Uradni list

Številka 106
Uradni list RS, št. 106/2013 z dne 18. 12. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 106/2013 z dne 18. 12. 2013

Kazalo

3872. Statut Mestne občine Celje, stran 12246.

Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – Odl. US in 40/12 – ZUJF) je Mestni svet Mestne občine Celje na 23. seji dne 3. 12. 2013 sprejel
S T A T U T
Mestne občine Celje
1. Splošne določbe
1. člen
(uporaba izrazov)
V statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
2. člen
(vsebina statuta)
Mestna občina Celje (v nadaljevanju: občina) s tem statutom določa:
– splošne določbe o Mestni občini Celje,
– naloge občine,
– organe občine,
– občinsko upravo,
– druge organe občine,
– premoženje in financiranje občine,
– občinske javne službe,
– ožje dele občine,
– neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini,
– medobčinsko sodelovanje,
– splošne in posamične akte občine,
– varstvo občine v razmerju do države,
– prehodne in končne določbe.
3. člen
(območje, ime in sedež občine)
(1) Občina je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:
1. Brezova,
2. Bukovžlak,
3. Celje,
4. Dobrova,
5. Glinsko,
6. Gorica pri Šmartnem,
7. Jezerce pri Šmartnem,
8. Košnica pri Celju,
9. Lahovna,
10. Leskovec,
11. Lipovec pri Škofji vasi,
12. Ljubečna,
13. Loče,
14. Lokrovec,
15. Lopata,
16. Medlog,
17. Osenca,
18. Otemna,
19. Pečovnik,
20. Pepelno,
21. Prekorje,
22. Rožni Vrh,
23. Runtole,
24. Rupe,
25. Slance,
26. Slatina v Rožni dolini,
27. Šentjungert,
28. Škofja vas,
29. Šmarjeta pri Celju,
30. Šmartno v Rožni dolini,
31. Šmiklavž pri Škofji vasi,
32. Teharje,
33. Tremerje,
34. Trnovlje pri Celju,
35. Vrhe,
36. Začret,
37. Zadobrova,
38. Zvodno,
39. Žepina.
(2) Sedež Mestne občine Celje je v Celju, Trg celjskih knezov 9.
(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(4) Občino predstavlja in zastopa župan.
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremenijo z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
(6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
(7) Priloga tega statuta je karta območja Mestne občine Celje.
4. člen
(ožji deli občine)
(1) Na območju občine so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov občine so določeni s tem statutom in odlokom občine.
(2) Ožji deli občine so mestne četrti in krajevne skupnosti.
(3) Imena in območja mestnih četrti so:
– Center, ustanovljeno na območju naselja Celje, s sedežem Gledališka ulica 2, Celje,
– Dečkovo naselje, ustanovljeno na območju naselja Celje, s sedežem Ulica bratov Vošnjakov 1, Celje,
– Dolgo polje, ustanovljeno na območju naselja Celje, s sedežem Brodarjeva 4, Celje,
– Gaberje, ustanovljeno na območju naselja Celje, s sedežem Kidričeva ulica 3, Celje,
– Hudinja, ustanovljeno na območju naselij Celje in Lahovna, s sedežem Ulica Frankolovskih žrtev 17/a, Celje,
– Kajuh, ustanovljeno na območju naselja Celje, s sedežem Malgajeva ulica 4, Celje,
– Lava, ustanovljeno na območju naselja Celje, s sedežem Iršičeva ulica 2a, Celje,
– Nova vas, ustanovljeno na območju naselja Celje, s sedežem Ulica bratov Vošnjakov 1, Celje,
– Savinja, ustanovljeno na območju naselja Celje, s sedežem Ljubljanska cesta 27, Celje,
– Slavko Šlander, ustanovljeno na območju naselja Celje, s sedežem Čopova ulica 25, Celje.
(4) Imena in območja krajevnih skupnosti so:
– Aljažev hrib, ustanovljeno na območju naselij Celje, Osenca in Zvodno, s sedežem Teharska cesta 2a, Celje,
– Ljubečna, ustanovljeno na območju naselij Ljubečna, Šmiklavž pri Škofji vasi, Leskovec, Začret, Žepina, Lipovec pri Škofji vasi in Glinsko, s sedežem Kocbekova cesta 45, Ljubečna,
– Medlog, ustanovljeno na območju naselij Celje in Medlog, s sedežem Babno 3a, Celje,
– Ostrožno, ustanovljeno na območju naselij Celje, Dobrova, Lopata, Lokrovec in Lahovna, s sedežem Cesta na Ostrožno 90, Celje,
– Pod gradom, ustanovljeno na območju naselij Celje, Košnica pri Celju, Tremerje, Osenca, Pečovnik in Zvodno, s sedežem Zagrad 90, Celje,
– Škofja vas, ustanovljeno na območju naselij Celje, Škofja vas, Prekorje, Runtole, Šmarjeta pri Celju in Zadobrova, s sedežem Škofja vas 38, Škofja vas,
– Šmartno v Rožni dolini, ustanovljeno na območju naselij Šmartno v Rožni dolini, Gorica pri Šmartnem, Slatina v Rožni dolini, Brezova, Loče, Rupe, Pepelno, Otemna, Rožni vrh, Jezerce pri Šmartnem in Šentjungert, s sedežem Šmartno v Rožni dolini 28, Šmartno v Rožni dolini,
– Teharje, ustanovljeno na območju naselij Bukovžlak, Slance, Vrhe in Teharje, s sedežem Teharje 56, Teharje,
– Trnovlje, ustanovljeno na območju naselja Trnovlje pri Celju, s sedežem Trnoveljska cesta 82, Trnovlje pri Celju.
(5) Meje posameznih mestnih četrti in krajevnih skupnosti so razvidne iz karte območja Mestne občine Celje, ki je sestavni del tega statuta.
5. člen
(izvirne in prenesene naloge)
(1) Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu, ki ureja lokalno samoupravo ter naloge, določene s predpisi občine na podlagi zakona.
(2) Občina lahko opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, če jih država z zakonom prenese nanjo in za to zagotovi potrebna sredstva.
6. člen
(občani)
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem, ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
(4) Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
7. člen
(žig občine)
(1) Občina ima žig, ki je okrogle oblike, premera 35 mm. Poleg tega žiga se lahko uporablja tudi mali žig s premerom 20 mm.
(2) V občini imajo svoje žige župan, mestni svet, nadzorni odbor, občinska volilna komisija, direktor občinske uprave, organi občinske uprave ter ožji deli občine.
(3) Župan občine ima žig z napisom »MESTNA OBČINA CELJE« ob zgornjem robu žiga in z napisom »ŽUPAN« ob spodnjem robu ter z grbom občine v sredini.
(4) Mestni svet občine ima žig z napisom »MESTNA OBČINA CELJE« ob zgornjem robu žiga in z napisom »MESTNI SVET« ob spodnjem robu ter z grbom občine v sredini.
(5) Nadzorni odbor občine ima žig z napisom »MESTNA OBČINA CELJE« ob zgornjem robu žiga in z napisom »NADZORNI ODBOR« ob spodnjem robu ter z grbom občine v sredini.
(6) Občinska volilna komisija ima žig z napisom »MESTNA OBČINA CELJE« ob zgornjem robu žiga in z napisom »OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA« ob spodnjem robu ter z grbom občine v sredini.
(7) Direktor občinske uprave ima žig z napisom »MESTNA OBČINA CELJE« ob zgornjem zunanjem robu žiga, z napisom »OBČINSKA UPRAVA« ob zgornjem notranjem robu in z napisom »DIREKTOR« ob spodnjem robu ter z grbom občine v sredini.
(8) Organ občinske uprave ima žig z napisom » MESTNA OBČINA CELJE« ob zgornjem zunanjem robu žiga, z napisom »OBČINSKA UPRAVA« ob zgornjem notranjem robu in z navedbo imena organa ob spodnjem robu ter z grbom občine v sredini.
(9) Žig Medobčinskega inšpektorata in redarstva Mestne občine Celje, Občine Laško, Občine Štore in Občine Žalec je določen s odlokom o ustanovitvi organa skupne občinske uprave »Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Celje, Občine Laško, Občine Štore in Občine Žalec.
(10) Ožji del občine ima žig z napisom »MESTNA OBČINA CELJE« ob zgornjem robu žiga in z navedbo imena ožjega dela občina ob spodnjem robu ter z grbom občine v sredini. Žig hrani koordinator mestne četrti oziroma krajevne skupnosti.
(11) Uporabo in hrambo žiga občine določi župan s splošnim aktom.
8. člen
(grb, zastava in uporaba imena občine)
(1) Občina ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi s tem statutom.
(2) Grb občine ima obliko ščita poznogotske, spodaj zaokrožene oblike. Na modrem polju so tri konične šesterokrake zlate zvezde, razporejene v obliki navzdol obrnjenega trikotnika.
(3) Zastava občine je rumene in modre barve z občinskim grbom v sredini. Razmerje med širino in dolžino zastave je 1:2. Vsaka barva zavzema po širini polovico zastave. Rumena barva je zgoraj. Središče občinskega grba je v sečišču diagonal zastave. Grb sega z zgornjo polovico v rumeno, s spodnjo polovico pa v modro polje zastave.
(4) Mestni svet z odlokom določi uporabo grba in zastave ter uporabo imena občine.
(5) Ožji deli občine lahko imajo svoj grb, zastavo in krajevni praznik, katerih obliko, vsebino in uporabo se določi z odlokom.
9. člen
(praznik občine, občinska priznanja in pokroviteljstvo občine)
(1) Praznik občine je 11. april in je posvečen 11. aprilu 1451, ko so bile Celju podeljene mestne pravice.
(2) Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom.
(3) Občina je lahko pokrovitelj prireditev s področja gospodarstva, znanosti, družbenih in drugih dejavnosti, ki so pomembne za razvoj in ugled občine. O pokroviteljstvu občine odloča mestni svet ali župan.
2. Naloge občine
10. člen
(naloge občine)
(1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge predpise občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– sprejema programe razvoja občine.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
– odloča o koncesijah,
– sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanovi vzgojno-izobraževalne zavode (javni vrtec, glasbena šola, osnovna šola in dom za učence) in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
– določa in zagotavlja mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni (osnovna zdravstvena dejavnost in lekarniška dejavnost),
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami,
– lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.
8. Pospešuje raziskovalno, mladinsko, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– določa letni občinski program športa,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– občinske ceste, ulice in javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere naravnih in drugih nesreč na območju občine,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic naravnih in drugih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu z veljavno zakonodajo.
12. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema programe varnosti,
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– organizira občinsko redarstvo,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
(2) V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve za potrebe občine,
– določanje namembnosti prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena.
11. člen
(naloge iz državne pristojnosti)
Občina na podlagi in v skladu z zakoni, ki urejajo posamezna področja, kot svoje naloge opravlja še z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest, zlasti pa:
– ureja mestni promet in javni primestni promet,
– skrbi za mestne prometne naprave in mestne javne zgradbe,
– določa namembnost mestnega prostora in usklajuje rabo prostora z mejnimi občinami,
– zagotavlja delovanje informacijsko-dokumentacijskih, kulturnih, znanstvenih, socialnih, varstvenih in zdravstvenih ustanov, ki imajo pomen za širšo lokalno skupnost ali za državo na podlagi medsebojnih pogodb,
– zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih spomenikov na območju mesta, ki so lokalnega pomena,
– v skladu z zakonom določa posebne davke v skladu z zakonom za opravljanje funkcij mesta,
– ustanavlja službe za širše območje na področju vzgoje, izobraževanja, poklicnega usposabljanja, socialnega skrbstva in otroškega varstva ter druge službe javnega pomena,
– ureja obratovalni čas gostinskih lokalov na svojem območju,
– izvaja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov na svojem območju,
– izvaja naloge na področju geodetske službe,
– zagotavlja javno mrežo gimnazij, srednjih, poklicnih in višjih šol na svojem območju,
– zagotavlja javno zdravstveno službo na sekundarni ravni na svojem območju,
– skrbi za smotrn razvoj mesta kot celote.
12. člen
(statistične, evidenčne in analitične naloge)
(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
(2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. Pri varstvu, obdelovanju in hrambi podatkov mora mestna občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.
(3) Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
(4) Od upravljavca Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva osebne podatke v skladu z zakonom. Osebne podatke lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške povezave. Za pridobivanje podatkov neposredno preko računalniške povezave je potrebno dovoljenje pristojnega ministra.
3. Organi občine
3.1 Skupne določbe
13. člen
(organi občine)
(1) Organi občine so:
– mestni svet,
– župan,
– nadzorni odbor.
(2) Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(3) Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
(5) Člani mestnega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
(6) Vsi funkcionarji so materialnopravno odgovorni za škodo, ki jo pri opravljanju svoje funkcije povzročijo namenoma ali iz hude malomarnosti. Če škodo povzroči več funkcionarjev, odgovarja vsak za tisti del škode, ki ga je povzročil; če posamičnega dela škode ni mogoče ugotoviti, jo povrnejo vsi povzročitelji v enakih delih. Način uveljavljanja odškodnine se določi s poslovnikom.
14. člen
(občinska uprava)
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.
(3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
(4) Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi mestni svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje.
(5) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in nadzoruje pa jo župan.
15. člen
(sprejemanje odločitev na sejah organov)
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov.
16. člen
(javnost dela)
(1) Delo organov občine je javno.
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, z vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. Splošni akti in prečiščena besedila občine se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, v Katalogu informacij javnega značaja in na spletni strani občine.
(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut in poslovnik mestnega sveta.
(4) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva mestnega sveta in drugih organov občine, ki so zaupne narave.
(5) Pravne ali fizične osebe imajo prost dostop do informacij javnega značaja, ki izvirajo iz delovnega področja organa občine, nahajajo pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentiranega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Na zahtevo pravnih ali fizičnih oseb odloča o dostopu do informacij javnega značaja pooblaščena uradna oseba po postopku, ki ga določa zakon.
3.2 Mestni svet
17. člen
(mestni svet)
(1) Mestni svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
(2) Mestni svet šteje 33 članov.
(3) Člani mestnega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna doba članov mestnega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov mestnega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega mestnega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.
(4) Mestni svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov mestnega sveta.
(5) Prvo sejo mestnega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v dvajsetih dneh po izvolitvi članov mestnega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v desetih dneh po drugem krogu volitev. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije.
(6) Prvo sejo mestnega sveta vodi najstarejši član mestnega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi mestni svet.
(7) Ko članom mestnega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih, odborih in komisijah.
(8) Mandat članov mestnega sveta v organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki mestnega sveta, traja in preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda, javnega podjetja, skladov in drugih organizacij, razen če mestni svet ne odloči drugače.
18. člen
(volitve članov mestnega sveta)
(1) Volitve članov mestnega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
(2) Mestni svet se voli po proporcionalnem volilnem sistemu.
(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve mestnega sveta odloči mestni svet z odlokom.
19. člen
(pristojnosti mestnega sveta)
(1) Mestni svet sprejema statut občine, poslovnik mestnega sveta, odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine.
(2) V okviru svojih pristojnosti mestni svet predvsem:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge splošne občinske akte,
– sprejema poslovnik mestnega sveta,
– sprejema strateški razvojni program občine,
– sprejema prostorske in druge plane razvoja občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun proračuna,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov mestnega sveta,
– imenuje občinsko volilno komisijo in volilne komisije volilnih enot v občini,
– na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade imenuje in razrešuje predstavnike občine v organih upravljanja in nadzora v pravnih osebah, katerih ustanoviteljica je občina, razen če zakon ali ustanovitveni akt ne določa drugače,
– potrjuje letne programe in finančne izkaze pravnih oseb, katerih ustanoviteljica je občina, razen če zakon ali ustanovitveni akt ne določa drugače,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev mestnega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z zakonom določeno drugače,
– ustanavlja javne zavode, javne gospodarske zavode, javne sklade, javna podjetja in gospodarske družbe,
– podeljuje priznanja občine,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.
20. člen
(funkcija člana mestnega sveta)
(1) Člani mestnega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
(2) Funkcija člana mestnega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
(3) Član mestnega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana mestnega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana mestnega sveta.
21. člen
(organizacijsko in administrativno delo za potrebe mestnega sveta)
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe mestnega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej mestnega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
22. člen
(seje mestnega sveta)
(1) Mestni svet dela in odloča na sejah.
(2) Župan predstavlja mestni svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.
(3) Dnevni red seje mestnega sveta predlaga župan.
(4) Za vodenje sej mestnega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana mestnega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.
(5) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član mestnega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši navzoči član mestnega sveta.
(6) Župan sklicuje seje mestnega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika mestnega sveta ter glede na potrebe odločanja na mestnem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
(7) Župan mora sklicati sejo mestnega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov mestnega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. Če seja mestnega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani mestnega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.
(8) Vsak član mestnega sveta lahko predlaga mestnemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog župana.
(9) Župan mora predloge komisij in odborov mestnega sveta ter predloge članov mestnega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku mestnega sveta.
(10) O sprejemu dnevnega reda odloča mestni svet na začetku seje.
(11) Na vsaki seji mestnega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bile oddane do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji.
(12) Za vsako sejo mestnega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom mestnega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave ter drugim, kar podrobneje določa poslovnik mestnega sveta. O sklicu seje mestnega sveta se obvesti javna občila. Vabilo z gradivom za sejo sveta se objavi na spletni strani občine.
(13) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov mestnega sveta in direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje mestnega sveta in odgovarjati na vprašanja članov mestnega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
(14) Potek seje mestnega sveta podrobneje ureja poslovnik mestnega sveta.
23. člen
(odločanje članov mestnega sveta)
(1) Mestni svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Mestni svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino.
(2) Mestni svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene mestni svet.
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja mestnega sveta se določijo s poslovnikom mestnega sveta, ki ga sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
(4) Odločitve mestnega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
(5) Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev mestnega sveta poročata mestnemu svetu najmanj enkrat letno.
24. člen
(predčasno prenehanje mandata člana mestnega sveta)
(1) Predčasno prenehanje mandata člana mestnega sveta ureja zakon.
(2) Članu mestnega sveta preneha mandat z dnem, ko mestni svet na podlagi poročila Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa. Ugotovitveni sklep sprejme mestni svet na prvi seji po nastanku razlogov.
(3) Če član mestnega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Župan mora mestni svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana mestnega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave.
(4) Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti mestnega sveta in občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz drugega odstavka tega člena odloči meritorno v 30-ih dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30-ih dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja tudi kandidat za člana mestnega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član mestnega sveta, ki mu je mandat prenehal, predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane mestnega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen.
(5) Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana mestnega sveta določa zakon.
25. člen
(Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade)
(1) Mestni svet ima sedemčlansko Komisijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade, ki jih mestni svet imenuje izmed svojih članov.
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade opravlja zlasti naslednje naloge:
– mestnemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa mestnega sveta in druge organe, ki jih imenuje mestni svet,
– mestnemu svetu predlaga kandidate za organe upravljanja in nadzora v pravnih osebah, katerih ustanoviteljica je občina, razen če zakon ali ustanovitveni akt ne določa drugače, pri čemer lahko za mnenje zaprosi župana,
– daje mnenje k imenovanju direktorjev javnih zavodov v primerih, ko zakon določa, da mora občina dati mnenje k imenovanje le-teh, pri čemer lahko za mnenje zaprosi župana,
– pripravlja predloge odločitev mestnega sveta v zvezi s plačili za opravljanje funkcije ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve mestnega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plačila za opravljanje funkcije in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
– opravlja naloge po zakonu, ki ureja preprečevanje korupcije,
– zbira, obravnava in daje mestnemu svetu predloge za podeljevanje priznanj občine, skrbi za slovesno podeljevanje priznanj in vodi evidenco dobitnikov priznanj in nagrad,
– obravnava druga vprašanja, ki jih določi mestni svet.
26. člen
(stalna in občasna delovna telesa mestnega sveta)
(1) Mestni svet lahko ustanovi enega ali več odborov in komisij kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
(2) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles mestnega sveta določa ta statut.
(3) Občasna delovna telesa ustanovi mestni svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
(4) Odbori in komisije štejejo od štiri do sedem članov. Člane komisij in odborov ter predsednika delovnega telesa imenuje mestni svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade izmed članov mestnega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Predsednik delovnega telesa in namestnik morata biti člana mestnega sveta.
(5) Stalna delovna telesa štejejo sedem članov.
(6) Stalni odbori mestnega sveta so:
– odbor za finance in premoženjska vprašanja,
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za okolje in prostor ter komunalo,
– odbor za gospodarstvo in turizem.
(7) Stalne komisije mestnega sveta so:
– Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade,
– Statutarna komisija,
– Komisija za mednarodne odnose,
– Komisija za imenovanje, preimenovanje, ukinitev in spremembo območij ulic in naselij v občini,
– Komisija za kmetijstvo,
– Komisija za podelitev sejemskih priznanj.
(8) Prvo sejo delovnega telesa skliče predsednik delovnega telesa najpozneje v roku 90 dni po konstituiranja mestnega sveta.
(9) Članstvo v komisiji ali odboru mestnega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
27. člen
(pristojnosti komisij in odborov mestnega sveta)
(1) Komisije in odbori mestnega sveta v okviru svojega delovnega področja, določenega s tem statutom in poslovnikom mestnega sveta, obravnavajo zadeve iz pristojnosti mestnega sveta in dajejo mestnemu svetu mnenja in predloge.
(2) Komisije in odbori mestnega sveta lahko predlagajo mestnemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna ter drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog župana.
28. člen
(razrešitev člana delovnega telesa mestnega sveta)
Mestni svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa mestnega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov mestnega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles mestnega sveta pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade do prve naslednje seje mestnega sveta.
29. člen
(pristojnosti stalnih odborov)
(1) Odbor za finance in premoženjska vprašanja:
– obravnava vprašanja finančne in premoženjske politike mestne občine ter obravnava in daje predloge za urejanje in razvoj teh področij,
– obravnava in sodeluje pri pripravi občinskega proračuna in zaključnega računa občine,
– obravnava predloge splošnih aktov, ki jih sprejema svet in imajo materialne posledice za proračun občine,
– obravnava zadeve in daje predloge v zvezi z upravljanjem pravic, finančnega in stvarnega premoženja občine,
– obravnava predloge za zadolževanje občine ter javnih podjetij in javnih zavodov, razen če ni s tem statutom drugače določeno,
– opravlja tudi druge naloge v okviru delovnega področja, ki ga pokriva oziroma ki mu jih naloži mestni svet.
(2) Odbor za družbene dejavnosti:
– spremlja stanje na področju družbenih dejavnosti ter obravnava in daje predloge za njihovo urejanje in razvoj,
– obravnava proračun in zaključni račun v okviru delovnega področja, ki ga pokriva,
– spremlja delo pravnih oseb, katerih ustanovitelj je občina in ki delujejo v okviru delovnega področja, ki ga pokriva, ter obravnava in daje predloge za njihovo urejanje in razvoj,
– obravnava predloge splošnih aktov, ki jih sprejema svet v okviru delovnega področja, ki ga pokriva,
– opravlja tudi druge naloge v okviru delovnega področja, ki ga pokriva oziroma ki mu jih naloži mestni svet.
(3) Odbor za okolje in prostor ter komunalo:
– spremlja stanje na področju urejanja prostora, varstva okolja, namembnosti in uporabe prostora v občini ter obravnava in daje predloge za urejanje in razvoj teh področij,
– spremlja stanje na področju gospodarske infrastrukture v občini in gospodarskih javnih služb s področja okolja in komunale ter obravnava in daje predloge za njihovo urejanje in razvoj,
– spremlja stanje na področjih prometa in cest v občini ter obravnava in daje predloge za urejanje in razvoj teh področij,
– spremlja uresničevanje strategije trajnostnega razvoja,
– spremlja usklajevanje planskih aktov občine s strategijo regionalnega razvoja,
– obravnava proračun in zaključni račun v okviru delovnega področja, ki ga pokriva, spremlja in nadzira delo pravnih oseb, katerih ustanovitelj je občina in ki delujejo v okviru delovnega področja, ki ga pokriva,
– spremlja delo pravnih oseb, katerih ustanovitelj je občina in ki delujejo v okviru delovnega področja, ki ga pokriva, ter obravnava in daje predloge za njihovo urejanje in razvoj,
– obravnava predloge splošnih aktov, ki jih sprejema svet v okviru delovnega področja, ki ga pokriva,
– opravlja tudi druge naloge v okviru delovnega področja, ki ga pokriva oziroma ki mu jih naloži mestni svet.
(4) Odbor za gospodarstvo in turizem:
– spremlja stanje na področju gospodarstva, drobnega gospodarstva, podjetništva ter kmetijstva in gozdarstva v občini ter daje predloge za urejanje in razvoj teh področij,
– spremlja stanje, obravnava in daje predloge za razvoj turizma v občini, za razvoj in usklajeno delovanje nosilcev turistične ponudbe,
– obravnava proračun in zaključni račun v okviru delovnega področja, ki ga pokriva,
– spremlja delo pravnih oseb, katerih ustanovitelj je občina in ki delujejo v okviru delovnega področja, ki ga pokriva, ter obravnava in daje predloge za njihovo urejanje in razvoj,
– obravnava predloge splošnih aktov, ki jih sprejema mestni svet v okviru delovnega področja, ki ga pokriva,
– opravlja tudi druge naloge v okviru delovnega področja, ki ga pokriva oziroma ki mu jih naloži mestni svet.
30. člen
(pristojnosti stalnih komisij)
(1) Statutarna komisija:
– predlaga mestnemu svetu v sprejem statut občine, statutarne sklepe in poslovnik mestnega sveta ter obravnava spremembe in dopolnitve teh aktov ter je pristojna za pripravo obveznih (avtentičnih) razlag teh aktov,
– obravnava vprašanja lokalne samouprave,
– obravnava predloge ustanovitvenih aktov pravnih oseb, katerih ustanoviteljica je mestna občina,
– obravnava predloge obveznih razlag splošnih aktov, ki jih sprejema mestni svet;
– opravlja tudi druge naloge, ki jih določi mestni svet.
(2) Komisija za mednarodne odnose:
– sodeluje z občinsko upravo pri aktivnostih v zvezi s sodelovanjem mestne občine s partnerskimi in drugimi mesti ter občinami v tujini.
(3) Komisija za imenovanje, preimenovanje, ukinitev in spremembo območij ulic in naselij v občini:
– obravnava predloge za imenovanje, preimenovanje, ukinitev in spremembo območij ulic in naselij v Mestni občini Celje;
– obravnava predloge splošnih aktov, ki jih sprejema mestni svet v okviru delovnega področja, ki ga pokriva.
(4) Komisija za kmetijstvo:
– spremlja stanje na področju kmetijstva v občini ter daje predloge za urejanje in razvoj teh področij,
– obravnava proračun in zaključni račun v okviru delovnega področja, ki ga pokriva,
– daje mnenje k porabi proračunskih sredstev s področja kmetijstva in pri tem sodeluje s pristojnimi službami občine in uporabniki proračuna občine.
(5) Komisija za podelitev sejemskih priznanj:
– zbira in obravnava prijave razstavljavcev izdelkov, odloča o podelitvi priznanj občine, skrbi za slovesno podeljevanje priznanj in vodi evidenco dobitnikov priznanj.
3.3 Župan
31. člen
(župan)
(1) Župan predstavlja in zastopa občino.
(2) Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
(3) Mandatna doba župana traja štiri leta.
(4) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko mestni svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
(5) Župan svojo funkcijo opravlja nepoklicno, lahko pa se odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti mestni svet na prvi naslednji seji.
32. člen
(pristojnosti župana)
(1) Župan predstavlja mestni svet, ga sklicuje in vodi seje mestnega sveta, nima pa pravice glasovanja.
(2) Župan lahko za usklajevanje dela mestnega sveta oblikuje koordinacijsko telo. Naloge in pristojnosti koordinacijskega telesa se določijo s poslovnikom mestnega sveta.
(3) Poleg tega župan predvsem:
– predlaga mestnemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti mestnega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev mestnega sveta,
– odloča o pravnih poslih ravnanja s stvarnim in finančnim premoženjem občine in sklepa pravne posle o ravnanju s stvarnim in finančnim premoženjem občine,
– odloča o uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije,
– odloča o uporabi sredstev proračunskih rezerv,
– odloča o začasnem financiranju občine in o tem obvesti mestni svet ter nadzorni odbor,
– s pisnim sklepom kot pristojna oseba investitorja potrdi ali zavrne investicijsko dokumentacijo,
– skrbi za vzpostavitev in delovanje ustreznega sistema finančnega poslovodenja in kontrol ter notranjega revidiranja,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– sprejema sklepe o javni razgrnitvi prostorskih aktov ter njihovih spremembah in dopolnitvah,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave in njihovega delovnega področja, naloge in notranjo organizacijo občinske uprave, določa sistemizacijo delovnih mest v upravi občine, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v upravi občine in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja,
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave,
– skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic imenuje in razrešuje vodjo organa skupne občinske uprave,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– odloča o pritožbah zoper posamične akte, ki jih v upravnem postopku na prvi stopnji izdajajo organi občinske uprave, razen kadar zakon ali ta statut določata drugače oziroma kadar zoper splošni akt ni možna pritožba,
– opravlja druge naloge, ki jih določata zakon in ta statut.
33. člen
(komisije in drugi strokovni organi občine)
(1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. S sklepom o ustanovitvi določi delovno področje in naloge komisije oziroma delovnega telesa.
34. člen
(zadržanje objave splošnega akta)
(1) Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga mestnemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(2) Če mestni svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve mestnega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga mestnemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve mestnega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če mestni svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
(5) Če se odločitev mestnega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
35. člen
(naloge župana na področju zaščite in reševanja)
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
– imenuje občinsko komisijo za oceno škod po naravnih in drugih nesrečah,
– imenuje občinski odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada,
– določi vrsto in obseg občinskih sil za zaščito, reševanje in pomoč (Civilna zaščita ter poklicne in prostovoljne sile),
– sprejme načrte zaščite in reševanja,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se mestni svet ne more sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
– izjemoma lahko odredi, da morajo lastniki ali uporabniki stanovanjskih hiš začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe, če njihove nastanitve ni mogoče zagotoviti na drug način,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
– dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
36. člen
(nujni ukrepi)
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se mestni svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev mestnemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
37. člen
(podžupan občine)
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega in največ tri podžupane. Podžupana izmed članov mestnega sveta imenuje in razrešuje župan.
(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če ima občina več podžupanov, nadomešča župana tisti podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
(4) Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve mestnega sveta.
(5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
38. člen
(nadomeščanje župana in podžupana)
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan oziroma podžupani ne moreta/morejo opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član mestnega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član mestnega sveta.
(2) V času nadomeščanja opravlja član mestnega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
39. člen
(predčasno prenehanje mandata župana)
(1) Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom.
(2) Županu preneha mandat z dnem, ko mestni svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata, razen v primeru odstopa.
(3) Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti mestni svet in občinsko volilno komisijo.
(4) Ugotovitveni sklep iz tretjega odstavka tega člena sprejme mestni svet na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega odstavka tega člena.
(5) Ugotovitveni sklep posreduje mestni svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
(6) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana mestnega sveta.
(7) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana mestnega sveta.
3.4 Nadzorni odbor občine
40. člen
(nadzorni odbor občine)
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev.
41. člen
(imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor ima 7 članov. Člane nadzornega odbora imenuje mestni svet izmed občanov najkasneje v 45-ih dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI/2 raven strokovne izobrazbe in primerne izkušnje s področja financ, gospodarstva, računovodstva ali prava. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga mestnemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade na podlagi predlogov strank in list volivcev, zastopanih v mestnem svetu.
(2) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani krajevnih odborov, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.
(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom mestnega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana mestnega sveta. Razrešitev opravi mestni svet na predlog nadzornega odbora.
42. člen
(konstituiranje nadzornega odbora)
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan najkasneje v 30-ih dneh po imenovanju članov nadzornega odbora. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
(3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
(4) Sedež nadzornega odbora je na sedežu Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.
(5) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig.
43. člen
(program dela nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program (program dela) in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu.
(2) Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor:
– proračuna in zaključnega računa proračuna občine,
– finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev.
(3) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena.
(4) Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in mestnim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami.
(5) Mestni svet in župan lahko nadzorni odbor zaprosita za mnenje o določenih zadevi iz njegove pristojnosti.
(6) Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje mestnega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo.
44. člen
(pristojnosti nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije.
(2) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe.
(3) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
(4) Vsak član nadzornega odbora ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
45. člen
(izločitev člana nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
– je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala,
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
– če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora,
– če obstajajo druge okoliščine, ki zbujajo dvom o nepristranskosti člana nadzornega odbora.
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
46. člen
(poročilo nadzornega odbora)
(1) Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki se ga določi na seji pred izvedbo nadzora (nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru.
(2) Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru.
(3) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.
(4) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.
(5) Osnutek poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora.
47. člen
(odzivno poročilo)
(1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajstih dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
(2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, mestnemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
48. člen
(vsebina poročila nadzornega odbora)
(1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki ga izda pristojni minister.
(2) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenja, priporočila oziroma predlogi.
(3) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru.
(4) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.
(5) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.
(6) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno.
(7) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, pri katerem bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.
(8) Neučinkovito poslovanje je tisto, pri katerem bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.
(9) Neuspešno poslovanje je tisto, pri katerem se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
(10) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ).
49. člen
(postopanje nadzornega odbora)
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
50. člen
(obravnava poročila nadzornega odbora)
(1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Mestni svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
(2) Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje mestnega sveta.
51. člen
(letno poročilo o delu in porabi sredstev nadzornega odbora)
Nadzorni odbor mora županu in mestnemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
52. člen
(javnost dela nadzornega odbora)
(1) Delo nadzornega odbora je javno.
(2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
(3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
(4) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik.
(5) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
53. člen
(strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora)
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
(2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora.
(3) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje mestni svet.
54. člen
(sredstva za delo nadzornega odbora)
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora.
55. člen
(plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora)
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta – Pravilnikom o plačah, sejninah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev ter članov organov Mestne občine Celje, ki ga je sprejel mestni svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
56. člen
(poslovnik o delu nadzornega odbora)
Nadzorni odbor svoje delo podrobneje uredi s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov.
4. Občinska uprava
57. člen
(občinska uprava)
(1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi mestni svet na predlog župana z odlokom.
(2) Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
58. člen
(ustanovitev skupne občinske uprave)
(1) Mestni svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava.
(2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
59. člen
(odločanje o upravnih zadevah)
(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
(3) O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
60. člen
(pristojnosti za odločanje v upravnih zadevah)
(1) Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
61. člen
(izločitev uradne osebe)
(1) O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o stvari tudi odloči, če je javni uslužbenec pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh.
(2) O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča mestni svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
5. Drugi organi občine
62. člen
(drugi organi občine)
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma mestni svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
63. člen
(poveljnik in štab civilne zaščite)
(1) Občina ima poveljnika, njegovega namestnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti zaščite in reševanja.
(2) Poveljnika civilne zaščite občine in njegovega namestnika ter sektorske in krajevne poveljnike ter štabe civilne zaščite imenuje župan.
(3) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
6. Premoženje in financiranje občine
64. člen
(premoženje občine)
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
(3) Mestni svet sprejme na predlog župana letni načrt razpolaganja in pridobivanja občinskega stvarnega in finančnega premoženja.
(4) Ravnanje s premoženjem v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za ravnanje z občinskim premoženjem. Če ni z zakonom drugače določeno, se za odprodajo ali zamenjavo nepremičnin in premičnin v lasti občine smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za odprodajo ali zamenjavo državnega premoženja.
(5) O brezplačni pridobitvi premoženja odloča župan v skladu s predpisi.
65. člen
(prihodki občine)
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
66. člen
(proračun občine)
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme mestni svet po postopku, določenem v poslovniku mestnega sveta.
(2) Mestni svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine mestnemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
(5) V skladu z zakonom lahko župan predloži mestnemu svetu skupaj s predlogom proračuna za naslednje proračunsko leto tudi predlog proračuna za leto, ki temu sledi, vendar samo znotraj mandatnega obdobja, za katero je bil mestni svet izvoljen.
67. člen
(sestava proračuna občine)
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov ter obrazložitve.
68. člen
(sprejem proračuna občine)
(1) Proračun občine se sprejme z odlokom, rebalans oziroma spremembe proračuna občine se sprejmejo z odlokom o rebalansu proračuna oziroma z odlokom o spremembah proračuna.
(2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni možno uravnovesiti proračuna občine.
(5) Posredni uporabniki občinskega proračuna in javni gospodarski zavodi, javna podjetja in druge pravne osebe, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje, morajo pripraviti predloge finančnih načrtov ob pripravi in na podlagi izhodišč, ki veljajo za občinski proračun v delu, v katerem se financirajo iz proračuna občine.
(6) Finančne načrte posrednih uporabnikov občinskega proračuna sprejme pristojni organ po postopku, določenem v aktu o ustanovitvi posrednega uporabnika. Če se pravna oseba v pretežnem delu financira iz proračunskih sredstev, se njen finančni načrt sprejme v 30-ih dneh po sprejetju občinskega proračuna.
69. člen
(začasno financiranje)
(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom in o tem obvesti mestni svet in nadzorni odbor. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v uradnem glasilu občine. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom mestnega sveta podaljša še za tri mesece.
70. člen
(izvrševanje proračuna občine)
(1) Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren mestnemu svetu.
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom in predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine.
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
(4) O uporabi sredstev proračunskih rezerv do višine, določene v odloku o proračunu, odloča župan na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave, nad tem zneskom pa mestni svet.
(5) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave.
(6) Župan v mesecu juliju poroča mestnemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ.
71. člen
(uporaba sredstev proračuna)
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.
72. člen
(prerazporejanje proračunskih sredstev)
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
(2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo.
73. člen
(zaključni račun proračuna)
(1) Neposredni uporabnik občinskega proračuna pripravi zaključni račun svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto in ga predloži županu do 28. februarja tekočega leta.
(2) Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega leta.
(3) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna mestnemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta.
(4) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30-ih dneh po sprejemu.
74. člen
(zadolževanje občine)
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme mestni svet, kratkoročno pa tudi likvidnostno, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.
75. člen
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov)
(1) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javni gospodarski zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi mestni svet.
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti posrednih uporabnikov občinskega proračuna, javnih gospodarskih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana mestni svet.
(3) Pravne osebe, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva pod pogoji, ki jih določi mestni svet.
(4) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic.
76. člen
(finančno poslovanje občine)
(1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave.
(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.
77. člen
(javno naročanje)
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
7. Občinske javne službe in pravne osebe
78. člen
(občinske javne službe)
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinske uprave,
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij.
79. člen
(občinske javne službe na področju družbenih dejavnosti)
(1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
– osnovnošolsko izobraževanje,
– predšolska vzgoja in varstvo otrok,
– osnovno zdravstvo in lekarna,
– osebna pomoč družini in
– knjižničarstvo.
(2) Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, terciarnega izobraževanja, mladinske dejavnosti, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
80. člen
(gospodarske javne službe)
(1) Na območju občine se kot obvezne lokalne gospodarske javne službe opravljajo naslednje dejavnosti:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
– zbiranje komunalnih odpadkov,
– obdelava komunalnih odpadkov,
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov,
– urejanje in čiščenje javnih površin,
– vzdrževanje občinskih javnih cest,
– pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču.
(2) Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
81. člen
(ustanovitev pravne osebe javnega prava)
(1) Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.
(2) Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb.
82. člen
(ustanovitev javnega sklada in gospodarske družbe)
(1) Občina lahko ustanovi javni sklad kot pravno osebo javnega prava za izvajanje svoje politike na določenem področju, kot na primer za:
– spodbujanje razvoja na določenem področju,
– izvajanje socialne, kulturne, okoljske, stanovanjske, prostorske, kmetijske, naravovarstvene ali drugih politik ustanovitelja,
– poravnavanje dolgoročnih obveznosti ustanovitelja,
– upravljanje nepremičnin ustanovitelja.
(2) Javni sklad razpolaga z namenskim premoženjem, ki ga pridobi v last od ustanovitelja, s premoženjem iz drugih virov in opravlja posle po pooblastilu. Občina oziroma ustanoviteljica ne odgovarja za obveznosti javnega sklada, če drug zakon ali akt o ustanovitvi javnega sklada ne določa drugače.
(3) Občina lahko ustanovi tudi gospodarsko družbo v obliki kapitalske družbe za izvajanje gospodarskih javnih služb pridobitnega značaja ali izvajanje drugih dejavnosti, kadar je takšna oblika pravne osebe primernejša za izvajanje izvirnih nalog občine skladno s gospodarsko politiko občine.
8. Ožji deli občine
83. člen
(mestne četrti in krajevne skupnosti)
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene mestne četrti in krajevne skupnosti. Mestne četrti in krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
(2) Pobudo za ustanovitev nove mestne četrti ali krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali najmanj pet odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
(3) Mestne četrti in krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje mestni svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila mestna četrt ali krajevna skupnost.
84. člen
(status mestnih četrti in krajevnih skupnosti)
(1) Mestne četrti in krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava v okviru nalog, ki jih opravljajo samostojno, v skladu s tem statutom. Mestna četrt in/ali krajevna skupnost ne more biti delodajalec.
(2) Mestna četrt in krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene mestna četrt oziroma krajevna skupnost brez soglasja župana, so nični, vendar lahko predpis občine, ki je potreben za izvršitev proračuna določi, kateri pravni posli in v kakšni višini so ti pravni posli, ki jih sklene mestna četrt oziroma krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana.
(3) Mestna četrt oziroma krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti mestne četrti oziroma krajevne skupnosti subsidiarno.
(4) Mestno četrt oziroma krajevno skupnost zastopa predsednik sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti.
85. člen
(pristojnosti mestnih četrti in krajevnih skupnosti)
Mestne četrti in krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na območju občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju investicij v komunalno infrastrukturo,
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
– sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za delo s področja javnih služb,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja v smislu ureditve in vzdrževanja javnih prostorov, sprehajalnih poti ipd. in pri tem sodelujejo,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejitve hitrosti ipd.),
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– dajejo mnenja glede sprememb namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracija, komasacija), pri katerih je prišlo do spremembe režima vodnih virov,
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev mestnih četrti in krajevnih skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– dajejo mnenje k odločitvi o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano za uporabo za opravljanje njihovih nalog.
86. člen
(naloge mestnih četrti in krajevnih skupnosti)
(1) Mestne četrti in krajevne skupnosti lahko opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na prebivalce mestnih četrti oziroma krajevnih skupnosti. Mestne četrti in krajevne skupnosti praviloma samostojno:
– v skladu z navodili pristojnih organov občine oziroma pristojnih služb občine opravljajo naloge pri pripravi in izvedbi volitev, zborov občanov in referendumov,
– upravljajo in gospodarijo z objekti in napravami, ki so lokalnega značaja in ki so jim s sklepom župana predana v upravljanje (igrišča, zelenice ipd.),
– izvajajo urejanje, vzdrževanje in varstvo javnih zelenih površin ter drugih javnih površin na območju mestne četrti oziroma krajevne skupnosti v skladu z dogovorom in navodili pristojne službe občinske uprave (kot npr. košnja, zasaditve, ozelenitve),
– sodelujejo pri izvajanju gospodarske javne službe vzdrževanja javnih občinskih cest na območju mestne četrti ali krajevne skupnosti v skladu z dogovorom in navodili pristojne službe občinske uprave (kot npr. pluženje in posipavanje javnih površin na svojem območju),
– upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo,
– izdelujejo načrt zaščite in reševanja na podlagi predpisov in potreb občine,
– pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem področju,
– organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina,
– aktivno sodelujejo in pomagajo strokovnim službam v postopkih pridobivanja lastništva na kategoriziranih cestah v občini, ki so v zasebni lasti,
– delujejo na področju socialnega skrbstva tako, da sodelujejo s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami, lahko pa tudi podeljujejo denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.
(2) Naloge iz prvega odstavka tega člena se podrobneje opredelijo z odlokom.
87. člen
(svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti)
(1) Organ mestne četrti oziroma krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju mestne četrti oziroma krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
(2) Član sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti ne more biti župan, podžupan, javni uslužbenec v občinski upravi in javni uslužbenec v službi ožjega dela občine.
(3) Svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti šteje sedem članov.
(4) Volitve v svet mestne četrti in krajevne skupnosti razpiše župan.
(5) Mandat članov sveta mestne četrti in krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov mestnega sveta.
(6) Funkcija člana sveta mestne četrti in krajevne skupnosti je častna.
88. člen
(sklic prve seje sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti)
Prvo sejo sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti skliče predsednik mestne četrti oziroma krajevne skupnosti najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje mestnega sveta.
89. člen
(predsednik in podpredsednik sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti)
(1) Svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
(2) Predsednik sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti zastopa in predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti. Pravni posli, ki jih kot zastopnik mestne četrti oziroma krajevne skupnosti sklene predsednik njenega sveta, so veljavni le ob pisnem soglasju župana, razen, če je z veljavnim odlokom o proračunu občine drugače določeno.
(3) Svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
90. člen
(seje sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti)
(1) Svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
(2) Župan in člani mestnega sveta imajo pravico biti navzoči na seji sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti in razpravljati, vendar nimajo pravice glasovati.
(3) Predsednik sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti skliče svet najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, ko je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti.
(4) Za delovanje sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik mestnega sveta.
91. člen
(naloge sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti)
(1) Svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge mestne četrti oziroma krajevne skupnosti. Svet tudi:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje mestne četrti oziroma krajevne skupnosti in njene prebivalce, ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– oblikuje in predlaga finančni načrt ožjega dela občine mestnemu svetu.
(2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni mestni svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.
(3) Svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov mestne četrti oziroma krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
(4) Odločitve sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti o uporabi sredstev in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti so veljavne, ko da zanje soglasje mestni svet.
(5) Odločitve sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti izvršuje koordinator mestne četrti oziroma krajevne skupnosti.
92. člen
(svet predsednikov svetov mestnih četrti in krajevnih skupnosti)
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov mestnih četrti in krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.
93. člen
(sredstva za delovanje mestnih četrti in krajevnih skupnosti)
(1) Za delovanje in opravljanje nalog mestnih četrti in krajevnih skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine.
(2) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev mestnih četrti in krajevnih skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.
(3) Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje sveti mestnih četrti in krajevnih skupnosti, zagotovi občina, z njimi pa upravljajo in gospodarijo mestne četrti oziroma krajevne skupnosti.
(4) Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe mestnih četrti in krajevnih skupnosti ter njihovih svetov zagotavlja občinska uprava.
(5) Občinska uprava za izvajanje nalog in opravil iz prejšnjega odstavka zaposli koordinatorje, ki praviloma opravljajo naloge za dve mestni četrti oziroma krajevni skupnosti skupaj. Koordinatorji so v delovnem razmerju z občino in za svoje delo odgovarjajo vodji pristojne strokovne službe občine. Za izvrševanje sklepov sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti pa odgovarjajo predsedniku sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti, za katero (katere) naloge opravljajo. Koordinatorji pri svojem delu sodelujejo s strokovnimi službami občinske uprave.
(6) Koordinator mestne četrti oziroma krajevne skupnosti opravlja samo blagajniško poslovanje, ostale finančno-računovodske naloge opravlja pristojna strokovna služba občinske uprave.
94. člen
(premoženje mestnih četrti in krajevnih skupnosti)
(1) Mestna četrt in krajevna skupnost ima lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice.
(2) Mestna četrt in krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta.
(3) Če mestna četrt oziroma krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
95. člen
(financiranje mestnih četrti in krajevnih skupnosti)
(1) Delovanje mestnih četrti in krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja ožjega dela občine.
(2) Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanje mestnih četrti ter krajevnih skupnosti se določijo z odlokom.
(3) Mestne četrti in krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
(4) Prihodki in odhodki mestnih četrti in krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in mestnemu svetu predlagajo njihovi sveti.
(5) Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna, sprejme na predlog župana mestni svet.
(6) Občina ne prevzema finančnih obveznosti mestnih četrti in krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine.
(7) Za izvrševanje finančnega načrta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti sta odgovorna predsednik sveta in svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti. Mestne četrti in krajevne skupnosti lahko imajo svoje transakcijske račune. Sklep o posebnem transakcijskem računu izda župan.
(8) Za izvrševanje finančnih načrtov mestne četrti in krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
(9) Nadzor nad finančnim poslovanjem mestnih četrti in krajevnih skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.
96. člen
(razpustitev sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti)
(1) Mestni svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti ali zbora občanov mestne četrti oziroma krajevne skupnosti razpusti svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov, ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.
(2) Mestni svet lahko s spremembo statuta ukine mestno četrt in/ali krajevno skupnost, če ugotovi, da svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog mestne četrti oziroma krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
9. Neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini
97. člen
(neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini)
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so:
– zbor občanov,
– referendum,
– ljudska iniciativa.
9.1 Zbor občanov
98. člen
(zbor občanov)
(1) Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene mestni svet ali župan.
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, pri izvajanju svojih nalog dolžni obravnavati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
99. člen
(sklic zbora občanov)
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezen del.
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo mestnega ali sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti.
(3) Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma v njenem posameznem delu.
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevo je treba predložiti županu. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Volilno pravico imajo občani s stalnim prebivališčem na območju občine, če se zbor sklicuje za občino oziroma ožjega dela občine, če se zbor sklicuje za posamezen del občine. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. Od sklica zbora do njegove izvedbe mora preteči najmanj 7 dni.
(5) Župan lahko v roku iz prejšnjega odstavka za sklic zbora za ožji del občine pooblasti predsednika sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti, v kateri je bila vložena zahteva za sklic zbora občanov, če meni, da je to primerneje.
100. člen
(območje, kraj in čas sklica zbora občanov)
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(2) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen način.
101. člen
(vodenje zbora občanov)
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma član mestnega sveta. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2) Župan lahko za vodenje zbora za ožji del občine pooblasti predsednika sveta mestne četrti oziroma krajevne skupnosti, v kateri je bila vložena zahteva za sklic zbora občanov, če meni, da je to primerneje.
(3) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki so glasovali.
(4) Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani mestni svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
(5) Pristojni občinski organi praviloma odločitve zbora upoštevajo, če le-te niso v nasprotju s pravnim redom Slovenije, predpisi občine ali pa bi njihova izvedba bila nesmotrna ali škodljiva ter v nasprotju z interesi občine.
9.2 Referendum o splošnem aktu občine
102. člen
(referendum o splošnem aktu občine)
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema mestni svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(2) Mestni svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana mestnega sveta.
(3) Mestni svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
103. člen
(razpis referenduma)
(1) Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma mestni svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
(2) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
104. člen
(naknadni referendum)
(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
(3) Če je sprejeti splošni akt ali so njegove posamezne določbe zavrnjene, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
(4) Odločitev volivcev na referendumu zavezuje mestni svet do konca njegovega mandata. Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje mestni svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
105. člen
(vložitev zahteve za referendum)
(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani mestni svet in pobudo predloži županu.
(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
106. člen
(podpora zahtevi za razpis referenduma)
(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
(4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku s svojim podpisom podprlo zadostno število volivcev, to je pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je referendum sklican.
107. člen
(razpis referenduma)
(1) Mestni svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali mestnega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen, če v skladu z zakonom zahteva ustavno sodno presojo take zahteve.
(2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
(3) Z aktom o razpisu referenduma določi mestni svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.
(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
(5) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
108. člen
(pravica glasovati na referendumu)
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane mestnega sveta, če zakon ne določa drugače.
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
109. člen
(postopek za izvedbo referenduma)
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija mestnemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
9.3 Svetovalni referendum
110. člen
(svetovalni referendum)
(1) Mestni svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
9.4 Drugi referendumi
111. člen
(referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih)
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
9.5 Ljudska iniciativa
112. člen
(ljudska iniciativa)
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti mestnega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev mestnega sveta, mora mestni svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
113. člen
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini)
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
10. Medobčinsko sodelovanje
114. člen
(uresničevanje skupnih nalog)
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
(2) Mestni svet odloča o navezavi prijateljskih odnosov z lokalnimi skupnostmi drugih držav.
(3) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode in javna podjetja.
(4) Mestni svet lahko na predlog župana, mestnega svetnika ali delovnega telesa mestnega sveta odloči, da se občina poveže v različne oblike združevanja, ki so pomembne za občino.
11. Splošni in posamični akti občine
11.1 Splošni akti občine
115. člen
(splošni akti občine)
(1) Mestni svet sprejema statut, poslovnik mestnega sveta, odloke, odredbe, pravilnike in navodila. Kot splošne akte sprejema tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov ter druge splošne akte, ki jih določa zakon ali drug predpis.
(2) Župan pri izvrševanju svojih pristojnosti izdaja pravilnike, odredbe, navodila in druge splošne akte, ki jih določa zakon ali drug predpis.
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme mestni svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine, ki jih sprejema mestni svet, ureja poslovnik mestnega sveta.
(5) Če pride do dvoma o usklajenosti splošnega akta s statutom ali statutarnim sklepom, je mestni svet pristojen za podajo mnenja o tem po predhodni pridobitvi predloga statutarne komisije.
116. člen
(statut občine)
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov mestnega sveta.
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka, praviloma pa na dveh obravnavah.
117. člen
(poslovnik mestnega sveta)
S poslovnikom, ki ga sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov mestnega sveta.
118. člen
(odlok občine)
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
119. člen
(odredba)
(1) Z odredbo občina uredi razmere splošnega pomena, ali odredi določeno ravnanje.
(2) Z odredbo se podrobneje ureja in razčlenjuje razmerja, določena z odlokom, drugim splošnim aktom mestnega sveta ali državnim predpisom.
120. člen
(pravilnik)
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
121. člen
(navodilo)
Z navodilom se podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
122. člen
(priporočilo)
Mestni svet lahko sprejme priporočilo, s katerim se državnemu ali drugemu organu, gospodarski družbi oziroma drugim pravnim ali fizičnim osebam priporoči, da kaj dopustijo, opustijo ali izvedejo.
123. člen
(objavljanje splošnih aktov občine)
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati praviloma petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2) V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi mestni svet.
11.2 Posamični akti občine
124. člen
(posamični akti občine)
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(2) S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
125. člen
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine)
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
12. Varstvo občine v razmerju do države
126. člen
(zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti)
Mestni svet lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.
127. člen
(spor o pristojnosti)
Mestni svet lahko pred ustavnim sodiščem začne spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
128. člen
(statutarno pooblastilo županu)
(1) Mestni svet pooblašča župana, da lahko v imenu občine vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.
(2) Mestni svet tudi pooblašča župana, da lahko v imenu občine začne pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
129. člen
(upravni spor)
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.
130. člen
(upravni in sodni postopki)
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
131. člen
(mnenje delovnega telesa)
Delovna telesa lahko za potrebe mestnega sveta oblikujejo mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje mestni svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
13. Nadzor nad zakonitostjo dela
132. člen
(nadzor nad zakonitostjo dela)
(1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
(2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.
(3) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
(4) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
14. Prehodne in končne določbe
133. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08), določbe 20., 21., 22., 25. člena, 3. poglavja – Nadzorni odbor, določbe 78., 79., 87., 91., 92. člena pa se uporabljajo do 31. 12. 2013, kolikor niso v nasprotju s tem statutom.
(2) Statuti mestnih četrti in krajevnih skupnosti sprejeti na podlagi prve alineje prvega odstavka 87. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) prenehajo veljati z dnem uveljavitve odloka iz drugega odstavka 95. člena tega statuta.
134. člen
(uskladitev aktov)
Javni skladi občine, gospodarske javne službe in javni zavodi, katerih ustanovitelj je občina, morajo svoje akte uskladiti z določbami tega statuta v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
135. člen
(razpustitev nadzornih odborov)
Sveti krajevnih skupnosti in mestnih četrti so dolžni:
– razpustiti nadzorne odbore mestnih četrti in krajevnih skupnosti, ki so jih imenovali na podlagi tretje alineje prvega odstavka 87. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) do 31. 12. 2013,
– razpustiti delovna telesa sveta, ki so jih imenovali na podlagi četrte alineje prvega odstavka in drugega odstavka 87. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) najkasneje v dveh mesecih od dneva uveljavitve odloka iz drugega odstavka 95. člena tega statuta.
136. člen
(sprejem predpisov)
(1) Mestni svet Mestne občine Celje je dolžan odlok iz četrtega odstavka 8. člena tega statuta sprejeti v treh mesecih po uveljavitvi tega statuta, odlok iz drugega odstavka 95. člena pa najkasneje do 28. 2. 2014.
(2) Župan je dolžan splošni akt iz enajstega odstavka 7. člena tega statuta sprejeti najkasneje do 28. 2. 2014.
(3) Nadzorni odbor je dolžan poslovnik o delu nadzornega odbora iz 56. člena tega statuta uskladiti z določbami tega statuta najkasneje do 31. 1. 2014.
137. člen
(objava in začetek veljavnosti)
(1) Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Določbe 26., 27., 29., 30., 85., 86., 93., 94., 95. člena in določbe poglavja 3.4. – Nadzorni odbor se začnejo uporabljati s 1. 1. 2014.
(3) Določilo prvega odstavka 41. člena tega statuta, ki določa, da morajo imeti člani nadzornega odbora najmanj VI/2 raven strokovne izobrazbe in primerne izkušnje s področja financ, gospodarstva, računovodstva ali prava, se začne uporabljati po izteku mandata članov Nadzornega odbora Mestne občine Celje v mandatnem obdobju 2010–2014.
Št. 0301-1/2013
Celje, dne 3. decembra 2013
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.