in navodili o racionalni rabi vode,
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 13., 14., 15., 20., 21., 25., 33., 38., 44., 46. člena tega odloka.
(2) Z globo 400,00 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Z globo 400,00 EUR se kaznuje za prekršek tudi posameznik, ki stori katerokoli izmed dejanj iz prvega odstavka tega člena.
XVII. NADZOR
55. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna občinska inšpekcija.
56. člen
Občinska inšpekcija pri opravljanju inšpekcijskega nadzora nadzira zlasti:
– ali se vodovodno omrežje uporabljajo za namen ter na način in pod pogoji, kot jih določajo ta odlok in predpisi, izdani na njegovi podlagi;
– ali so izpolnjeni pogoji za gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov, postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav, postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje, gradnjo gospodarske javne infrastrukture ter za druge posege v območju javnega vodovodnega omrežja po tem odloku;
– ali se priključki na vodovodno omrežje gradijo, rekonstruirajo ter ali so zgrajeni in vzdrževani skladno s pogoji določenimi v tem odloku in predpisi izdanimi na podlagi tega odloka.
57. člen
(1) Vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb se izvede po določbah zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(2) V primeru nujnih ukrepov v javnem interesu se za kraj vročanja in mesto, na katerem se pusti obvestilo o poskusu vročanja, šteje tudi gradbišče, objekt oziroma kraj izvajanja del, v zvezi s katerim se vodi postopek.
58. člen
Prisilna izvršba inšpekcijskih ukrepov, izdanih v skladu z določbami tega odloka, se opravlja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
59. člen
(1) Pristojni občinski inšpektor z opozorilom, če oceni, da je to zadosten ukrep, ali z odločbo:
1. odredi, da se v roku, ki ga določi, odpravijo nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi:
– z vzdrževalnimi deli na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z odlokom ali izvedbenimi predpisi;
– s priključki na javno vodovodno omrežje, ki se gradijo, rekonstruirajo, ali so zgrajeni v nasprotju s soglasjem, oziroma niso vzdrževani skladno s soglasjem oziroma s predpisi, ki urejajo priključitev na vodovodno omrežje;
– z gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov, postavljanjem kakršnih koli drugih objektov in naprav ter izvajanjem kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu javnega vodovodnega omrežja v nasprotju s soglasjem;
– z gradnjo gospodarske javne infrastrukture oziroma drugimi posegi v območju javnega vodovodnega omrežja brez soglasja ali če niso izpolnjeni pogoji izdanega soglasja;
– z ukrepi kjer se posega v vodovodno omrežje (odstranitev plomb, okvara na priključku …);
2. odredi, da se do pridobitve soglasja ali do izpolnitve pogojev iz izdanega soglasja ustavi:
– gradnja oziroma rekonstrukcija priključkov na vodovodno omrežje brez soglasja;
– gradnja gospodarske javne infrastrukture oziroma drugi posegi v območju javnega vodovodnega omrežja brez soglasja;
– gradnja ali rekonstrukcija stavb in objektov, postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav ter izvajanje kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu ali zunaj varovalnega pasu javnega vodovodnega omrežja brez soglasja;
3. odredi, da se do odprave ugotovljenih nepravilnosti ustavi vsa dela vezana na posege v javno vodovodno omrežje, če se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
4. prepove izvedbo priključka na javno vodno omrežje:
– ki je zgrajen brez soglasja;
– ki je zgrajen v nasprotju s pogoji izdanega soglasja in niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
– ki ni vzdrževan v skladu s pogoji izdanega soglasja oziroma v skladu s pogoji iz tega odloka, in niso odpravljene ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
5. odredi odstranitev predmetov, opreme ali materiala s katerimi se posega v območju javnega vodovodnega omrežja brez soglasja ali v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja ali se uporablja v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja;
6. odredi vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačno sanacijo priključka ali javnega vodovodnega omrežja, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, po drugi osebi, na stroške povzročitelja.
60. člen
(1) Pristojni občinski inšpektor sme v primerih iz tega odloka, ko bi bila ogrožena varna uporaba pitne vode ali bi lahko nastale posledice za zdravje ljudi, živali, odrediti začasno prepoved oziroma uporabo pitne vode in druge ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda.
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka je začasen in traja dokler so razlogi zanj.
(3) O ukrepih iz prvega odstavka tega člena mora pristojni občinski inšpektor obvestiti občinsko upravo, upravljavca in policijo.
XVIII. PREHODNE DOLOČBE
61. člen
Upravljavec uskladi pravilnik s tem odlokom najpozneje v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.
62. člen
Vodovode, ki niso v lasti Občine Borovnica in ne izpolnjujejo zahtev iz 2. člena tega odloka za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo, morajo lastniki prenesti v last Občine Borovnica najpozneje do 31. decembra 2015.
63. člen
Do uskladitve cene oskrbe s pitno vodo z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, se redno vzdrževanje priključkov izvaja na stroške uporabnika.
64. člen
V primeru obnove, vzdrževanja ali rekonstrukcije že obstoječega javnega vodovoda, ki nima vknjižene služnostne pravice v korist lastnika javnega vodovoda, se lastnika zemljišča pozove na ureditev zemljiškoknjižnega stanja.
65. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0007/2013-4
Borovnica, dne 6. februarja 2014
Župan
Občine Borovnica
Andrej Ocepek l.r.