Uradni list

Številka 12
Uradni list RS, št. 12/2014 z dne 14. 2. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 12/2014 z dne 14. 2. 2014

Kazalo

338. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli, stran 1148.

Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1; Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZmetD, 66/06 – odl. US, 112/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 97/12 – odl. US), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-UPB2; Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09, 14/10 – odl. US, 51/10, 84/10 – odl. US in 40/12 – ZUJF), 17. člena Zakona o prekrških (ZP-UPB8; Uradni list RS, št. 29/11, 43/11 – odl. US in 21/13), 3., 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 33/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11), določil Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12) in določil Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12) so Občinski svet Občine Rogaška Slatina na podlagi 16. člena Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 115/07) na seji dne 27. 11. 2013, Občinski svet Občine Rogatec na podlagi 16. člena Statuta Občine Rogatec (Uradni list RS, št. 13/06, 27/06, 50/10 in 56/11) na seji dne 19. 12. 2013, Občinski svet Občine Šmarje pri Jelšah na podlagi 16. člena Statuta Občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 35/10) na seji dne 19. 12. 2013, Občinski svet Občine Podčetrtek na podlagi 17. člena Statuta Občine Podčetrtek (Uradni list RS, št. 54/10) na seji dne 13. 12. 2013, Občinski svet Občine Kozje na podlagi 16. člena Statuta Občine Kozje (Uradni list RS, št. 24/10) na seji dne 23. 12. 2013 in Občinski svet Občine Bistrica ob Sotli na podlagi 15. člena Statuta Občine Bistrica ob Sotli (Uradni list RS, št. 25/13) na seji dne 17. 12. 2013 sprejeli
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta odlok določa pogoje in način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba), pogoje za zagotavljanje odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, vire financiranje odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, upravljanje in gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode ter ostale elemente pomembne za opravljanje javne služne na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli.
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi ter uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik), ki ga pristojni organ izvajalca sprejme najpozneje v šestih mesecih od veljavnosti tega odloka.
2. člen
(namen)
Namen odloka je:
– zagotavljanje učinkovitega izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in nadzora izvajanja javne službe,
– določiti pravice in obveznosti občin, uporabnikov in izvajalca obvezne javne službe pri opravljanju javne službe.
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo v nadaljevanju razložene pomene.
– Komunalna odpadna voda je: voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih; odpadna voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih; odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji, storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njeni povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količine ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi, določene skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
– Padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteornih padavin odteka iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo.
– Industrijska odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v industriji, obrtni, obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi:
– odpadna voda, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti,
– mešanica industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če gre za komunalno ali padavinsko vodo, ki nastaja na območju iste naprave, in se pomešane odpadne vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali vode,
– odpadna voda, ki se zbira in odteka iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov ali s funkcionalnih prometnih površin ob teh objektih in napravah,
– hladilna odpadna voda.
– Prvi naliv padavinske odpadne vode je padavinska voda, ki se po daljšem sušnem obdobju na začetku močnejših padavin odvede v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije.
– Čistilni val je mešanica izpranih organsko onesnaženih suspendiranih delcev v kanalizacijskem omrežju javne kanalizacije in padavinske odpadne vode.
– Komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode ali za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode z industrijsko ali padavinsko odpadno vodo ali obema, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost.
– Mala komunalna čistilna naprava (v nadaljevanju: MKČN) je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 populacijskih ekvivaletov (v nadaljevanju: PE), v kateri poteka biološka razgradnja na način določen skladno s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN (s prezračevanjem v lagunah, v bioloških reaktorjih z aktivnim blatom, v bioloških reaktorjih s pritrjeno biomaso, z naravnim prezračevanjem s pomočjo rastlin). Za MKČN z zmogljivostjo do 50 PE se šteje tudi naprava, ki je izdelana skladno s standardi od SIS EN 12566-1 do 12566-5 in se očiščene odpadne vode odvajajo neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave ali posredno v podzemne vode preko sistema za infiltracijo v tla.
– Greznica je gradbeni objekt za anaerobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem se le-ta pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo.
– Obstoječa greznica je greznica, ki obratuje na dan uveljavitve Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN (Uradni list RS, št. 30/10).
– Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik komunalne odpadne vode, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda in izločeno blato v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.
– Populacijski ekvivalent (PE) je enota za obremenjevanje vode, izražena z biokemijsko potrebo po kisiku (BPK(5)). 1 PE je enak 60 g BPK(5) na dan.
– Neobdelano blato je blato iz obstoječih greznic in blato, ki nastane pri čiščenju komunalne odpadne vode na komunalni ali skupni čistilni napravi.
– Obdelava blata je obdelava neobdelanega blata na območju komunalne ali skupne čistilne naprave pred njegovo uporabo v kmetijstvu ali pred njegovim odstranjevanjem. Za obdelavo blata se štejejo vsi postopki obdelave le-tega, ki se lahko izvajajo na območju komunalne ali skupne čistilne naprave, kot so stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje, dezinfekcija in podobno, s katerimi se doseže:
– učinek stabilizacije blata skladno s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov in
– ustrezne učinke za nadaljnjo uporabo ali postopke predelave ali odstranjevanja obdelanega blata skladno s predpisi, ki urejajo uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu ali predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
– Izvajalec javne službe je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba, ali občinski režijski obrat, ki ga na predpisan način izbere občina in ki izvaja javno službo na podlagi predpisov, ki urejajo javno službo.
– Območje izvajanja javne službe je območje celotne občine ali njenega dela za katero morata biti s predpisi občine in v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode določena način in obseg izvajanja javne službe.
– Javna površina je površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem.
– Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe. Javna kanalizacija je lokalna gospodarska javna infrastruktura.
– Interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo v zgradbi in na zemljišču uporabnika, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico, malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in poteka do revizijskega jaška. Tudi v primeru, da je lokacija revizijskega jaška na javnem dobrem, vzdrževanje interne kanalizacije bremeni uporabnika.
– Priključek je spoj med interno kanalizacijo in revizijskim jaškom oziroma javno kanalizacijo, s katerim se uporabnik priklaplja na javno kanalizacijo. Izgradnja in vzdrževanje priključka je breme uporabnika.
– Revizijski jašek je mesto priklopa enega ali več uporabnikov na javno kanalizacijo.
– Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju: primarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalnik čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij. Primarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno čistilno napravo. Na primarnem omrežju ni kanalizacijskih priključkov.
– Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljevanju: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilnik olj, črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve ali njegovem delu in se čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Sekundarno omrežje se zaključi z navezo na primarno omrežje.
– Javni kanalizacijski sistem je hidravlično samostojen sistem primarnega in sekundarnega omrežja z enim iztokom, ki je namenjen izvajanju javne službe in ga upravlja en izvajalec javne službe. Iztok iz javnega kanalizacijskega sistema je skladno z uredbo končni iztok iz javnega kanalizacijskega sistema ali navezava na komunalno čistilno napravo, skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode ali navezava na drug javni kanalizacijski sistem. Komunalna čistilna naprava, skupna čistilna naprava ali čistilna naprava padavinske odpadne vode, ki je namenjena izvajanju javne službe, se šteje za samostojni javni kanalizacijski sistem.
– Območje poselitve je območje, skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav ali skladno s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN.
– Vodovarstveno območje je območje skladno s predpisom, ki ureja varstvo vode namenjeno oskrbi s pitno vodo.
– Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture.
– Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije, na podlagi zakona, ki ureja prostor.
– Ustrezno čiščenje odpadne vode je čiščenje komunalne odpadne vode po katerem koli postopku, ki po iztoku omogoča, da dosegajo vode, v katere se odpadne vode iztekajo, ustrezno kakovost v skladu s predpisi, ki urejajo stanje površinskih in podzemnih voda, ter predpisom, ki ureja upravljanje kakovosti kopalnih voda.
– Obstoječa stavba je stavba, za katero je izdano gradbeno dovoljenje skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov pred 14. decembrom 2002 ali ki je v uporabi pred tem dnem.
– Usedalnik blata je del pretočne greznice oziroma MKČN, vgrajen neposredno za odtočno cevjo, namenjen shranjevanju in gnitju blata, izdelan iz neprepustnega betona ali drugega neprepustnega materiala. Lahko je izveden kot usedalnik blata ali kombiniran objekt za blato in odpadno vodo (v nadaljevanju: usedalnik blata).
– Merilno mesto je posebej zgrajen objekt, ki omogoča tehnično izvedbo meritev količin in kakovosti odpadnih voda.
– Uporabnik javne kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, najemnik stavbe ali druga oseba, ki uporablja stavbo ali del stavbe, kjer nastaja komunalna odpadna voda, ki je priključena na javno kanalizacijo, oziroma koristi storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
– Tehnični pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju posamezne občine je pravilnik, ki natančneje ureja tehnična vprašanja odloka. Sprejme ga izvajalec.
II. ORGANIZIRANOST IN OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
4. člen
(izvajalec javne službe)
Občine so lastnice objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in zagotavljajo izvajanje javne službe v obliki javnega podjetja na celotnem območju občin v obsegu in pod pogojem, določenim z odlokom.
Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ter upravljavec objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na celotnem območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli je OKP javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina d.o.o., Celjska cesta 12, Rogaška Slatina (v nadaljevanju: izvajalec ali upravljavec).
5. člen
(program odvajanja in čiščenja)
Občine zagotavljajo izvajanje storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda na vseh poselitvenih območjih na svojem območju v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: uredba), izvajalec pa skladno s predpisi izvaja javno službo na navedenem območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli, skladno s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: program), ki ga izdela skladno z uredbo in objavi na spletni strani podjetja.
6. člen
(čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode)
Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju občin se prostorsko zagotavlja:
– v komunalnih čistilnih napravah (KČN) zmogljivosti 2.000 PE in več na območju posameznih občin za komunalne in padavinske odpadne vode, ki se vanjo odvajajo preko javnega kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so na to omrežje priključena;
– v malih komunalnih čistilnih napravah (MKČN) zmogljivosti do 2.000 PE za komunalne odpadne vode, ki se odvajajo preko javnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so priključena in z njimi upravlja izvajalec javne službe,
– v obstoječih in nepretočnih greznicah ali MKČN za komunalne odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljevanju: objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo z njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki.
7. člen
(lokacija prevzema vsebin greznic in blata MKČN)
Prevzem in ravnanje z blatom (muljem) iz greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se prostorsko zagotavljajo na KČN Rogaška Slatina in delno v manjši meri na KČN Šmarje pri Jelšah.
8. člen
(izvajanje javne službe)
Obvezne storitve javne službe na območju poselitve ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo
Kot obvezno storitev javne službe mora izvajalec javne službe na območju ali njegovem delu, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotavljati:
– odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije in
– odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije.
V okviru javne službe mora izvajalec javne službe upravljati male čistilne naprave in nepretočne greznice, ki jih zagotavlja občina v skladu z uredbo.
Izvajalec javne službe mora zagotavljati odvajanje in čiščenje:
– padavinske odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, in
– industrijske odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo.
Storitve iz prejšnjega odstavka izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture. V primeru prekinitve odvajanja ali čiščenja odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, mora izvajalec javne službe izvesti vse potrebne ukrepe, da prepreči škodljive vplive na življenje ali zdravje ljudi in živali, okolje in lastnino.
Obvezne storitve na območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo
V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v ustrezni komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz obstoječih (pretežno pretočnih) greznic po potrebi oziroma obvezno najmanj enkrat na tri leta;
– prevzem blata iz MKČN z zmogljivostjo manjšo od 50 PE in MKČN iz 7. člena sedmega odstavka uredbe (zmogljivost 50 PE in več) pri uporabniku storitev v skladu z navodili za obratovanje MKČN, najmanj enkrat na tri leta, ter njegovo obdelavo na komunalni čistilni napravi,
– prve meritve in obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja za male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda,
– prve meritve in obratovalni monitoring za MKČN iz 7. člena sedmega odstavka uredbe v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN.
V primeru uporabe blata, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je, v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, zmešano skupaj s komunalno odpadno vodo z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščeno najmanj 6 mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, izvajalec javne službe kot obvezno storitev javne službe zagotavlja smo storitve iz četrte alineje prejšnjega odstavka.
Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa ni predmet urejanja tega odloka in se ureja v skladu z 9. členom (drugi standardi opremljenosti).
III. POGOJI IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
9. člen
(upravni postopki – javna pooblastila)
Izvajalec javne službe ima javno pooblastilo za: izdajo smernic za načrtovane predvidene prostorske ureditve (v nadaljevanju: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljevanju: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi projektom itd. (v nadaljevanju: pogoje), soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju: soglasja) in soglasja za priključitev na javno kanalizacijo (v nadaljevanju: soglasja za priklop) ter potrdila, pri čemer mora investitor k vlogi predložiti (v nadaljevanju: navedeno dokumentacijo).
1. Za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o prostorskem načrtovanju.
2. Za projektne pogoje:
– dokumentacijo, ki jo določa Zakon o graditvi objektov,
– idejno zasnovo in situacijo obstoječega stanja,
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode.
3. Za soglasje k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom kanalizacijskega priključka,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500,
– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel preko katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti soglasje lastnika,
– soglasje za prekop cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),
– načrt interne kanalizacije,
– dokumentacijo, vezano na odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda, če se objekt gradi na območju, ki ni opremljen z javnim kanalizacijskim sistemom,
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi.
4. Za soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici gradnje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– katastrski načrt (načrt parcele),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:500,
– načrt interne kanalizacije,
– dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča,
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločbo, ki nadomesti soglasje ali pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode, če je to predpisano.
5. Za soglasje za priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– projekt interne kanalizacije ali potrdilo upravljavca o pregledu interne instalacije,
– projekt za izvedbo kanalizacijskega priključka,
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, bio razgradljivosti in količini organskih snovi ali nevarnih snovi v odpadni vodi v primeru industrijske odpadne vode,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,
– projekt za izvedbo naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode,
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
– pogodbo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
6. Za soglasje za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo ali inženirskim objektom in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:1500,
– potrdilo pristojnega organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe.
7. Za soglasje k spremembi:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja 5. točka tega člena. Gradbenega dovoljenja ni potrebno predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967; to lastnik objekta dokaže z veljavno uradno listino.
Upravljavec sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov oziroma novozgrajene javne infrastrukture.
Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki jih izda upravljavec na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega odstavka tega člena, upravljavec zaračuna materialne stroške po merilih in tarifi javne službe, ki so določene v ceniku upravljavca.
10. člen
(kataster in ostale evidence)
S tem odlokom se izvajalcu podeli javno pooblastilo za uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vodenje katastra komunalnih naprav (v nadaljevanju: kataster), ki vsebuje baze podatkov o infrastrukturnih objektih, omrežjih in napravah namenjenih izvajanju javne službe. Podrobnejšo vsebino katastra določa Tehnični pravilnik.
Uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vzdrževanje katastra ureja Pogodba o poslovnem najemu javne infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last posamezne občine in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema in Tehničnega pravilnika.
Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa.
Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.
Izvajalec ima javno pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc po tem odloku, razen za tiste evidence, za katerih vodenje so z veljavnimi predpisi in tem odlokom pooblaščeni drugi subjekti.
11. člen
(prevzem objektov in naprav javne kanalizacije)
Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini.
Za prevzem objektov in omrežij javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),
– zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov v skladu z veljavnim standardom (SIST EN 1610),
– poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov s predloženim video posnetkom,
– dokazilo o vgrajenih materialih in opremi,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javne kanalizacije,
– prve meritve za MKČN,
– okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za ČN, za katere je OVD potrebno.
Izvajalec lahko s soglasjem občine z namenom racionalizacije postopkov po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz drugega odstavka tega člena.
12. člen
(sistem odvajanja)
Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem in mešanem sistemu.
Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi oziroma izvajati v ločenem sistemu, razen v primeru, ko padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja ali so padavinske vode tako močno onesnažene, da jih ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.
IV. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI SO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACIJO
13. člen
(objekti in naprave javne kanalizacije)
Objekti in naprave javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njim povezane tehnološke naprave, kot so:
– kanalizacijska omrežja za odvod komunalne in padavinske odpadne vode,
– črpališča za prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode,
– revizijski jaški za priključevanje objektov na javno kanalizacijo, ki so na zemljišču lastnika objekta,
– objekti in naprave vakuumske kanalizacije,
– male komunalne čistilne naprave velikosti najmanj 50 PE,
– razbremenilniki visokih vod,
– zadrževalni in pretočni bazeni,
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije (odprti kanalski jarki, prevzeti v najem in upravljanje upravljavca).
Z objekti in napravami javne kanalizacije upravlja upravljavec.
Upravljavec ima ves čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav v lasti občine z namenom zagotavljanja rednega vzdrževanja in kontrole, ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem so objekti in naprave kanalizacije.
Upravljavec je dolžan po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v roku 14-ih dni po izvedbi del. V primeru izvajanja izrednih del v zimskem času, se zemljišče vzpostavi v stanje, ki je primerno za ta čas, zaključna dela pa se opravi takoj ko dopuščajo vremenski pogoji.
Šteje se, da je javna kanalizacija zgrajena in se objekt nanjo mora priključiti (mesto priključitve na javno kanalizacijo od objekta oziroma parcelne meje lastnika objekta), če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo večjo od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
14. člen
(objekti in naprave uporabnikov)
Naprave in objekti uporabnika so:
– kanalizacijski priključek, ki je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije do vključno zadnjega revizijskega jaška pred stavbo, ki je priključena na javno kanalizacijo; če revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski priključek poteka od zunanje stene stavbe;
– objekti in naprave za prečiščenje odpadnih voda, peskolovi in lovilci olj;
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi ali drugih objektih ter izven nje/njih;
– nepretočne greznice, obstoječe greznice ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE.
Kanalizacijski priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih naprav za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz objekta. Kanalizacijski priključek je sestavni del objekta in je v zasebni lasti. Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija.
Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek je del javne kanalizacije in mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in izvajalec v projektni dokumentaciji ob izgradnji javne infrastrukture.
Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu notarsko overjeno služnostno pogodbo ali izjemoma soglasje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek.
Naprave in objekte iz tega člena odloka upravlja in vzdržuje lastnik objekta na svoje stroške.
15. člen
(obveznosti, vezane na priključitev objektov)
Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javna kanalizacija je priključitev objekta ali preureditev obstoječega objekta na javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na podlagi izdanega soglasja za priključitev; komunalna odpadna voda se mora odvajati neposredno v javno kanalizacijo.
Ne glede na določila iz prejšnjega odstavka, priključitev na javno kanalizacijsko omrežje ni obvezna, kadar bi bile tehnične rešitve, ki bi le-to omogočile, nesorazmerno drage. V tem primeru je uporabnik odvajanja komunalne odpadne vode dolžan vgraditi MKČN ali nepretočno in neprepustno greznico.
Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje ni obvezna v primeru, če uporabnik odvaja komunalno odpadno vodo v MKČN, ki je bila izgrajena pred izgradnjo javnega kanalizacijskega omrežja in predana v uporabo skladno s predpisi.
V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za prečrpavanje. Podrobneje so pogoji opredeljeni v veljavni Uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode.
Izvajalec mora lastnika objekta v roku 30 dni po prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo obvestiti, da je priključitev njihovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu mora posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom izvajalca opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
Kolikor je zaradi globine obstoječe kanalizacije priklop na javno kanalizacijsko omrežje možen samo z internim prečrpališčem komunalne odpadne vode, ga je lastnik objekta dolžan izvesti na lastne stroške.
Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MKČN, ki ni skladna s predpisi, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali MKČN odstrani ali očisti in zaključi iz sistema odvajanja odpadne vode ter upravljavcu dopusti nadzor nad izvedenimi deli. Po priključitvi na javno kanalizacijo se greznica očisti in zasuje ali uporabi za odvajanje (ponikanje) padavinskih voda.
Izvajalec javne službe lahko skladno s predpisi in v soglasju za priključitev na kanalizacijo določi uporabniku storitve javne kanalizacije obveznosti, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode v skladu s kriteriji, določenimi v Tehničnem pravilniku. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. Uporabnik redno dostavlja izvajalcu poročilo o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi.
Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo tehnološko (industrijsko) odpadno vodo, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, morajo v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka izvesti merilno mesto v skladu s predpisi.
Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno izvajalcu javne službe.
16. člen
(načini priključitve)
Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in velikost objektov se izjemoma skladno s soglasjem izvajalca dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je po navodilih izvajalca dovoljena priključitev več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka.
17. člen
(pogoji priključitve)
Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi vloge lastnika objekta in ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca,
– da je pridobljeno soglasje in so poravnane vse obveznosti do lastnika infrastrukture,
– da to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
Lastnik je dolžan vlogo za izvedbo priključka na revizijski jašek javne kanalizacije podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Izdajanje strokovnih navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede izvajalec.
18. člen
(izvajanje priključkov)
Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z Zakonom o graditvi objektov pod nadzorom izvajalca javne službe.
Vsa dela pri gradnji priključkov nadzira izvajalec. Nadzor se izvede na stroške lastnika priključka.
19. člen
(material priključkov)
Javna in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno vodotesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) na tem področju. Pomembnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku o javni kanalizaciji.
20. člen
(padavinske in drenažne vode)
V mešani sistem že zgrajene javne kanalizacije ni dovoljeno odvajati padavinskih in drenažnih vod, vodotokov ter podtalnice, če obstaja možnost ponikovanja v zemljo ali odvajanja v bližnji vodotok.
V primeru že zgrajenih mešanih kanalizacijskih sistemov pa je odvajanje dopustno, kolikor kapaciteta kanalizacijskega omrežja dopušča odvajanje.
V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA OBMOČJIH, KI NISO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACIJO
21. člen
(način odvajanja in čiščenja odpadnih vod)
Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode, velja za lastnike novih objektov obvezna izgradnja MKČN oziroma nepretočne greznice v skladu z veljavno Uredbo o malih komunalnih čistilnih napravah in Uredbo o emisiji snovi.
Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v zakonsko predpisanih rokih in jih nadomestiti z MKČN ali nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom glede tehnične izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne vode. Dodatno obdelavo odpadne vode je treba izvesti z ustrezno membransko filtracijo ali dodatno obdelati na drug način do takšne stopnje, da niso preseženi mikrobiološki parametri, ki so predpisani za komunalne čistilne naprave. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MKČN s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije. Za upravljanje s temi objekti pa morajo pooblastiti odgovornega upravljavca naprav.
Skladno z Uredbo o malih komunalnih čistilnih napravah izvajalec na stroške uporabnika izdela obratovalni monitoring oziroma za naprave do zmogljivosti 50 PE izdela oceno obratovanja, ki se izdela po zakonsko predpisanem navodilu in na zakonsko prepisanem obrazcu v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njihovo izkazovanje (Uradni list RS, št. 54/11).
Ob izdelavi ocene obratovanja je treba preveriti:
– način nastajanja komunalne odpadne vode, ki se odvaja v malo komunalno čistilno napravo v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– način odvajanja očiščene komunalne odpadne vode v zvezi s prepovedmi in omejitvami iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– izpolnjevanje pogojev ustreznega čiščenja komunalne odpadne vode iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– zmogljivost male komunalne čistilne naprave glede na količino komunalne odpadne vode, ki se odvaja vanjo,
– skladnost male komunalne čistilne naprave s standardi, navedenimi v Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav ali s priporočili o stanju tehnike čiščenja komunalne odpadne vode v malih komunalnih čistilnih napravah, ki jih ministrstvo objavlja na svojih spletnih straneh,
– vodenje obratovalnega dnevnika v skladu z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
Ceno izvedbe prvih meritev in obratovalnega monitoringa ter izdelave ocene obratovanja kot storitev javne službe potrdi občinski svet na predlog izvajalca v skladu z merili iz predpisa, ki ureja oblikovanje cen obveznih občinskih GJS varstva okolja.
22. člen
(prevzem blata iz čistilnih naprav)
Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata ter odpadne komunalne vode iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice na celotnem območju občin v obsegu in rokih, določenih v 8. členu tega odloka. Izvajalec na podlagi Programa odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: program) vsaka štiri leta pripravi načrt izvajanja prevzema in zagotavljanja ravnanja, čiščenja in obdelave blata za naslednje obdobje.
23. člen
(obstoječe greznice)
Velikost obstoječega usedalnika blata (obstoječe greznice) ugotovi izvajalec na podlagi razpoložljive projektne dokumentacije oziroma popisa stanja na terenu. Ugotovljena odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo z evidencami izvajalca pri prvem prevzemu blata.
Pogostost praznjenja usedalnika blata (obstoječe greznice) za posameznega uporabnika določi izvajalec v Programu odvajanja in čiščenja na podlagi prostornine usedalnika blata (obstoječe greznice) in v skladu z veljavno uredbo (najmanj enkrat na tri leta).
Obstoječe greznice so v funkciji dokler ni pogojev za priključitev na javno kanalizacijo.
24. člen
(način obveščanja in praznjenja greznic)
Izvajalec je dolžan uporabnika o opravljanju obvezne storitve javne službe prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode obvestiti o datumu dejanskega opravljanja s priporočeno pošto najmanj 15 dni pred predvideno izvedbo storitve. V obvestilu mora navesti datum in okvirni čas svojega prihoda.
Uporabnik lahko zahteva spremembo datuma opravljanja obveznih storitev javne službe najmanj osem dni pred predvideno izvedbo storitve. V tem primeru mora biti obvezna storitev izvedena najpozneje v tridesetih dneh po poslani zahtevi.
Če uporabnik najavljenega časa opravljanja storitev ne odpove in ga v dogovoru z izvajalcem ne prestavi ter s tem onemogoči izvedbo storitve ali če izvajalcu ne omogoča opravljanja storitve, mora plačati nastale stroške, razen stroškov ravnanja z blatom, ki jih izvajalec uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunati.
Uporabnik ni dolžan plačati stroška storitve iz tretjega odstavka tega člena, če zaradi dokazane daljše odsotnosti upravičeno (daljša bolniška odsotnost ali višja sila) ni mogel odpovedati najavljenega časa opravljanja storitev.
Občine za posamezne stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom, namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, ni mogoč, opredelijo izvajanje službe v omejenem obsegu in s posebnimi prevoznimi sredstvi. Omejen obseg in način izvajanja storitve sta opredeljena v Programu, ki ga za obdobje štirih let pripravi izvajalec.
25. člen
(ravnanje z blatom in odpadnimi vodami iz greznic)
Blato iz obstoječih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se lahko odvaža na KČN Rogaška Slatina, občasno in v manjših količinah pa tudi na KČN Šmarje pri Jelšah.
Blata iz pretočnih greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic je prepovedano odlagati v okolje (kmetijska in ostala zemljišča), v površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo.
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE IN UPORABNIKOV
26. člen
(pravice in obveznosti izvajalca javne službe)
Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec javne službe naslednje pravice in obveznosti:
– zagotavljati javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se odvajajo v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, skladno z veljavno zakonodajo;
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije;
– zagotavljati odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine, in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. Navedene storitve izvajalec javne službe izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije kot posebno storitev z uporabo javne infrastrukture in v soglasju z lastnikom infrastrukture;
– zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MKČN;
– zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic;
– izdelovati Program odvajanja in čiščenja v skladu z veljavno uredbo;
– na poziv občine sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo;
– izdajati potrdila in strokovne ocene obratovanja MKČN ter voditi ustrezne evidence o teh objektih;
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev;
– voditi kataster o objektih in napravah javne kanalizacije na stroške lastnika infrastrukture;
– voditi predpisane evidence o javni infrastrukturi in druge evidence;
– izdelovati in posredovati na ustrezne občinske in državne službe predpisana poročila v zvezi z dejavnostjo odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območjih z urejeno javno infrastrukturo ali pa brez nje;
– redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov;
– izvajati preglede javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic ter MKČN;
– izvajati obnovitvena dela v skladu z zagotovljenimi finančnimi viri lastnika infrastrukture na objektih za odvajanje in čiščenje odpadnih voda;
– uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom, in jih o tem obveščati v rokih, določenih v tem odloku;
– izvajati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja;
– iz naslova zagotavljanja nemotenega delovanja javne kanalizacije nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt uporabnika;
– izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja;
– voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, organov, lokalne skupnosti ter državnih organov in služb na podlagi Zakona o javnih gospodarskih službah, Zakona o lokalni samoupravi in odloka, vendar v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov;
– izdajati projektne pogoje in soglasja ter voditi evidenco o njih;
– izvajati druge obveznosti tega odloka.
27. člen
(vzdrževanje in izvajanje obnov/investicij)
Za izvedbo vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi izvajalec javne službe. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitev javne službe.
Investitorji v obnovo javne kanalizacije so občine. Občine: Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli s tem odlokom pooblaščajo izvajalca javne službe OKP ROGAŠKA SLATINA d.o.o. za izvedbo in nadzor obnovitvenih investicij v višini letne najemnine, pobrane z infrastrukturo.
Investitor v novogradnjo javne kanalizacije je občina, ki pa izvajalca javne službe lahko s pogodbo pooblasti za vodenje, izvajanje in nadzor investicije.
Če investicijskih del ne izvaja izvajalec javne službe, ampak tretja oseba, mora izvajalec javne službe zagotoviti strokovni nadzor pri posegu v javno kanalizacijsko omrežje, izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti in plačati stroške nadzora.
V primeru rekonstrukcije javne kanalizacije so priključki v cestnem telesu in izvedba revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta strošek obnove kanalizacije, ki se financira iz javnih sredstev.
Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in greznic, vendar mora pisno ali ustno obvestiti lastnika prizadetega zemljišča.
28. člen
(pravice in obveznosti uporabnikov)
Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik objekta, dela objekta ali utrjenega zemljišča na območju občin Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Rogatec, Kozje in Bistrica ob Sotli, priključenega na javno kanalizacijo oziroma koristnik storitev javne službe. V primeru, da uporabnik objekt, del objekta ali utrjenega zemljišča preda v najem, je dolžan skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih, če želi obveznosti plačila storitev javne službe prenesti na najemnika.
Uporabniki imajo naslednje pravice in obveznosti:
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije skladno z odobreno tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljavca;
– obvezno odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, kjer je le-ta zgrajena;
– pridobiti soglasje, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok;
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene vanjo;
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mesta za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode;
– vzdrževati obstoječo greznico, nepretočno greznico ali MKČN;
– izvajati predpisane meritve komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter industrijskih odpadnih vod;
– omogočati izvajalcu javne službe dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-te potekajo po njegovem zemljišču;
– omogočati izvajalcu javne službe neoviran dostop do obstoječe greznice, nepretočne greznice ali MKČN in prevzem njene vsebine;
– omogočati izvajalcu javne službe pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode;
– obvestiti izvajalca javne službe o začetku gradnje MKČN, mu omogočati pregled in pred zagonom predati predpisano dokumentacijo ustreznosti MKČN;
– obveščati izvajalca javne službe o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije;
– ne smejo prekiniti odvoda vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti;
– pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode, v roku 15-ih dneh od nastanka spremembe, ki je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznostih. V primeru spremembe uporabnika mora poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo popisa števca, ki je relevanten trenutek za določitev novega uporabnika in novega razmerja med izvajalcem javne službe in uporabnikom. Če se popis ne izvede, se storitve javne službe zaračunavajo novemu uporabniku enako kot staremu in jih je dolžan novi uporabnik poravnavati od datuma prejema pisnega obvestila starega uporabnika.
– plačevati stroške storitve javne službe;
– obveščati izvajalca javne službe o vseh spremembah količine in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe;
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
Uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca.
Prepovedano je poseganje v vse naprave in objekte javne kanalizacije in spreminjanje pogojev njihove dostopnosti, zlasti revizijskih jaškov.
29. člen
(posegi v območje kanalizacije)
Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nad kritja (zasipa) kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.
Izvajalci del morajo pri vzdrževanju rekonstrukcij cest, ulic in trgovin vzpostaviti kanalizacijsko omrežje in naprave v prvotno stanje.
Upravljavci drugih objektov in naprav (elektro, PTT, toplovodnega in plinovodnega omrežja ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah v trasi javne kanalizacije izvajati dela pod nadzorom in danih pogojih izvajalca in zagotoviti, da ostanejo kanalizacijske naprave nepoškodovane. V primeru poškodovanja objektov in naprav javne kanalizacije so dolžni na svoje stroške sanirati poškodbe pod nadzorom upravljalca.
VII. VIRI FINANCIRANJA
30. člen
(viri financiranja)
Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračunskih sredstev občine,
– drugih virov.
31. člen
(proračunska sredstva občine)
Če se ob potrditvi cene pristojni občinski organ odloči, da potrjena cena storitve javne službe ne pokriva celotne najemnine oziroma ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov javne službe, mora za razliko občina oblikovati subvencijo iz proračuna občine.
Občina lahko prizna subvencijo iz prejšnjega odstavka v izračunu cen storitev javnih služb za uporabnike, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti.
Občina zagotavlja subvencijo izvajalcu tekoče mesečno na podlagi računa, ki ga izvajalec javne službe izstavi občini.
VIII. MERITVE IN OBRAČUN
32. člen
(elementi za obračun)
V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunavajo naslednje storitve javne službe:
– odvajanje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin,
– odvajanje padavinske odpadne vode s streh,
– storitve, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami,
– čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin in
– čiščenje padavinske odpadne vode s streh.
Uporabniki, ki uporabljajo storitve gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih padavinskih odpadnih voda, so razdeljeni v naslednji skupini:
– uporabniki, ki ne opravljajo pridobitno dejavnost,
– vsi ostali uporabniki, ki opravljajo pridobitno dejavnost.
Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode, namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti.
Uporabnik je lahko tudi najemnik stavbe, inženirskega objekta ali dela stavbe oziroma inženirskega objekta ob pogoju, da se najemodajalec, najemnik in izvajalec dogovorijo o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih.
33. člen
(merilno mesto)
Merilno mesto je objekt na priključku uporabnika, ki služi nadzoru in kontroli odpadnih vod posameznega uporabnika. Izvedeno mora biti, kolikor je to zahtevano v skladu z veljavnimi predpisi in Tehničnim pravilnikom.
Uporabnik, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, je dolžan zgraditi merilno mesto in mora predhodno izvajalcu predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta. V osmih dneh po izgradnji merilnega mesta mora uporabnik pisno zaprositi izvajalca za nadzorni pregled merilnega mesta.
Uporabnik iz prejšnjega odstavka mora po izvedbi merilnega mesta:
– voditi obratovalni dnevnik merilnega mesta,
– dovoliti izvajalcu dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratovalnega dnevnika,
– dovoliti izvajalcu odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kakovosti odpadne vode in meritve količin odpadne vode ter
– izvajalcu dovoliti redno pregledovanje delovanja merilnih naprav.
34. člen
(cena)
Cena storitve javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je sestavljena iz omrežnine, stroškov izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda ter stroškov okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, ki se na računu prikazujejo ločeno.
35. člen
(enota količine)
Enota količine storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin je izražena v m³ opravljene storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
Enota količine storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav ter obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave je izražena v m³ opravljene storitve, za katero se šteje količina dobavljene pitne vode, ki se odvaja v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali malo komunalno čistilno napravo.
Enota količine storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh je izražena v m³ in se obračuna glede na količino padavin, ki pade na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je izmerjena pri meritvah državne mreže meteoroloških postaj, preračunana na površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na čistilni napravi.
Omrežnina se za infrastrukturo javne službe, s katero se izvajajo posamezne storitve javne službe, določi na letni ravni in se uporabnikom obračunava glede na zmogljivost priključkov, določeno s premerom vodomera v skladu s faktorji omrežnine, ki jih določa Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Omrežnina se za posameznega uporabnika storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin in storitev, povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilnimi napravami, določi glede na obračunski vodomer na priključku. Omrežnina se po posameznih storitvah izračuna tako, da se vsota vseh stroškov omrežnine deli z vsoto faktorjev omrežnine. Tako dobljeni količnik se nato pomnoži s faktorjem omrežnine glede na premer posameznega vodomera.
Če je stavba opremljena s kombiniranim obračunskim vodomerom, se za tak vodomer upošteva faktor, ki je določen za vodomer z višjim pretokom.
Če priključek ni opremljen z obračunskim vodomerom, se omrežnina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka.
V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako stanovanjsko enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1.
Stroški okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne odpadne vode, so stroški, skladni s predpisi, ki določajo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja.
36. člen
(način obračuna stroškov storitve)
Strošek opravljanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, če iz nje nastaja komunalna odpadna voda, v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje.
Strošek opravljanja storitev prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav ter obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, če iz nje nastaja komunalna odpadna voda, v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Izvajalec za uporabnike najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje.
Kadar se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se za stavbe, v katerih se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo, se strošek storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka (normirana poraba, ki znaša 1,2 m³ na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1; za druge vodomere se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine), za druge stavbe pa se strošek storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena obračuna na podlagi števila stalno in začasno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m³ na osebo na dan. Zavezanec za plačilo storitev izvajalcu na njegovo zahtevo sporoči podatke o številu stalno in začasno prijavljenih stanovalcev. Sporočene podatke mora izvajalec upoštevati najpozneje v naslednjem mesecu po preteku meseca, ko so mu bili sporočeni.
Če količine dobavljene pitne vode ni mogoče ugotoviti, se upošteva normirana poraba v skladu s tretjim odstavkom 18. člena te Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (normirana poraba, ki znaša 1,2 m³ na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1; za druge vodomere se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine).
Na količine, ugotovljene po prejšnjih odstavkih tega člena se lahko pri uporabnikih, ki so dolžni opravljati monitoring onesnaženosti vode, upošteva še faktor onesnaženosti, ki se ugotavlja v skladu s Tehničnim pravilnikom.
Strošek odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh se obračunava glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
Cena na enoto opravljene storitve se izračuna tako, da se stroški opravljanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode delijo s količino opravljenih storitev.
Uporabniki lahko preuredijo obstoječi mešani sistem odvajanja komunalnih odpadih voda in padavinskih voda tako, da meteorne vode poniknejo. To lahko izvedejo pod nadzorom izvajalca javne službe. S tako preureditvijo so oproščeni plačila za odvajanje in čiščenje padavinskih voda s strehe.
37. člen
(oblikovanje cen storitev)
Cene storitev gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda pripravi izvajalec javne službe skladno z odločili tega odloka in skladno z zakonskimi predpisi o določanju cen komunalnih storitev v Republiki Sloveniji, potrjujejo pa jih občinski sveti občin.
Na potrjene cene se obračuna še DDV v skladu z Zakonom o DDV.
38. člen
(obveznosti plačila storitev)
Uporabniki so dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode ne glede na vodni vir iz katerega se oskrbujejo.
Uporabniki so dolžni plačati stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo. Obveznost plačila nastane tudi z dnem, ko je potekel rok za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje.
Stroške odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode uporabnikom zaračunava mesečno v obliki in na način kot se obračunava oskrba s pitno vodo.
39. člen
(plačilo računov in ugovor)
Uporabnik je dolžan plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa.
Če uporabnik obveznosti ne poravna v celoti v 15-ih dneh po prejemu pisnega opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila, mu lahko upravljavec prekine dobavo vode.
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico v 8 dneh od prejema računa vložiti pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec je dolžan na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku petnajstih dni od prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo vode. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila. Kolikor uporabnik računa ne poravna niti v petnajstih dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin. Če tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedem dni po prejemu opomina prekine dobava pitne vode ter se začne postopek izterjave po sodni poti.
V primeru zamude plačila mora uporabnik plačati tudi zakonske zamudne obresti in stroške opomina.
40. člen
(prekinitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda)
Uporabniku se prekine dobava vode iz javnega vodovoda, če z odvodom odpadnih voda povzroča nevarnosti za vodni vir ali javni vodovod.
Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez objave prekine odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda v naslednjih primerih:
– stanje interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov ali nemoteno delovanje javne kanalizacije,
– priključek na kanalizacijsko omrežje ni izveden skladno s soglasjem upravljavca ali je izveden brez soglasja upravljavca,
– uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoj kanalizacijski priključek,
– uporabnik ravna v nasprotju z določili Tehničnega pravilnika,
– uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost pitne vode,
– kakovost izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje,
– uporabnik se ne priključi na javno kanalizacijo skladno z določili tega odloka in Tehničnega pravilnika,
– uporabnik ne opusti greznice skladno s 15. členom tega odloka,
– uporabnik ne plača računa skladno s pogoji prehodnega člena,
– če izvid vzorca odvedene odpadne vode uporabnika, izdelan pri pooblaščeni organizaciji, izkazuje neustrezno sestavo.
Dobava pitne vode ali odvajanje odpadnih in padavinskih voda se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve, po ceniku upravljavca.
Upravljavec lahko prekine dobavo vode in odvod odpadne ter padavinske vode na stroške uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev. Stroški prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku upravljavca. V času prekinitve je uporabnik dolžan plačati fiksni del cene javne službe – omrežnino.
Uporabnik ima pravico prekiniti odvajanje odpadnih voda za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije. O tem mora predhodno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja.
41. člen
(okvara obračunskega vodomera oziroma merilne naprave)
Kolikor izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer oziroma merilna naprava, ki je podlaga za določitev obsega storitev javne službe v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera (merilne naprave), je osnova za obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obračunskega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov.
42. člen
(obveznost obveščanja)
Uporabnik javne kanalizacije je dolžan takoj obvestiti izvajalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti izvajalca o vseh spremembah kakovosti in količine odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
O rezultatih meritev onesnaženosti industrijske odpadne vode (zajema tudi obratovalni monitoring ali prve meritve) je uporabnik dolžan obveščati izvajalca najmanj enkrat letno oziroma do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.
IX. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA ODLOKA IN KAZENSKE DOLOČBE
43. člen
(inšpekcijski organ)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojen občinski inšpekcijski organ, ki je ustanovljen v posamezni občini, ter občinska uprava občine.
Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
44. člen
(globe za pravne osebe)
Pravna oseba, samostojni podjetnik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost se kaznuje z globo 1.400,00 EUR, če pa se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo 2.500,00 EUR:
– če se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije na območjih, kjer je to obvezno (prvi odstavek, 15. člen),
– če ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo, osmo, deveto, deseto, enajsto, dvanajsto, trinajsto, šestnajsto in sedemnajsto alinejo 28. člena odloka.
Odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnosti, se za prekršek iz tega člena kaznuje z globo 400,00 EUR.
45. člen
(globe za fizične osebe)
Fizična oseba – uporabnik javne kanalizacije se kaznuje z globo 400,00 EUR:
– če se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije na območjih, kjer je to obvezno (prvi odstavek, 15. člen),
– če ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo, osmo, deveto, deseto, enajsto, dvanajsto, trinajsto, šestnajsto in sedemnajsto alinejo 28. člena odloka.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
46. člen
(Prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji odloki:
– Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode v Občini Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 115/07),
– Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode v Občini Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 113/07),
– Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode v Občini Rogatec (Uradni list RS, št. 3/08),
– Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode v Občini Podčetrtek (Uradni list RS, št. 1/08),
– Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode v Občini Kozje (Uradni list RS, št. 116/07),
– Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode v Občini Bistrica ob Sotli (Uradni list RS, št. 27/08).
47. člen
(veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 320-0002/2014
Rogaška Slatina, dne 20. januarja 2014
Župan
Občine Rogaška Slatina
mag. Branko Kidrič l.r.
 
Župan
Občine Šmarje pri Jelšah
Jožef Čakš l.r.
 
Župan
Občine Podčetrtek
Peter Misja l.r.
 
Župan
Občine Rogatec
Martin Mikolič l.r.
 
Župan
Občine Kozje
Dušan Andrej Kocman l.r.
 
Župan
Občine Bistrica ob Sotli
Franjo Debelak l.r.