Uradni list

Številka 8
Uradni list RS, št. 8/2014 z dne 3. 2. 2014
Uradni list

Uradni list RS, št. 8/2014 z dne 3. 2. 2014

Kazalo

205. Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, stran 667.

Na podlagi 8. člena, tretjega odstavka 71. člena, drugega odstavka 72., tretjega odstavka 88., prvega odstavka 92., drugega odstavka 159. in drugega odstavka 173. člena ter v zvezi s tretjim odstavkom 59. člena, 74. in 147. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR) izdaja minister za kmetijstvo in okolje v soglasju z ministrom za finance
P R A V I L N I K
o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil
Prvi del
SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik podrobneje določa metode in postopke ekološke pridelave oziroma predelave, označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil in pogoje za uporabo označbe "ekološki", območja, ki so primerna za ekološko čebelarjenje, sistem nadzora organizacij za kontrolo in certificiranje, tehnične in organizacijske pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije za kontrolo in certificiranje ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil (v nadaljnjem besedilu: organizacije za kontrolo in certificiranje), evidence ekološko pridelanega semena, semenskega krompirja in vegetativnega razmnoževalnega materiala v Republiki Sloveniji, pristojnosti glede kontrole uvoza ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil iz tretjih držav za izvajanje:
– Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91 (UL L št. 189 z dne 20. 7. 2007, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 834/2007/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 889/2008 z dne 5. septembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov glede ekološke pridelave, označevanja in nadzora (UL L št. 250 z dne 18. 9. 2008, str. 1), zadnjič spremenjene z izvedbeno Uredbo Komisije (EU) št. 1364/2013 z dne 17. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 889/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 glede uporabe neekološko gojenih nedoraslih organizmov iz ribogojstva in neekoloških jajčec školjk v ekološkem ribogojstvu, (v nadaljnjem besedilu: Uredba 889/2008/ES);
– Uredbe Komisije (ES) št. 1235/2008 z dne 8. decembra 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav (UL L št. 334/2008 z dne 12. 12. 2008, str. 25), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 586/2013 z dne 20. junija 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 1235/2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 v zvezi z ureditvami za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav ter o odstopanju od Uredbe (ES) št. 1235/2008 v zvezi z datumom za predložitev letnih poročil (UL L št. 169 z dne 21. 6. 2013, str. 51.), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1235/2008/ES).
2. člen
(pomen izrazov)
(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. za industrijsko kmetijstvo iz Priloge I Uredbe 889/2008/ES se štejejo vsi obrati, ki morajo v skladu s predpisom, ki ureja vrsto dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje;
2. pristojni organ za imenovanje organizacije uradnega nadzora na področju ekološke pridelave iz (n) točke 2. člena Uredbe 834/2007/ES je Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljnjem besedilu: uprava), za opravljanje strokovno administrativnih nalog pa Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo);
3. obrat javne prehrane je fizična ali pravna oseba, ki pripravlja ekološke proizvode v restavracijah, bolnišnicah, menzah in v drugih podobnih živilskih podjetjih, kjer jih prodajajo ali dostavljajo končnemu potrošniku;
4. primarni proizvajalec je proizvajalec, ki se ukvarja s primarno proizvodnjo kmetijskih proizvodov navedenih v Prilogi I Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L C št. 83 z dne 30. 3. 2010, str. 331).
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kot izrazi uporabljeni v zakonu, ki ureja kmetijstvo in predpisu, ki ureja register kmetijskih gospodarstev.
Drugi del
PRAVILA EKOLOŠKEGA KMETOVANJA
1. POGLAVJE: SPLOŠNA PRAVILA IN IZJEME
3. člen
(proizvodi in snovi, ki se lahko uporabljajo v kmetijstvu)
V ekološkem kmetijstvu se lahko uporabljajo oziroma so lahko prisotni samo proizvodi in snovi v skladu z Uredbo 834/2007/ES in Uredbo 889/2008/ES.
4. člen
(pravila ekološkega kmetovanja za izjemne primere)
(1) Izvajalec, ki želi pridobiti dovoljenje za izjemo od pravil ekološkega kmetovanja v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom vloži na ministrstvo vlogo, ki vsebuje:
– podatke o izvajalcu: osebno ime ali firmo, naslov ali sedež, neponovljivo številko kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: KMG-MID),
– podatke o vrsti izjeme, za katero želi pridobiti dovoljenje,
– podatke o količini, številu, vrsti rastlin ali živali oziroma površini, za katero želi izjemo,
– obrazložitev, zakaj želi pridobiti dovoljenje za posamezno izjemo.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti mnenje glede izjeme za skrajšanje rogov, za sočasno ekološko in neekološko gojenje živali iz ribogojstva in če gre za katastrofalne razmere v skladu s 47. členom Uredbe 889/2008/ES, ki ga izda organizacija za kontrolo in certificiranje, pri kateri je izvajalec vključen v kontrolo oziroma pristojni veterinar v primeru skrajšanja rogov.
(3) Izvajalec, ki želi pridobiti dovoljenje za skrajšanje obdobja preusmeritve v skladu s 36. členom Uredbe 889/2008/ES, mora k vlogi iz prvega odstavka tega člena priložiti mnenje organizacije za kontrolo in certificiranje glede skrajšanja obdobja preusmeritve na zadevnem zemljišču, ki mora vsebovati najmanj:
– dokazila izvajalca iz katerih je razvidno, da so bili najmanj zadnja tri leta izpolnjeni pogoji v skladu z 2. točko 36. člena Uredbe 889/2008/ES ali
– fotografske posnetke terena, ki potrjujejo predhodno rabo zadevnega zemljišča v primerih zaraščenosti ali večletne opuščenosti trajnih nasadov (npr. opuščeni sadovnjaki, vinogradi, ipd.).
(4) O vlogi iz prvega odstavka tega člena odloči ministrstvo z odločbo in o odločitvi obvesti organizacijo za kontrolo in certificiranje pri kateri je izvajalec vključen v kontrolo. Pri svoji odločitvi upošteva, da morajo v skladu z Uredbo 837/2007/ES biti izjeme od zahtev za ekološko pridelavo strogo omejene na primere, pri katerih je uporaba takih izjem upravičena.
(5) Podatke o vrsti izjem od pravil ekološkega kmetovanja mora voditi organizacija za kontrolo in certificiranje v evidenci pridelovalcev in predelovalcev ekoloških in integriranih kmetijskih pridelkov ali živil iz 147. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR; v nadaljnjem besedilu: ZKme-1).
2. POGLAVJE: EKOLOŠKA ŽIVINOREJA
A. oddelek: Splošna pravila za vzrejo živali
5. člen
(obtežba)
Za določanje največjega števila živali na hektar, ki ustreza 170 kg dušika na leto iz drugega odstavka 15. člena Uredbe 889/2008/ES, se uporabljajo predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike, in predpisi, ki urejajo varstvo voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov.
6. člen
(manjše kmetijsko gospodarstvo)
(1) Za izvajanje 39. člena Uredbe 889/2008/ES se šteje, da je manjše kmetijsko gospodarstvo tisto kmetijsko gospodarstvo, ki redi največ 20 glav velike živine goveda.
(2) Na kmetijskih gospodarstvih iz prejšnjega odstavka se za presojo primernosti reje živali v hlevih za govedo z vezano rejo uporabi tudi indeks ustreznosti reje živali (v nadaljnjem besedilu: IURŽ), ki je naveden v Prilogi 1, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
(3) Reja na manjšem kmetijskem gospodarstvu je ustrezna, kadar IURŽ dosega najmanj 24 točk. Merila za določitev točk so vsebovana v Prilogi 1. Pri merilih se upoštevajo samo parametri, ki se nanašajo na vezano rejo.
B. oddelek: Pravila za rejo perutnine
7. člen
(počasi rastoče pasme, primerne za ekološko rejo perutnine)
(1) Na podlagi petega odstavka 12. člena Uredbe 889/2008/ES se na seznam počasi rastočih pasem uvrstijo naslednje slovenske tradicionalne pasme kokoši težkega tipa:
– slovenska zgodaj operjena kokoš,
– slovenska pozno operjena kokoš in
– slovenska pitovna kokoš.
(2) Poleg pasem iz prejšnjega odstavka, se na seznam iz prejšnjega odstavka uvrsti še križanec s trgovskim imenom prelux-bro.
8. člen
(prazen prostor za izpust po vsakem turnusu reje)
(1) Za izvajanje petega odstavka 23. člena Uredbe 889/2008/ES je treba po zaključku vsakega turnusa reje perutnine pustiti prazne prostore za izpust, da se vegetacija oziroma rastlinje lahko obraste, in sicer, če se turnus zaključi v:
– aprilu in maju: tri tedne,
– juniju in juliju: štiri tedne,
– avgustu, septembru in oktobru: pet tednov.
(2) Izvajalci reje perutnine morajo voditi evidenco o obdobjih, ko je prostor za izpust prazen.
(3) Na predlog izvajalca lahko organizacija za kontrolo in certificiranje dovoli skrajšanje obdobij iz prvega odstavka tega člena, če se zaradi lokalnih in izjemno ugodnih vremenskih razmer (npr. več padavin od dolgoletnega povprečja, optimalnejša temperatura za rast vegetacije itd.) vegetacija hitreje obrašča.
C. oddelek: Skupna pravila za rejo kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov
9. člen
(reja, izvor in predelava ekološko vzrejenih živali ter nadzor, preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje)
Pri reji kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov morajo v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom potekati naslednja opravila:
– reja živali in krma za rejo živali,
– kmetovanje na kmetijskih gospodarstvih, iz katerih izvirajo živali za nakup,
– predelava proizvodov iz živali,
– nadzor izvajalcev, ki redijo živali in iz njih predelujejo proizvode, ki ga izvajajo organizacije za kontrolo in certificiranje, in
– preprečevanje bolezni in veterinarsko zdravljenje.
10. člen
(izvor in nakup neekološko vzrejenih živali)
Ne glede na določbe druge alineje prejšnjega člena se izjeme od zahtev iz Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES in tega pravilnika glede izvora kuncev, damjakov, muflonov ali navadnih jelenov dovolijo, če je to potrebno, da se zagotovi začetek ekološke reje v prvem letu preusmeritve ali če ni na voljo zadostnega števila ekološko vzrejenih kuncev, damjakov, muflonov ali navadnih jelenov. Za nakup neekološko vzrejenih kuncev, damjakov, muflonov ali navadnih jelenov mora izvajalec predhodno pridobiti dovoljenje organizacije za kontrolo in certificiranje.
11. člen
(pravila za preusmeritev)
(1) Preusmeritev pri reji kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov mora potekati v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(2) Kunci, damjaki, mufloni in navadni jeleni se lahko prodajajo kot ekološki po preteku preusmeritvenega obdobja, ki traja najmanj:
– 3 tedne pri kuncih,
– 6 mesecev pri damjakih, muflonih in
– 12 mesecev pri navadnih jelenih.
(3) Kunci, damjaki, mufloni in navadni jeleni se štejejo kot ekološki, če so živali najmanj zadnji dve tretjini svojega življenja nepretrgoma rejene v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
12. člen
(označevanje)
(1) Proizvodi iz kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov se lahko označijo z izrazi iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES, če so proizvedeni v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(2) Če se uporabijo izrazi iz prejšnjega odstavka se mora navesti tudi šifra organizacije za kontrolo in certificiranje v skladu z (a) točko prvega odstavka 24. člena Uredbe 834/2007/ES, kraj, kjer so bile pridelane surovine kmetijskega izvora, iz katerih je proizvod sestavljen in uporabljen mora biti zaščitni znak v skladu s predpisom, ki ureja zaščitni znak za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil.
(3) Uporaba logotipa ekološke proizvodnje Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: ekološki logotip EU) iz 57. člena Uredbe 889/2008/ES pri proizvodu iz kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov ni dovoljena.
Č. oddelek: Pravila za rejo kuncev
13. člen
(nakup neekološko vzrejenih kuncev)
Za namene ekološke reje je letno dovoljen nakup neekološko vzrejenih kuncev v obsegu do 100 %, če ekološko vzrejenih živali ni na voljo.
14. člen
(namestitev živali)
(1) Kuncem mora biti vedno na voljo mrva, razen v obdobju vegetacije, ko mora biti na voljo zelena krma.
(2) Poleg krme iz prejšnjega odstavka morajo kunci vedno imeti na voljo veje s skorjo za glodanje.
(3) Število živali v hlevu ne sme presegati:
– za živali od odstavitve do vključno osmega tedna starosti: 8 živali na m2 notranje površine hleva,
– za živali, ki so starejše od osmih tednov: 6 živali na m2 notranje površine hleva.
(4) Notranja površina hleva mora biti čista, suha in urejena kot nastlan prostor za ležanje. Rešetkasta tla so dovoljena na največ 50 % notranje površine hleva, ki pa morajo biti skozi celo obdobje prekrita z nastiljem.
(5) Priporočeno je strukturiranje ločenih bivalnih enot v hlevu v več nivojev. Če so ločene bivalne enote v hlevu strukturirane v več nivojev, se višje ležeče površine ne prištevajo k velikosti notranje enote površine hleva. Višje ležeče površine morajo biti narejene iz polnega materiala ali materiala, ki je stalno prekrit z nastiljem.
(6) Živali morajo imeti dostop do površin na prostem. Če živali nimajo dostopa do površin na prostem, mora biti živalim zagotovljen prostor za izpust na površine, ki so lahko pokrite. Prostor za izpust mora biti utrjen in enostaven za čiščenje.
(7) Najmanjša velikost zunanje površine znaša 0,125 m2 na žival ali 8 živali na m2.
(8) Živali se morajo rediti v skupinah do vključno šestega meseca starosti.
(9) Ločena reja posameznih živali ni dovoljena, razen če gre za časovno omejen in utemeljen razlog zaradi preprečevanja bolezni ali veterinarskega zdravljenja oziroma v času kotitve in dojenja ter za namestitev plemenjaka.
D. oddelek: Pravila za rejo damjakov, muflonov in navadnih jelenov
15. člen
(izvor in nakup neekološko vzrejenih živali)
(1) Če ekološko vzrejenih živali ni na voljo, je letno dovoljen nakup neekoloških samic damjakov, muflonov in navadnih jelenov v prvem življenjskem letu v obsegu 10 % staleža odraslih živali.
(2) Odstotki iz prejšnjega odstavka se lahko povečajo do 40 %, v skladu s 4. točko Uredbe 889/2008/ES, če to predhodno odobri organizacija za kontrolo in certificiranje.
(3) Dovoljen je nakup neekoloških plemenskih samcev pod pogojem, če se jih nato redi in krmi v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
16. člen
(namestitev živali)
(1) Damjaki, mufloni in navadni jeleni se redijo v oborah iz 17. člena tega pravilnika. Najmanjša velikost obore za damjake in muflone znaša en hektar in za navadne jelene dva hektara. Če se redi v obori več vrst živali skupaj, je najmanjša velikost obore tri hektare.
(2) Pri vsaki obori mora biti zagotovljena možnost razdelitve na najmanj dve čredinki. Najmanjša velikost čredinke pri damjakih in muflonih znaša pol hektara, pri navadnih jelenih ali več vrstah rejnih živali v skupni obori pa najmanj en hektar.
(3) Živali morajo živeti v socialnih skupinah. Najmanjše število odraslih živali v obori mora obsegati za vsako vrsto živali tri samice in enega samca. Zgornja meja za število živali na hektar površine v obori znaša:
– za damjake in muflone: 10 odraslih živali na hektar in
– za navadne jelene: 5 odraslih živali na hektar.
(4) Živali, ki se skotijo v čredi, se v prvem življenjskem letu štejejo v kvoto iz prejšnjega odstavka.
(5) Ločena reja posameznih živali ni dovoljena, razen če gre za časovno omejen in utemeljen razlog zaradi preprečevanja bolezni ali veterinarskega zdravljenja.
17. člen
(obora)
(1) Obora je ograjen prostor, ki mora vsebovati del, kjer je živalim zagotovljena zaščita pred vremenskimi vplivi. Ekološka reja živali v obori na zelo vlažnih ali močvirnih tleh ni dovoljena.
(2) V obori mora biti v obdobju vegetacije zagotovljena naravna paša. Obore, v katerih v obdobju vegetacije ni mogoče zagotoviti krme s pašo, niso dovoljene.
(3) Živalim morajo biti zagotovljena skrivališča oziroma zatočišča.
(4) Živalim mora biti zagotovljena obraba parkljev na naraven način. Če ta zaradi sestave tal ni zadostna, je to treba zagotoviti z drugimi ustreznimi ukrepi (npr. utrditev tal okrog krmišč).
(5) V oborah za navadne jelene mora biti živalim omogočeno valjanje v blatu, da se zagotovi negovanje kožuha in uravnavanje toplote.
(6) Krmišča morajo biti postavljena na mestih, ki so zaščitena pred vremenskimi vplivi in so dostopna tako za živali kot tudi za njihove oskrbnike. Na mestu, kjer so krmišča, morajo biti tla utrjena, naprave za krmljenje pa morajo imeti nadstrešek.
(7) Če ni zagotovljen stalen dostop do krme, morajo biti krmišča oblikovana tako, da se lahko vse živali hranijo hkrati.
(8) Zunanje in notranje ograje morajo biti živalim razločno vidne, tako da ne prihaja do poškodb živali. Ograja ne sme imeti ostrih kotov.
(9) Ograja obore mora biti za damjake in muflone visoka najmanj 1,8 metra, za navadne jelene pa najmanj dva metra. Navedena višina ne velja za ograjo znotraj obore za postavitev čredink.
(10) V obdobju vegetacije se morajo živali prehranjevati s pašo v obori. Dokrmljevanje je dovoljeno le v primeru pomanjkanja paše zaradi neugodnih vremenski razmer.
(11) Rejne živali v obori morajo imeti na voljo neoporečno vodo. Če ni na voljo naravnega in za živali lahko dostopnega naravnega vodnega vira, je treba zagotoviti napajališča.
E. oddelek: Pravila za ekološko čebelarstvo
18. člen
(izvor in označevanje)
Na območju Republike Slovenije je za potrebe ekološkega čebelarstva dovoljeno čebelariti le z avtohtono kranjsko čebelo (Apis mellifera L. carnica Pollmann) v skladu z določbami Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
19. člen
(območja primerna za ekološko čebelarjenje)
(1) Za ekološko čebelarjenje so primerna vsa območja, razen območij, določenih v 20. členu tega pravilnika in označenih na Karti neprimernih območij za ekološko čebelarjenje v merilu 1: 250 000 pri formatu izpisa A0 (v nadaljnjem besedilu: karta), ki je Priloga 2 tega pravilnika in njegov sestavni del ter je objavljena na spletni strani ministrstva.
(2) Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka 20. člena tega pravilnika se lahko za območja primerna za ekološko čebelarjenje upoštevajo tudi tista, ki ležijo znotraj enega kilometra levo in desno od robov cestnega sveta avtocest, če izvajalec pridobi dovoljenje organizacije za kontrolo in certificiranje.
(3) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka tega člena se izda le, če je iz mikrolokacije (npr. vmesni varovalni gozd) ali mikroreliefa lokacije razvidno, da je preprečen let čebel v nezaželeno smer ali so stojišča čebelnjakov na zarisani meji enokilometrskega pasu.
20. člen
(območja, ki niso primerna za ekološko čebelarjenje)
(1) Območja, ki niso primerna za ekološko čebelarjenje, so:
– kilometrski pasovi levo in desno od roba cestnega sveta avtocest in hitrih cest, ki so v skladu s predpisom, ki ureja status in kategorizacijo javnih cest, kategorizirane kot avtoceste in hitre ceste (v nadaljnjem besedilu: avtoceste);
– odlagališča odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih (v nadaljnjem besedilu: odlagališča odpadkov);
– druga območja, ki niso primerna za ekološko čebelarjenje (v nadaljnjem besedilu: druga območja).
(2) Odlagališča odpadkov iz druge alineje prejšnjega odstavka so lokacije s premerom šestih kilometrov, ki zajemajo trikilometrska območja oddaljenosti od središča odlagališč odpadkov in so prikazane v preglednici, ki je Priloga 3 tega pravilnika in njegov sestavni del.
(3) Za druga območja iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se štejejo geografsko strnjena območja, omejena s posameznimi zemljepisnimi kraji ali referenčnimi točkami, ki zajemajo:
– strnjena mestna naselja, vključno z enokilometrsko oddaljenostjo od strnjenih mestnih naselij,
– industrijska središča, vključno s trikilometrsko oddaljenostjo od industrijskih središč, in
– druga območja, ki zaradi vplivov urbanizma in industrije ne izpolnjujejo pogojev za ekološko čebelarjenje v skladu z Uredbo 834/2007/ES in Uredbo 889/2008/ES.
(4) Lokacije drugih območij iz prejšnjega odstavka so navedene v seznamu, ki je Priloga 4 tega pravilnika in njegov sestavni del.
3. POGLAVJE: EVIDENCA EKOLOŠKO PRIDELANEGA SEMENA, SEMENSKEGA KROMPIRJA IN VEGETATIVNEGA RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA V RS
21. člen
(evidenca ekološko pridelanega semena, semenskega krompirja in vegetativnega razmnoževalnega materiala v Republiki Sloveniji)
(1) V evidenci ekološko pridelanega semena, semenskega krompirja in vegetativnega razmnoževalnega materiala v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: evidenca semenskega materiala) se vodijo podatki o tistih vrstah in sortah, za katere je na voljo ekološki semenski material v Republiki Sloveniji.
(2) Poleg podatkov iz prvega odstavka 159. člena ZKme-1 se v evidenci semenskega materiala vodijo tudi podatki iz (d), (e) in (f) točke prvega odstavka 51. člena Uredbe 889/2008/ES.
22. člen
(vpis v evidenco semenskega materiala)
(1) Pridelovalec, ki prideluje, dodeljuje ali pakira oziroma z ekološkim semenskim materialom oskrbuje druge pridelovalce (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) vloži na ministrstvo vlogo za vpis podatkov o vrstah in sortah ekološkega semenskega materiala v evidenco semenskega materiala, ki jih namerava tržiti v Republiki Sloveniji.
(2) Vloga iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati podatke iz prvega odstavka 51. člena Uredbe 889/2008/ES ter naslednje:
– kopijo certifikata, ki potrjuje ekološko pridelavo semenskega materiala;
– izjavo, da ekološki semenski material izpolnjuje zahteve za trženje v skladu s predpisom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin;
– podatke o uporabi fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS), ki so dovoljena za obdelavo semen v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin in predpisov, ki so izdani na njegovi podlagi;
– registrsko številko dobavitelja, ki mu je bila dodeljena ob vpisu v register dobaviteljev v skladu s predpisom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin in
– izjavo, da bo ministrstvo nemudoma obvestil, če ekološkega semenskega materiala določene vrste ali sorte ne bo imel več na razpolago.
(3) Če so izpolnjeni pogoji, določeni z Uredbo 889/2008/ES in s tem pravilnikom, ministrstvo vpiše podatke o vrstah in sortah ekološkega semenskega materiala v evidenco semenskega materiala.
(4) Ministrstvo izbriše iz evidence semenskega materiala že vpisane podatke o vrsti in sorti ekološkega semenskega materiala, če ugotovi, da dobavitelj ne izpolnjuje zahtev iz prvega odstavka 50. člena Uredbe 889/2008/ES oziroma tega pravilnika ali če ga dobavitelj obvesti, da ne razpolaga več s semenom, ki ga je vpisal v evidenco semenskega materiala.
23. člen
(obnavljanje evidence semenskega materiala)
(1) Evidenco semenskega materiala je treba obnavljati dvakrat letno, in sicer:
– 28. februarja in
– 30. avgusta.
(2) Dobavitelj mora spremembe podatkov, ki se vodijo v evidenci semenskega materiala sporočiti ministrstvu dvakrat letno, in sicer do 21. februarja in do 23. avgusta.
4. POGLAVJE: NEEKOLOŠKI SEMENSKI MATERIAL
24. člen
(dovoljenje za uporabo neekološkega semenskega materiala)
(1) Če v Republiki Sloveniji ni na voljo ekološkega semenskega materiala in če so izpolnjeni pogoji iz 45. člena Uredbe 889/2008/ES izda organizacija za kontrolo in certificiranje, na podlagi vloge pridelovalca, dovoljenje za uporabo neekološkega semenskega materiala.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka se mora vložiti pred setvijo in vsebuje:
– podatke o pridelovalcu: osebno ime ali firmo, naslov ali sedež, KMG-MID,
– podatke o vrsti, sorti in količini neekološkega semenskega materiala, za katero želi pridobiti dovoljenje,
– razloge iz petega odstavka 45. člena Uredbe 889/2008/ES, zaradi katerih želi pridobiti dovoljenje za uporabo neekološkega semenskega materiala.
(3) Organizacija za kontrolo in certificiranje vodi seznam izdanih dovoljenj iz prvega odstavka tega člena. O izdanih dovoljenjih mora vsako leto pripraviti letno poročilo v skladu s prvim odstavkom 54. člena Uredbe 889/2008/ES in ga posredovati ministrstvu najpozneje do 1. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
25. člen
(splošno dovoljenje za uporabo neekološkega semenskega materiala)
(1) Ministrstvo lahko v skladu z osmim odstavkom 45. člena Uredbe 889/2008/ES izda splošno dovoljenje za uporabo neekološkega semenskega materiala, ki velja največ eno rastno dobo.
(2) Ministrstvo splošno dovoljenje iz prejšnjega odstavka objavi na svoji spletni strani.
5. POGLAVJE: OBRATI JAVNE PREHRANE
26. člen
(področje uporabe)
Določbe tega poglavja se uporabljajo za označevanje in nadzor živil, pripravljenih v obratih javne prehrane v smislu (aa) točke 2. člena Uredbe 834/2007/ES.
27. člen
(pregled obrata javne prehrane)
(1) Pred prvim nadzorom v skladu z 35. členom tega pravilnika mora obrat javne prehrane:
– pripraviti popoln opis enote, objektov, dejavnosti in podizvajalcev;
– določiti ukrepe, ki jih je treba sprejeti na ravni enote, objektov in dejavnosti v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom;
– določiti previdnostne in čistilne ukrepe v skladu s 63. členom Uredbe 889/2008/ES (v nadaljnjem besedilu: preventivni ukrepi).
(2) Popoln opis enote, objektov in dejavnosti iz prejšnjega odstavka mora obsegati opis prostorov za prevzem, predelavo, postrežbo in skladiščenje živil pred in po pripravi.
(3) Opis enote, objektov in dejavnosti ter ukrepi oziroma preventivni ukrepi so sestavni del sistema zagotavljanja kakovosti obrata javne prehrane. Opisom in ukrepom oziroma preventivnim ukrepom obrat javne prehrane priloži izjavo, s podpisom katere izjavlja:
– da bo deloval v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom in
– da bo v primeru kršitve ali nepravilnosti upošteval ukrepe iz 30. člena Uredbe 834/2007/ES.
(4) Organizacija za kontrolo in certificiranje preveri izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti iz tega člena.
28. člen
(obveščanje)
Obrat javne prehrane mora organizacijo za kontrolo in certificiranje obveščati o vseh spremembah, ki se nanašajo na opis enote, objektov in dejavnosti ter ukrepov iz prejšnjega člena.
29. člen
(uporaba ekoloških in neekoloških živil)
Ekoloških in neekoloških živil ali posameznih sestavin živil, ki se jih ne da razločiti, se ne sme skladiščiti in pripravljati hkrati, razen če so zagotovljeni ločeni prostori za skladiščenje in pripravo.
30. člen
(obrat javne prehrane v katerem se istočasno uporablja ekološka in neekološka živila)
(1) Če se v obratu javne prehrane uporabljajo oziroma skladiščijo ekološka in neekološka živila:
– mora imeti obrat javne prehrane zagotovljeno prostorsko oziroma časovno ločeno skladiščenje ekoloških in neekoloških živil pred in po pripravi;
– se mora priprava ekološkega živila kontinuirano in ločeno izvajati za celotno serijo in mora biti prostorsko oziroma časovno ločena od enakih priprav za živila, ki se ne štejejo za ekološka živila po Uredbi 834/2007/ES.
(2) Obrat javne prehrane mora sprejeti vse ukrepe za identifikacijo serij živil in preprečevanje mešanja ekoloških in neekoloških živil ali zamenjave z živili, ki niso pripravljena v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(3) V obratu javne prehrane se lahko ekološka živila obdelujejo samo po čiščenju opreme oziroma prostorov, ki so bili v stiku z neekološkimi sestavinami.
31. člen
(prevzem živil iz drugih obratov javne prehrane)
Pri prevzemu živila iz drugih obratov javne prehrane obrat javne prehrane preveri zaprtost embalaže, kjer je le-ta zahtevana, in ali so na embalaži oziroma transportnem sredstvu naslednje označbe:
– osebno ime in naslov ali firma in sedež obrata javne prehrane od katerega prevzame blago;
– ime živila, vključno s sklicevanjem na postopek ekološke pridelave v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom;
– šifra organizacije za kontrolo in certificiranje, ki izvaja nadzor nad obratom javne prehrane;
– identifikacijska oznaka serije živil, ki omogoča povezavo serije z evidenco iz 33. člena tega pravilnika.
32. člen
(skladiščenje živil)
Obrat javne prehrane mora prostore, ki so namenjeni izključno za skladiščenje živil oziroma proizvodov iz živil upravljati tako, da se zagotovi identifikacija serij in prepreči mešanje z drugimi proizvodi oziroma živili oziroma snovmi ali onesnaženje s tistimi, ki niso v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
33. člen
(vodenje evidenc)
(1) Obrat javne prehrane mora voditi evidence blaga in finančne evidence, ki vsebujejo najmanj podatke o:
– dobavitelju oziroma prodajalcu živil (osebno ime ali firmo, naslov ali sedež),
– vrsti in količini v enoto obrata javne prehrane dostavljenih ekoloških in neekoloških živil ali posameznih sestavin teh živil,
– vrsti in količini živil v prostorih obrata javne prehrane,
– načinu označevanja in oglaševanja živil,
– rezultatih preverjanja dokumentacije pri prevzemu živil.
(2) Podatki v evidenci morajo biti dokumentirani z dokazili.
34. člen
(označevanje)
(1) Živilo ali hrana (v nadaljnjem besedilu: živilo) ali posamezna sestavina živila v obratih javne prehrane je lahko označena ali opisana z izrazi iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES ali se označbe sklicujejo na postopek ekološke pridelave v skladu s 23. členom Uredbe 834/2007/ES, če sta živilo ali posamezna sestavina živila proizvedena v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(2) Pri pripravi predpakiranega živila, ki je pripravljeno v obratih javne prehrane in izpolnjuje pogoje iz (a) točke četrtega odstavka 23. člena Uredbe 834/2007/ES, je treba uporabiti zaščitni znak v skladu s pravilnikom o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil ter navesti šifro organizacije za kontrolo in certificiranje v skladu z (a) točko prvega odstavka 24. člena Uredbe 834/2007/ES.
(3) Uporaba ekološkega logotipa EU iz 57. člena Uredbe 889/2008/ES pri ekoloških živilih v obratih javne prehrane ni dovoljena.
(4) Sklicevanje na postopke ekološke pridelave oziroma predelave živila ali posamezne sestavine živila ne sme zavajati potrošnika in mora biti jasno navedeno na jedilnih listih.
(5) Sklicevanje na postopke ekološke pridelave oziroma predelave v obratu ali v nazivu obrata javne prehrane je dovoljeno, če so vsa živila v obratu pripravljena oziroma ponujena v skladu z zahtevami Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES in tem pravilnikom.
(6) Izrazi iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne smejo uporabljati za živilo ali posamezno sestavino živila, ki vsebujejo gensko spremenjene organizme (v nadaljnjem besedilu: GSO) v skladu z 9. členom Uredbe 834/2007/ES.
(7) Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka tega člena se pri živilu oziroma posamezni sestavini živila pripravljeni v obratih javne prehrane izrazi iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES lahko uporabijo v naslednjih primerih:
– pri poimenovanju živila, če je živilo pridelano v skladu z Uredbo 834/2007/ES in je najmanj 95 % živila ekološkega kmetijskega izvora;
– pri poimenovanju ene ali več sestavin živila, če je sestavina pridelana v skladu z Uredbo 834/2007/ES in je pri posameznem živilu navedeno, katere sestavine so ekološkega kmetijskega izvora;
– pri označevanju jedilnika, če so vsa živila, ki so navedena na jedilniku, pripravljena v skladu z prvo alinejo tega odstavka.
(8) Obrat javne prehrane, ki pripravlja in ponuja živila v skladu z zahtevami Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES in tem pravilnikom mora na vidnem mestu objaviti seznam ekoloških živil oziroma živil z ekološkimi sestavinami in sicer s točno navedbo za katero ekološko sestavino gre.
35. člen
(nadzor)
(1) Organizacija za kontrolo in certificiranje najmanj enkrat letno opravi nadzor obrata javne prehrane. Nadzor obrata javne prehrane poteka v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(2) Organizacija za kontrolo in certificiranje izvaja nadzor na podlagi splošne ocene tveganja kršenja določb Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES ter tega pravilnika s strani obrata javne prehrane, pri čemer upošteva rezultate prejšnjih nadzorov pri obratu javne prehrane, količino zadevnih živil in tveganje zamenjave le-teh z neekološkimi živili.
(3) Če organizacija za kontrolo in certificiranje sumi, da določeno živilo ni v skladu z zahtevami Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES in tem pravilnikom, lahko odvzame vzorec za preizkus živil. Vzorec se lahko odvzame in analizira tudi za odkrivanje morebitnega onesnaženja ekološkega živila z nedovoljenimi proizvodi. O opravljenem nadzoru se sestavi zapisnik.
(4) Če organizacija za kontrolo in certificiranje ugotovi, da živilo ni v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom, mora obrat javne prehrane pri tem izdelku odstraniti vse sklice na postopek ekološke pridelave.
(5) Poleg primerov iz šestega odstavka 46. člena tega pravilnika, se določbe nadzornega sistema iz četrtega dela tega pravilnika ne uporabljajo za vzgojno izobraževalne zavode, če uporabljajo izraze iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES v naslednjih primerih:
– na koncu jedilnika za posamezne proizvode oziroma živila, ki imajo certifikat (navedejo se lahko vsi ekološki pridelki oziroma živila, ki so bila uporabljena v posameznih obrokih) oziroma
– pri vseh predpakiranih proizvodih.
36. člen
(dostop do objektov)
(1) Obrat javne prehrane mora organizaciji za kontrolo in certificiranje za izvajanje nadzora omogočiti dostop do vseh prostorov obratov javne prehrane.
(2) Obrat javne prehrane mora organizaciji za kontrolo in certificiranje zagotoviti vse potrebne informacije za izvajanje nadzora. Na zahtevo organizacije za kontrolo in certificiranje mora predložiti rezultate lastnih pregledov in programov vzorčenja.
37. člen
(izmenjava informacij)
Če nadzor obrata javne prehrane ali njegovih podizvajalcev opravljajo različne organizacije za kontrolo in certificiranje, mora izjava iz tretjega odstavka 27. člena tega pravilnika vsebovati soglasje podizvajalcev obrata javne prehrane, da dovoljujejo medsebojno izmenjavo informacij organizacij za kontrolo in certificiranje o dejavnostih, ki jih nadzirajo, in vse druge potrebne informacije, ki jih potrebujejo za izvajanje nadzora.
Tretji del
OZNAČEVANJE IN CERTIFICIRANJE
38. člen
(označevanje ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil in kmetijskih gospodarstev)
(1) Izvajalec ali obrat javne prehrane, ki želi ekološke kmetijske pridelke oziroma živila, ki so pridelana ali predelana v Republiki Sloveniji, tržiti na njenem območju, mora tak pridelek oziroma živilo označiti z izrazi iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES, lahko pa uporabi tudi zaščitni znak v skladu s pravilnikom o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je pri predpakiranih proizvodih iz kuncev, damjakov, muflonov in navadnih jelenov ter pri predpakiranih živilih v obratih javne prehrane obvezna uporaba zaščitnega znaka iz prejšnjega odstavka.
(3) Izvajalec ali obrat javne prehrane, ki želi na območju Republike Slovenije tržiti ekološke kmetijske pridelke oziroma živila, ki niso pridelana ali predelana v Republiki Sloveniji, mora tak pridelek oziroma živilo označiti z izrazi iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES, lahko pa uporabi tudi zaščitni znak v skladu s predpisom o zaščitnem znaku za označevanje kmetijskih pridelkov oziroma živil.
(4) Poleg izrazov iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES in zaščitnega znaka so lahko ekološki kmetijski pridelki oziroma živila označeni tudi z zasebnimi znaki ali blagovnimi in storitvenimi znamkami.
(5) Z izrazi iz (a) točke četrtega odstavka 23. člena Uredbe 834/2007/ES, se lahko označi tudi tisto kmetijsko gospodarstvo, ki je v celoti vključeno v kontrolo ekološke pridelave in predelave kmetijskih pridelkov oziroma živil in ima ob tem že certifikat za najmanj en ekološki kmetijski pridelek oziroma živilo.
39. člen
(promet z ekološkimi kmetijskimi pridelki oziroma živili)
(1) Ekološki kmetijski pridelek oziroma živilo mora v prometu spremljati certifikat, ki zagotavlja sledljivost ter dokazuje, da ekološki kmetijski pridelek oziroma živilo izpolnjuje določbe Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES in tega pravilnika.
(2) Certifikat ali kopija certifikata mora biti na vpogled pri prodajalcu. V poslovalnicah oziroma poslovnih enotah, ki so vključene v sistem velikih trgovskih verig, mora prodajalec na zahtevo kupca priskrbeti certifikat ali kopijo certifikata najpozneje v času 48 ur od podane zahteve.
40. člen
(izdaja certifikata)
(1) Certifikat za kmetijski pridelek oziroma živilo oziroma za obrat javne prehrane izda organizacija za kontrolo in certificiranje, ki je imenovana v skladu z 92. členom ZKme-1, če po opravljeni kontroli ugotovi, da izvajalec ali obrat javne prehrane izpolnjuje zahteve Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES in tega pravilnika in je kmetijski pridelek oziroma živilo pridelano oziroma predelano v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(2) Iz certifikata za obrat javne prehrane mora biti razvidno najmanj osebno ime ali firma, naslov ali sedež obrata javne prehrane, šifra organizacije za kontrolo in certificiranje, datum pregleda ter obdobje veljavnosti certifikata. Na certifikatu mora biti navedeno tudi ali gre za pripravo ekoloških živil oziroma pripravo živil z ekološkimi sestavinami.
(3) Medsebojna razmerja v zvezi s postopkom certificiranja uredita izvajalec in obrat javne prehrane ter organizacija za kontrolo in certificiranje s pogodbo.
41. člen
(obvestilo o razveljavitvi certifikata)
Če niso več izpolnjeni pogoji za izdajo certifikata v skladu z zahtevami Uredbe 834/2007/ES, Uredbe 889/2008/ES, Uredbe 1235/2008/ES in tem pravilnikom, organizacija za kontrolo in certificiranje razveljavi certifikat ter o tem obvesti ministrstvo, upravo in Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Četrti del
NADZORNI SISTEM
42. člen
(tehnični in organizacijski pogoji, ki jih mora izpolnjevati organizacija za kontrolo in certificiranje)
(1) Organizacija za kontrolo in certificiranje, ki želi opravljati kontrolo in certificiranje kmetijskih pridelkov ali živil, mora vlogo poslati v skladu s 92. členom ZKme-1 na upravo.
(2) Vlogi z dokazili o izpolnjevanju tehničnih in organizacijskih pogojev iz tretjega odstavka tega člena, mora organizacija za kontrolo in certificiranje priložiti tudi naslednje podatke:
1. navedbo firme in sedeža pravne osebe ali osebno ime in naslov samostojnega podjetnika posameznika, ki se prijavi za izvajanje kontrole in certificiranja kmetijskih pridelkov oziroma živil;
2. dokazilo o najemu ali lastništvu poslovnih prostorov za opravljanje vseh nalog, povezanih s kontrolo.
(3) Organizacija za kontrolo in certificiranje mora izpolnjevati naslednje tehnične in organizacijske pogoje:
1. imeti pogodbo z imenovanim uradnim laboratorijem, ki izpolnjuje pogoje iz 12. člena Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL L št. 191 z dne 30. 4. 2004, str. 200), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, vseevropskih omrežij, pravosodja in temeljnih pravic, pravice, svobode in varnosti, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov, zunanje, varnostne in obrambne politike ter institucij zaradi pristopa Republike Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 882/2004/ES) za opravljanje analiz vzorcev, ki jo mora predložiti najpozneje v 15 dneh od imenovanja;
2. imeti možnost vstopa v hitro komunikacijsko omrežje državne uprave – HKOM; če te možnosti nima, mora predložiti pisno izjavo, da si bo možnost vstopa zagotovila najpozneje v 30. dneh od imenovanja;
3. imeti poslovnik kakovosti, ki vsebuje:
– organigram, ki prikazuje strukture zaposlenih ter shemo hierarhičnosti s pooblastili za izvajanje posameznih faz v postopku kontrole,
– postopek sprejema prijav izvajalcev ali obratov javne prehrane,
– način obveščanja izvajalcev ali obratov javne prehrane o napovedanih terenskih pregledih,
– opis pregleda kontrolnih točk pri posameznem izvajalcu ali obratu javne prehrane,
– ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi izvajanje predpisov o ekološki pridelavi in predelavi,
– postopke vzorčenja za analizo tveganja,
– navedbo kriterijev pri ocenjevanju postopkov ekološke pridelave in predelave pred izdajo certifikatov,
– postopke pri zavrnitvi ali razveljavitvi certifikatov,
– vodenje evidenc izvajalcev ali obratov javne prehrane,
– letni načrt kontrole,
– postopke reševanja pritožb in
– hranjenje in arhiviranje vse dokumentacije;
4. imeti seznam zaposlenih ali pogodbenih delavcev, ki bodo opravljali dejavnosti organizacije za kontrolo in certificiranje in predložiti dokazila o njihovi strokovni usposobljenosti (izobrazba, delovne izkušnje z ekološko pridelavo na splošno, strokovna izpopolnjevanja, izkušnje pri organiziranju izvajanja kontrol);
5. imeti pravila glede menjave kontrolorjev;
6. imeti vzorec pogodbe z izvajalci ali obratom javne prehrane;
7. imeti vzorec zapisnika o opravljeni kontroli;
8. imeti vzorec certifikata za pridelke oziroma živila, ki so pridelana v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in tem pravilnikom;
9. imeti določeno višino stroškov in način obračunavanja vseh stroškov, ki bi jih v primeru imenovanja zaračunavali izvajalcu ali obratu javne prehrane za svoje storitve;
10. imeti akreditacijsko listino, ki jo izda javni zavod Slovenska Akreditacija ali akreditacijska služba druge države članice, ki je vključena v Evropsko akreditacijo, in ki potrjuje, da je organizacija za kontrolo in certificiranje akreditirana po standardu SIST EN ISO/IEC 17065:2012 (»Ugotavljanje skladnosti – Zahteve za organe, ki certificirajo proizvode, procese in storitve«).
43. člen
(obveznosti organizacije za kontrolo in certificiranje)
(1) Organizacija za kontrolo in certificiranje mora:
– voditi evidence izvajalcev in obratov javne prehrane, s katerimi ima sklenjene pogodbe in nad katerimi izvaja kontrolo. Podatke mora obdelovati v skladu s predpisom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in jih posredovati v zbirno evidenco izvajalcev, ki jo upravlja ministrstvo;
– ministrstvu vsako leto najpozneje do 20. februarja tekočega leta posredovati seznam izvajalcev in obratov javne prehrane, ki so se do 31. decembra predhodnega leta prijavili za kontrolo v naslednjem letu;
– ministrstvu vsako leto najpozneje do 31. marca tekočega leta posredovati zbirno poročilo o nadzornih dejavnostih, ki jih je izvajala v preteklem letu;
– ministrstvu vsako leto najpozneje do 31. marca tekočega leta posredovati statistične podatke o ekološki pridelavi v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom;
– upravi in kmetijski inšpekciji omogočiti dostop do svojih pisarn in objektov ter do vse dokumentacije, ki je povezana z njihovo dejavnostjo, ter jim nuditi potrebne informacije;
– ministrstvu, Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter Statističnemu uradu RS omogočiti dostop do vse dokumentacije, ki je povezana z njihovo dejavnostjo, ter jim nuditi potrebne informacije;
– če je opravila nadzor izvajalca ali obrata javne prehrane v prejšnjih letih, na podlagi zahteve organizacije za kontrolo in certificiranje, ki izvaja nadzor izvajalca ali obrata javne prehrane v tekočem letu, posredovati vse podatke o izvajalcu ter izdaji certifikata;
– pri svojem delu spoštovati navodila, ki jih pripravi razvijalec evidence.
(2) Zbirno poročilo iz tretje alinee prejšnjega odstavka mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– število izvajalcev in obratov javne prehrane, ki so bili vključeni v kontrolo ekološke pridelave in predelave,
– število izdanih certifikatov,
– število razveljavljenih certifikatov,
– število opravljenih napovedanih in nenapovedanih kontrol,
– podatke iz sedmega odstavka 44. člena tega pravilnika in
– podatke iz Priloge XIIIc Uredbe 889/2008/ES.
(3) Ne glede na določbo tretje alinee prvega odstavka tega člena, mora organizacija za kontrolo in certificiranje, podatke iz zadnje alinee prejšnjega odstavka posredovati tudi upravi.
44. člen
(vzorčenje in analize)
(1) Organizacije za kontrolo in certificiranje izvajajo vzorčenje na ostanke FFS v skladu s predpisom, ki določa metode vzorčenja za uradni nadzor nad ostanki FFS v oziroma na živilih in kmetijskih pridelkih ter v primeru vzorčenja pred oziroma ob spravilu na podlagi poslovnika kakovosti iz 42. člena tega pravilnika. Tako odvzet vzorec se šteje za uradni vzorec.
(2) Organizacija za kontrolo in certificiranje pošlje vzorce iz prejšnjega odstavka na testiranje uradnim laboratorijem, ki izpolnjujejo zahteve iz 12. člena Uredbe 882/2004/ES.
(3) Organizacija za kontrolo in certificiranje vodi evidenco odvzetih vzorcev in rezultatov opravljenih analiz v obliki tabele, iz katere je razviden najmanj naslov ali sedež izvajalca ali obrata javne prehrane, kjer je bil vzorec vzet, KMG-MID ali davčna številka, vrsta opravljenega vzorčenja ter rezultat analize. Te podatke mora organizacija za kontrolo in certificiranje na zahtevo pristojnega inšpektorja ali uprave v celoti ali v zahtevanem obsegu posredovati pristojni inšpekciji ter upravi.
(4) Organizacija za kontrolo in certificiranje obvesti pristojne inšpekcije in upravo o vseh rezultatih analiz s katerimi je bila ugotovljena uporaba snovi, ki niso v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom, pa tudi o morebitnih preseženih mejnih vrednosti FFS in njihovih ostankov v kmetijskih pridelkih oziroma živilih.
(5) Pri analizi vzorcev na ostanke FFS se upošteva meja detekcije analitske metode.
(6) Organizacija za kontrolo in certificiranje pošlje ministrstvu vsako leto skupaj z zbirnim poročilom iz prejšnjega člena tudi poročilo o rezultatih analiz. Poročilo o rezultatih analiz mora vsebovati podatke o:
– številu in vrsti odvzetih vzorcev,
– številu vzorcev, pri katerih je bila ugotovljena neskladnost, in
– izvedenih ukrepih v primeru posameznih neskladnosti.
(7) Če organizacija za kontrolo in certificiranje z vzorčenjem ugotovi uporabo snovi, ki niso v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES, presežene mejne vrednosti FFS in njihovih ostankov v kmetijskih pridelkih oziroma živilih, ki prihajajo iz drugih držav članic Evropske unije in pri uvoženih kmetijskih pridelkih oziroma živilih iz tretjih držav, o tem nemudoma obvesti ministrstvo in upravo.
45. člen
(zapisnik o opravljenem kontrolnem pregledu)
(1) Organizacija za kontrolo in certificiranje sestavi zapisnik o vsakem opravljenem kontrolnem pregledu z opisom vseh neskladnosti glede na zahteve, določene z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(2) Zapisnik iz prejšnjega odstavka organizacija za kontrolo in certificiranje izda v dveh izvodih, od katerih prejme en izvod izvajalec ali obrat javne prehrane.
46. člen
(obveznosti izvajalca ali obrata javne prehrane)
(1) Vsak izvajalec ali obrat javne prehrane, ki želi kmetijske pridelke oziroma živila označevati z izrazi iz 23. člena Uredbe 834/2007/ES, se mora prijaviti organizaciji za kontrolo in certificiranje in izvajati svojo dejavnost v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom.
(2) Pri prijavi mora izvajalec ali obrat javne prehrane organizaciji za kontrolo in certificiranje poleg podatkov iz 63. člena Uredbe 889/2008/ES posredovati tudi:
– enotno matično številko občana, matično številko poslovnega subjekta ali davčno številko poslovnega subjekta,
– pravno organizacijsko obliko,
– KMG-MID,
– podatke o staležu rejnih živali (vrsta živali, število, starost ali teža živali),
– podatke o vrsti ekoloških pridelkov oziroma živil,
– vrsto in količino pridelkov in živil ter delovne postopke pri pridelavi oziroma predelavi le-teh, če hkrati poteka tudi pridelava oziroma predelava, ki ni v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom,
– načrt nabiranja rastlin, pri nabiranju prosto rastočih rastlin,
– v primeru nabiranja zavarovanih rastlinskih vrst, ki so domorodne na območju Republike Slovenije ter so navedene v seznamu predpisa, ki ureja zavarovanje ogroženih prosto živečih rastlinskih vrst, tudi dovoljenje Agencije Republike Slovenije za okolje,
– podatke o nadomestnem hranjenju čebel, in sicer: vrsto izdelka, datume hranjenja, količine hrane in število panjev, kjer se izvaja nadomestno hranjenje za posamezne čebelnjake,
– podatek o organizaciji za kontrolo in certificiranje, ki je opravljala kontrolo v predhodnih letih, če je bil izvajalec in obrat javne prehrane v kontroli pri drugi organizaciji za kontrolo in certificiranje,
– podatek o želenih dodatnih kontrolah po posameznih zasebnih standardih za določene blagovne in storitvene znamke katere opravlja organizacija za kontrolo in certificiranje,
– izjavo izvajalca in obrata javne prehrane, da dovoljuje organizaciji za kontrolo in certficiranje dostop do skladiščnih, proizvodnih in predelovalnih prostorov ter parcel kot tudi do zapisov in ustrezne dokumentacije in
– podatke o uporabi zdravil za uporabo v veterinarski medicini.
(3) Izvajalec in obrat javne prehrane mora organizaciji za kontrolo in certificiranje vsako leto najpozneje do 31. decembra posredovati podatke o količini kmetijskih pridelkov oziroma živil pridelanih oziroma predelanih v tekočem letu.
(4) Prestopi iz ene organizacije za kontrolo in certificiranje k drugi niso dovoljeni med postopkom certificiranja in sicer od 1. marca do 1. oktobra, če gre za primarne proizvajalce.
(5) Izvajalec in obrat javne prehrane je lahko prijavljen v kontrolo in postopek certificiranja hkrati pri dveh ali več organizacijah za kontrolo in certificiranje.
(6) Za izvajalce, ki proizvode prodajajo neposredno končnim potrošnikom ali uporabnikom in teh proizvodov ne proizvajajo in pripravljajo, če jih skladiščijo samo na prodajnem mestu, ali jih ne uvažajo iz tretje države in ki izvajanje teh dejavnosti niso prenesli na tretje osebe, se ne uporabljajo določbe o nadzornem sistemu iz četrtega dela tega pravilnika.
47. člen
(poročilo uprave in Slovenske akreditacije)
(1) Uprava vsako leto ministrstvu in Slovenski akreditaciji posreduje poročilo o nadzoru nad delovanjem organizacij za kontrolo in certificiranje v predhodnem letu in sicer najpozneje do 1. marca tekočega leta za predhodno leto.
(2) Slovenska akreditacija vsako leto ministrstvu in upravi posreduje poročilo o nadzoru nad delovanjem organizacij za kontrolo in certificiranje v predhodnem letu in sicer najpozneje do 1. marca tekočega leta za predhodno leto.
48. člen
(izmenjava informacij)
(1) Če organizacije za kontrolo in certificiranje, uprava, kmetijska inšpekcija ali Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja ugotovijo kršitve oziroma nepravilnosti, povezane z ekološko pridelavo oziroma predelavo, se o tem medsebojno obvestijo.
(2) Če pristojne inšpekcije ali uprava ugotovijo uporabo nedovoljenih snovi, ki niso v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES, presežene mejne vrednosti FFS in njihovih ostankov v kmetijskih pridelkih oziroma živilih, ki prihajajo iz drugih držav članic in pri uvoženih kmetijskih pridelkih oziroma živilih iz tretjih držav, o tem nemudoma obvestijo ministrstvo in upravo.
Peti del
NADZOR UVOZA IZ TRETJIH DRŽAV
49. člen
(izvajanje nadzora uvoza)
(1) Nadzor nad uvozom ekoloških kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki se nanaša na sprostitev v prost promet, izvajajo carinski organi v skladu z Uredbo 1235/2008/ES.
(2) Carinski organ posreduje ministrstvu do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto naslednje podatke:
– število uvoznikov ekoloških proizvodov oziroma živil,
– vrste in količine uvoženih ekoloških proizvodov oziroma živil,
– državo odpošiljanja oziroma državo porekla.
Šesti del
EVIDENCA PRIDELOVALCEV IN PREDELOVALCEV EKOLOŠKIH KMETIJSKIH PRIDELKOV ALI ŽIVIL
50. člen
(vpis izvajalca ali obrata javne prehrane v evidenco in vsebina evidence)
(1) Izvajalca ali obrat javne prehrane vpiše organizacija za kontrolo in certificiranje pri kateri je izvajalec ali obrat javne prehrane vključen v kontrolo ekološke pridelave in predelave v evidenco v skladu s 147. členom ZKme-1.
(2) Za pridelavo oziroma predelavo iz 147. člen ZKme-1 se štejejo naslednji podatki:
– podatki o statusu izvajalca ali obrata javne prehrane,
– podatki o statusu, vrsti in količini kultur,
– podatki o statusu, vrsti in količini proizvodov,
– podatki o statusu, vrsti in številu živali,
– podatki o statusu, vrsti in velikosti kmetijskega zemljišča v uporabi,
– podatki o letu vstopa izvajalca ali obrata javne prehrane v kontrolo ekološke pridelave in predelave,
– ime organizacije za kontrolo in certificiranje pri kateri je izvajalec ali obrat javne prehrane vključen v kontrolo in
– podatke iz petega odstavka 4. člena tega pravilnika.
(3) Kmetijsko zemljišče v uporabi se v evidenci lahko označi z naslednjimi statusi:
– s statusom »E« se v evidenci označi tisto kmetijsko zemljišče v uporabi, na katerem je zaključeno obdobje preusmeritev,
– s statusom »P« se v evidenci označi tisto kmetijsko zemljišče v uporabi, ki je v obdobju preusmerjanja,
– s statusom »K« se v evidenci označi tisto kmetijsko zemljišče v uporabi, ki ni v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom,
– s statusom »N« se v evidenci označi tisto kmetijsko zemljišče v uporabi, ki ni vključeno v kontrolo ekološke pridelave in predelave.
(4) Če je kmetijsko zemljišče iz prejšnjega odstavka delno v preusmeritvi, delno pa ekološko, se tako kmetijsko zemljišče označi s statusom »E«.
(5) Če je izvajalcu izdana pozitivna odločba o skrajšanju obdobja preusmeritve za posamezna kmetijska zemljišča v uporabi po 25. oktobru tekočega leta, se takšna kmetijska zemljišča s statusom »E« označijo s 1. januarjem naslednjega leta.
51. člen
(status izvajalca ali obrata javne prehrane)
(1) Izvajalec se v evidenci lahko označi z naslednjimi statusi:
– s statusom »Eko« se v evidenci označi tisti izvajalec, ki ima zaključeno obdobje preusmeritve in je pridobil certifikat za najmanj en ekološki kmetijski pridelek ali živilo,
– s statusom »P1« se v evidenci označi tisti izvajalec, ki je zaključil prvo leto obdobja preusmeritve in je pridobil certifikat za najmanj en kmetijski pridelek ali živilo,
– s statusom »P2« se v evidenci označi tisti izvajalec, ki je zaključil drugo leto obdobja preusmeritve in je pridobil certifikat za najmanj en kmetijski pridelek ali živilo,
– s statusom »P3« se v evidenci označi tisti izvajalec, ki je zaključilo tretje leto obdobja preusmeritve in je pridobil certifikat za najmanj en kmetijski pridelek ali živilo,
– s statusom »PX« se v evidenci označi tisti izvajalec, ki je v obdobju preusmeritve več kot 3 leta in je pridobil certifikat za najmanj en kmetijski pridelek ali živilo,
– s statusom »K« se v evidenci označi tisti izvajalec, ki ne kmetuje v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom ter zato ni pridobil certifikata za kmetijski pridelek ali živilo,
– s statusom »Delna kmetija EKO« se v evidenci označi tisti izvajalec, ki ima zaključeno obdobje preusmeritve za tisti del svojih površin, ki so v kontroli ekološke pridelave in predelave in je pridobil certifikat za najmanj en ekološki kmetijski pridelek ali živilo,
– s statusom »Delna kmetija P« se v evidenci označi tisti izvajalec, ki je v obdobju preusmeritve za tisti del svojih površin, ki so v kontroli ekološke pridelave in predelave in je pridobil certifikat za najmanj en kmetijski pridelek ali živilo.
(2) Obrat javne prehrane ali izvajalec, ki se ukvarja s predelavo, se v evidenci lahko označi z naslednjima statusoma:
– s statusom »ekološki« se v evidenci označi tisti obrat javne prehrane ali izvajalec, ki se ukvarja s predelavo in ima certifikat za ekološka živila;
– s statusom »vzporedna predelava« se v evidenci označi tisti obrat javne prehrane ali izvajalec, ki se ukvarja s predelavo, ki ima vzporedno predelavo ekoloških in konvencionalnih proizvodov in ima certifikat za ekološka živila.
52. člen
(seznam certifikatov)
(1) Seznam veljavnih certifikatov je objavljen na spletni strani ministrstva.
(2) Organizacija za kontrolo in certificiranje mora v seznam certifikatov vnesti certifikat posameznega izvajalca ali obrata javne prehrane v skladu z Uredbo 834/2007/ES, Uredbo 889/2008/ES, Uredbo 1235/2008/ES in s tem pravilnikom. Organizacija za kontrolo in certificiranje mora dnevno ažurirati seznam certifikatov.
Sedmi del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 71/10 in 94/10 – popr.).
(2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o določitvi območij, ki so primerna za ekološko čebelarjenje (Uradni list RS, št. 103/11).
54. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-475/2012
Ljubljana, dne 18. decembra 2013
EVA 2012-2330-0056
mag. Dejan Židan l.r.
Minister
za kmetijstvo in okolje
 
Soglašam
dr. Uroš Čufer l.r.
Minister
za finance