Uradni list

Številka 92
Uradni list RS, št. 92/2013 z dne 8. 11. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 92/2013 z dne 8. 11. 2013

Kazalo

3366. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu PG-4 Pongrac, stran 10165.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C in 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US: U-I-43/13-8) ter 20. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13) je Občinski svet Občine Žalec na 21. redni seji dne 24. 10. 2013 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu PG-4 Pongrac
1.1 Splošne določbe
1. člen
(podlaga za OPPN)
S tem odlokom se, na podlagi Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Žalec (Uradni list RS, št. 64/13), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt PG-4 Pongrac (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
2. člen
(vsebina OPPN)
OPPN vsebuje:
    1.0      Besedilo (Odlok):
    1.1      Splošne določbe
    1.2      Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta
    1.3      Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve
             prostorskih ureditev
    1.3.1    Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s
             sosednjimi območji
    1.3.2    Opis prostorske ureditve
    1.3.3    Lokacijski pogoji ter usmeritve za projektiranje in
             gradnjo
    1.4      Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede
             varovanja, gradnje in priključevanja objektov na
             gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno
             dobro
    1.5      Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne
             dediščine
    1.6      Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih
             virov ter ohranjanje narave
    1.7      Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred
             naravnimi in drugimi nesrečami,
             vključno z varstvom pred požarom
    1.8      Etapnost izvedbe prostorske ureditve
    1.9      Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih
    1.10     Prehodne določbe
    1.11     Končne določbe
    2.0      Kartografski del:
    2.1      Prikaz stanja v prostorskih aktih
    2.1.1    Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela OPN
             Občine Žalec
    2.1.2    Geodetski načrt s prikazom območja urejanja
    2.1.3    Prikaz območja urejanja na ortofoto
    2.2      Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor
    2.2.1    Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
    2.2.3    Urbanistično arhitektonska in krajinska zasnova
    2.2.4    Načrt parcelacije in tehnični elementi za
             zakoličenje parcel in objektov
    2.2.5    Načrt ureditve poteka omrežij gospodarske javne
             infrastrukture – zasnova prometne, komunalne,
             energetske in komunikacijske infrastrukture ter
             priključevanje objekta
    2.2.6    Prikaz površin grajenega javnega dobra
    2.2.7    Prikaz vplivnega območja v času gradnje
    2.2.8    Prikaz ukrepov izvajanje dejavnosti varstva pred
             naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom
             pred požarom in rešitve in ukrepi za varstvo okolja
             in naravnih virov ter ohranjanja narave
    3.0      Priloge:
    3.1      Izvleček iz hierarhično nadrejenega prostorskega
             akta
    3.2      Prikaz stanja prostora
    3.3      Strokovne podlage
    3.4      Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
    3.5      Obrazložitev
    3.6      Povzetek za javnost.
3. člen
(pomen izrazov in okrajšave)
(1) Kratice uporabljene v tem odloku pomenijo sledeče: OPPN – občinski podrobnejši prostorski načrt, OPN – občinski prostorski načrt, k.o. – katastrska občina, PM – parkirna mesta. Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo sledeče:
– Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), mansarda (M) in nadstropje (N).
– Gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom – zunanjim delom fasade postavljene stanovanjske stavbe, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti, in so orientirane proti javnemu prostoru.
– Mansarda (M) je izkoriščen prostor nad zadnjo etažo, pod streho oziroma v območju strešnega venca. Pri poševnih strehah je lahko kolenčni zid mansarde visok do 1,2 m – merjen v notranjosti prostora od gotovega poda do loma strehe. V primerih obstoječih stavb s poševno streho, ko je kolenčni zid podstrešja višji od 1,2 m, se podstrešje šteje za celotno etažo.
– Območje urejanja je območje, ki se ureja s tem aktom in zajema parcele znotraj meje predlagane ureditve.
– Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov ni možno, je treba odstopanje od določil odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor (v vodilni mapi).
– Zemljišče namenjeno gradnji, je sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
(2) Izrazi, uporabljeni v odloku, katerih pomen ni izrecno določen, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
1.2 Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta
4. člen
(opis prostorske ureditve)
(1) Območje urejanja z OPPN (v nadaljnjem besedilu tudi območje urejanja oziroma OU) je namenjeno bivanju, z možnostjo vzpostavitve dejavnosti, ki so združljive z bivalnimi okoljem. Razdeljeno je na naslednje ureditvene enote (v nadaljevanju tudi UE) in podenote (v nadaljevanju tudi podenote UE):
– UE A, ki se nahaja v severovzhodnem in osrednjem delu ureditvenega območja, se deli na podenoti A1 in A2. Podenota UE A1 obsega severni del enote – zemljišče s parcelnima številkama 838/2 in 837/1, ki je namenjen stanovanjski gradnji in bivanju s spremljajočimi dejavnostmi. Podenota A2 obsega borov gozd v južnem delu enote in obsega zemljišče s parcelnima številkama 839 in 837/3, ki se bo do nadaljnjega ohranjal kot zelena površina.
– UE B, ki se nahaja v vzhodnem delu območja urejanja in obsega zemljišče s parcelnimi številkami 836/4, 836/3 in 837/3, je prav tako namenjeno bivanju s spremljajočimi dejavnostmi.
– UE C, ki obsega zahodno polovico ureditvenega območja in je delno že zazidano s stanovanjskimi stavbami.
(2) Zgradi se tudi vsa infrastruktura, ki je potrebna za priključevanje objektov in funkcioniranje območja urejanja kot celote. Gradnja novih cest ni predvidena.
5. člen
(obseg in meja območja urejanja)
Območje urejanja je določeno v OPN Žalec in obsega površino 1,73 ha. Zajema naslednja zemljišča s parcelami ali njihovimi deli: 837/1, 838/2, 840, 842, 851, *285, *143, 845/2, 845/1, 846/3, 846/1, 846/2, 847, 921/3, 938/3, 938/4, 938/1, 836/1, 836/2, 836/3, 836/4, 1714/6, 837/3 in 839, vse k.o. Pongrac.
6. člen
(posegi izven območja urejanja)
Zaradi izvedbe navezav na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro so potrebni posegi tudi na zemljišča izven območja urejanja (vse k.o. Pongrac), in sicer za gradnjo vodovodnega omrežja na zemljišču s parc. št. 836/1, k.o. Pongrac, in navezavo ceste na zemljišču s parc. št. 836/1, k.o. Pongrac. Posegi izven območja urejanja so razvidni iz grafičnega načrta 2.2.1 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji.
1.3 Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev
1.3.1 Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji
7. člen
Območje urejanja OPPN se nahaja severozahodno od naselja Britne sele in zahodno od naselja Zabukovica. Spada v Zasavsko hribovje za katerega je značilen razgiban relief, kar je posledica tektonike in raznolike geološke sestave. Okoliški vrhovi presegajo tudi 900 m nmv. V naravi gre za delno pozidano zemljišče. Na severu in jugu meji na kmetijske površine, na zahodu na gozdna zemljišča, na vzhodu pa na lokalno pot Griže–Velika Hosta. Dostopno je iz lokalne poti Griže–Velika Hosta, ki poteka po vzhodnem robu območja in se nadalje priključuje na lokalno cesto Zabukovica–Griže in naprej proti občinskemu središču – Žalcu.
1.3.2 Opis prostorske ureditve
8. člen
OPN Žalec ima v območju urejanja opredeljeno sanacijo območja razpršenih gradenj z oblikovanjem nove poselitvene enote. Za ta namen so bila določena nova stavbna zemljišča za UO OPPN Pongrac in predpisan postopek urejanja tega prostora z OPPN. Predmetni OPPN torej postopkovno realizira določilo OPN. Skladno z namenom, obsegom in značajem predvidenih dejavnosti OPPN urbanistično določa naslednjo prostorsko ureditev: organizacijo in oblikovanje stavbne strukture drobnega merila – individualnih hiš in pomožnih stavb v oblikovanem razmerju do kultivirane krajine na podlagi izhodiščne geomorfologije. Na teh izhodiščih OPPN posledično opredeljuje tudi prenovo, dograditev oziroma izgradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture.
1.3.3 Lokacijski pogoji ter usmeritve za projektiranje in gradnjo
9. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
Območje urejanja je predvideno za stanovanjsko rabo z dejavnostmi (storitvenimi in poslovnimi). V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08) so v objektih dopustne spodaj navedene dejavnosti: 47 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili, 55 Gostinske nastanitvene dejavnosti (do 20 oseb), 56 Dejavnost strežbe jedi in pijač, 69 Pravne in računovodske dejavnosti, 70 Dejavnost uprav podjetij; podjetniško in poslovno svetovanje, 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje; tehnično preizkušanje in analiziranje, 72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost, 73 Oglaševanje in raziskovanje trga, 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti, 77 Dajanje v najem in zakup, 78 Zaposlovalne dejavnosti, 79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti, 80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti, 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice, 82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti, 85 Izobraževanje, 94 Dejavnosti članskih organizacij, 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, 96 Druge storitvene dejavnosti.
10. člen
(vrste gradenj)
V območju urejanja so dovoljene naslednje vrste posegov v prostor: vzdrževanje objektov (vsa vzdrževalna dela, kot so opredeljena s predpisi s področja graditve objektov), gradnje novih objektov, rekonstrukcija objektov dozidave in nadzidave objektov, odstranitev objektov, gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so določeni v državnem predpisu, ki se nanaša na navedene objekte in so z OPN dopustni na območjih z namensko rabo določeno na območju urejanja, sprememba namembnosti objekta.
11. člen
(dopustni objekti)
V skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11) je dovoljeno graditi naslednje nove stavbe in gradbene inženirske objekte po CC-SI, in sicer:
– stavbe: stanovanjske stavbe,11100 – enostanovanjske stavbe, nestanovanjske stavbe. 12420 – garažne stavbe, 1271 nestanovanjske kmetijske stavbe,
– gradbeni inženirski objekti: gradbeni inženirski objekti, 21120 – lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste, 222 – lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, 24205 – drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,
– nezahtevni in enostavni objekti v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13).
12. člen
(lega objektov)
Organizacijo stavb na zemljišču, ki je namenjeno gradnji, določa gradbena linija in odmiki od meja sosednih parcel. Prikazana je v grafičnem delu odloka na karti 2.2.3 Urbanistično arhitektonska ter krajinska zasnova. Nove stavbe naj bodo toliko odmaknjene od parcelnih meja, da ne bo motena sosednja posest in da je možno njihovo vzdrževanje in raba v okviru parcele. Najmanjši odmiki stavb od parcelnih meja naj bodo:
– vsaj 4.00 m pri nadzemnih delih stavb,
– pri vkopanih objektih najmanj 1,50 m,
– pri nezahtevnih in enostavnih objektih vsaj 1,50 m,
– pri ograjah, škarpah in podpornih zidovih najmanj 0,50 m. S pisnim soglasjem lastnika zemljišča so lahko ti odmiki tudi manjši.
13. člen
(dopustna izraba prostora)
Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino zemljišče, namenjeno gradnji. V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti. Dopusten je FZ do 0,5. Faktor izrabe (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino (površina vseh etaž objektov na parceli) in površino parcele. Dopusten je FI do 1,2.
14. člen
(velikost in oblikovanje stavb)
Stanovanjske stavbe
(1) Nove stanovanjske stavbe naj bodo individualne enostanovanjske hiše, z eventuelnimi prostori za opravljanje dejavnosti v skladu z določili 10. člena. V tlorisu naj bodo praviloma zasnovane v podolgovati obliki v osnovni smeri (tudi v lomljeni, L, T in podobnih oblikah) z razmerjem stranic vsaj 1:1,5. Dovoljeni so tudi izzidki, vendar naj ti ne presegajo ¼ dolžine krajše stranice stavbe. Višinski gabariti stavb so lahko P, K+P, K+P+M, P+1, K+P+1. Klet, če je, mora biti na zaledni strani v celoti vkopana. Vhod v poslovni del stavbe se lahko oblikuje ločeno od vhoda v zasebni – stanovanjski del.
Nestanovanjske – pomožne stavbe
(2) Nestanovanjske stavbe naj bodo v tlorisu podolgovate, z razmerjem stranic do 1:3. Njihova etažnost naj bo P, K+P ali K+P+M. Gradijo se lahko kot samostojni objekti ali tako, da se stikajo s skupnimi konstrukcijskimi elementi, možno jih je postaviti tik ob glavni objekt.
(3) Dozidave in nadzidave stavb so dovoljene v obsegu, s katerim niso presežena z zgornja merila.
Oblikovanje strehe
(4) Sleme posamezne strehe naj poteka v smeri daljše tlorisne stranice stavbe. Dovoljena je simetrična dvokapnica z naklonom med 30 in 45 stopinjami, z možnim zaključkom s čopom. Stavbni kubusi ožji od 4 m imajo lahko tudi enokapno streho z naklonom v zgoraj navedenem razponu. Priporočljivo je, da imajo strehe z naklonom ene ureditvene enote enak naklon. Streha je lahko tudi ravna oziroma kombinirana z dvokapnico. Kritina dvokapnice naj bo opečne barve, lahko je tudi siva ali črna. Ravna streha je lahko tudi ozelenjena.
(5) Osvetlitev podstrešnih prostorov naj bo omogočena tudi s strešnimi okni in frčadami. Slednje naj ne bodo višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Dovoljena je tudi namestitev fotonapetostnih modulov.
Oblikovanje fasad
(6) Posamezna fasadna ploskev naj se načelno oblikovno deli na tri glavne horizontalne pasove: podnožje, osrednji del in strešni venec. V strešnem vencu naj se oblikuje stik med fasadno ploskvijo in streho z odvodnjavanjem. Fasade so lahko izvedene v različnih tehničnih rešitvah ometov oziroma opleskov, lesenih, steklenih in opečnih fasad. Barve polnih fasad naj bodo pastelne, v zemeljskih barvah ali sivih odtenkih, pri čemer so sprejemljivi tudi izrazitejši barvni ali morfološki detajli, poudarki. Barvno skladnost naj zagotavljajo vsi elementi fasad in streh posamezne stavbe.
(7) Oblikovanje pomožnih stavb posamezne ureditvene enote naj izhaja iz oblikovanja glavne stavbe, še posebej glede vrste in barve kritine ter naklona strehe.
15. člen
(pogoji za oblikovanje odprtih in zelenih površin)
(1) Ureditev okolice objektov naj zagotavlja oblikovano povezavo stavb z zunanjim prostorom ureditvene enote.
(2) Višinske razlike na terenu naj se premoščajo z brežinami, ki so lahko zatravljene – košene ali pa porasle z avtohtonim grmičevjem. V primeru, ko to ni mogoče, naj se premostitev izvede s podpornimi zidovi po projektu zunanje ureditve. Višina zemljišča na parcelni meji naj bo prilagojena sosednjemu zemljišču, možne so izravnave terena v skladu z določenimi višinskimi kotami. Vidna površina podpornih zidov naj se reliefno obdela, obloži s kamnom ali ozeleni s plezalkami. Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno oblikovati tako, da se v največji meri prilagodijo terenu.
(3) Ograje naj bodo praviloma lesene, kovinske ali v kombinaciji, lahko tudi z betonskim parapetom (višine do 50 cm) ob pogoju, da je celotna višina nižja od 2,2 m.
(4) Ozelenitve okolice objektov naj se izvedejo z avtohtonimi rastlinskimi vrstami, tujerodne naj se uporabljajo v minimalnem obsegu. Zaželeno je saditi tudi večja drevesa avtohtonih drevesnih vrst, kot so lipe, gabri, bori. Lastnik zemljišča je dolžan zelene površine redno vzdrževati v projektirani ureditvi.
16. člen
(merila za parcelacije)
Pri določanju velikosti parcel je treba upoštevati namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora, urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, odprte površine), sanitarno-tehnične zahteve ter požarno-varnostne predpise. Načrt parcelacije in tehnični elementi za zakoličenje parcel in objektov je prikazan na grafičnem načrtu 2.2.4 Načrt parcelacije in tehnični elementi za zakoličenje parcel in objektov. Možna so odstopanja od predvidenih mej gradbenih parcel do ±2 m. Pri določanju in urejanju gradbenih parcel so možna tudi odstopanja v skladu z določili 42. člena odloka.
17. člen
(priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo)
Gradnja stavb, z izjemo nekaterih nezahtevnih in enostavnih, je načeloma možna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki naj imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno in energetsko opremo. Stavbe naj se priključujejo na naslednje vrste javnih instalacij in storitev, če zanje obstajajo možnosti glede na javni razvod, in sicer:
– na javno cesto, z uvozom v minimalni širini 4,0 m,
– na kanalizacijsko omrežje odpadnih in meteornih voda v ločenem sistemu,
– na vodovodno omrežje,
– na odvoz komunalnih odpadkov v okviru gospodarske javne službe,
– na javno elektroenergetsko omrežje.
18. člen
(zagotavljanje parkirnih površin)
(1) V sklopu gradnje novih objektov ali pri spremembi namembnosti objektov naj bo zagotovljenih dovolj parkirnih ali garažnih mest, tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce. Število PM se določi na podlagi veljavnih standardov glede na namembnost oziroma dejavnost in ne sme biti manjše od:
    – stanovanjske stavbe           2PM/ stanovanje
    – trgovine                      1 PM/30 m2 koristne prodajne
                                    površine oziroma
                                    min. 2 PM + 1 PM/2 zaposlena
    – gostilne                      1 PM/4 sedeže + 1 PM/1m
                                    točilnega pulta
    – gostilne s prenočišči         1 PM/2 sobi + 1 PM/6 sedežev
    – poslovni prostori s strankami 1 PM/30 m2 neto površine
    – število PM za invalide        1 PM za invalide/10 PM.
(2) Površine parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev naj bodo utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ograjene naj bodo z betonskimi robniki in nagnjene proti iztokom, ki bodo opremljeni s peskolovi in lovilci olj. Parkirne površine v sklopu UE A in B so označene v grafičnem prikazu – karta 2.2.5 Načrt ureditve poteka omrežij gospodarske javne infrastrukture – zasnova prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter priključevanje objekta.
1.3.4 Izhodišča urejanja v ureditvenih enotah
19. člen
(ureditvene enote)
(1) Ureditvena podenota A1
Objekt je lahko ločen na dve enoti, ki sta tlorisno postavljeni pravokotno v obliki črke L. Obe enoti naj bosta med sabo povezani z vhodnim delom, ki naj bo likovno zasnovan kot nevtralen pritličen volumen.
(2) Ureditvena podenota A2
Območje podenote A2 je poraslo z gozdom,ki naj se do nadaljnjega ohranja kot zeleno cezuro. V prihodnje je območje lahko namenjeno tudi gradnji stavb po merilih tega odloka.
(3) Ureditvena enota B
Objekt je lahko ločen na dve enoti, ki naj bosta med sabo povezani s hodnikom.
1.4 Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede varovanja, gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
20. člen
(splošni pogoji pri poseganju v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture)
(1) Gradnja gospodarske javne infrastrukture je dopustna v vseh ureditvenih enotah. Pri posegih na območju urejanja in izven njega, ki so predvideni oziroma so posledica tega odloka, naj se upošteva obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi.
(2) Če se z načrtovanimi gradnjami posega v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture, se v projektni dokumentaciji prikaže detajlne tehnične rešitve tangenc oziroma križanj in prestavitev ob upoštevanju minimalnih medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in globine infrastrukturnih vodov v skladu s predpisi in usmeritvami upravljavcev ter pridobi njihova soglasja.
(3) Pred pričetkom zemeljskih in gradbenih del se pridobi podatke oziroma ugotovi položaj in globino obstoječe infrastrukture ter pravočasno obvesti upravljavce zaradi uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.
(4) Izvedbo različnih vrst gospodarske infrastrukture naj se načrtuje usklajeno. Če se med izvedbo ugotovi, da je potrebno posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, naj se poseg izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja. Če izvajalec del naleti na obstoječe infrastrukturno omrežje ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen ali pa pride do morebitnih poškodb obstoječe infrastrukture, naj se delo prekine in obvesti pristojnega upravljavca ter poškodbe ustrezno sanira. Trase infrastrukturnih vodov naj se v čim večji meri načrtujejo v javnih površinah.
Prometna infrastruktura
21. člen
(pogoji pri posegih v prometno omrežje)
(1) Območje urejanja se priključuje na obstoječo javno pot – Griže–Velika Hosta. Ureditvena enota C je nanjo priključena preko interne dovozne ceste, medtem ko bosta ureditvena podenota A1 in ureditvena enota B priključeni neposredno. V obeh UE se zagotovi obračališča za osebna vozila znotraj gradbenih parcel posameznih objektov. Obračališči sta grafično prikazani na karti 2.2.5 Načrt ureditve poteka omrežij gospodarske javne infrastrukture – zasnova prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter priključevanje objekta.
(2) Pri gradnji križišč ter ob vseh potrebnih rekonstrukcijah cestnega omrežja na območju urejanja se zagotovi ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe. Pri rekonstrukciji javne poti Griže–Velika Hosta je potrebno upoštevati prečni profil vozišča širine 5,0 m in površine za pešce – pločnika širine 1,5 m. V primeru rekonstrukcije napajalne ceste v ureditveni enoti C je prav tako potrebno upoštevati prečni profil vozišča s širino 5,0 m.
(3) Vse prometne površine se opremijo z ustrezno prometno signalizacijo. Za izvajanje del v območju lokalnih cest se pridobi soglasje upravljavca.
Energetska infrastruktura
22. člen
(električno omrežje)
(1) Napajanje območja urejanja z električno energijo je predvideno preko nizkonapetostnega voda od obstoječe transformatorske postaje TP Britne Sele do lokacije posameznih priključnih omaric. Te morajo biti prostostoječe in locirane na vedno dostopnih mestih. Število in velikost omaric sta odvisna od števila odjemnih mest in moči odjema.
(2) Omrežje, ki napaja obstoječe stanovanjske hiše se ohranja. Celotne dolgoročne potrebe območja po električni energiji se ocenjujejo na 20 kW potrebne priključne moči. Za predvideni novi gradnji naj se vzpostavi samostojen vod od priključnega mesta na obstoječem drogu ob robu cestišča, na izvodu Podkamnik do priključnih mest objektov. Priključna mesta z merilno omarico naj bodo locirana na dostopno mesto ob javnem svetu – vsaka stanovanjska enota naj ima samostojno priključno mesto s samostojno merilno omarico, praviloma pri vhodu na gradbeno parcelo. Samostojno omarico naj se predvidi tudi za malo čistilno napravo.
(3) Nova kabelska kanalizacija se izvede z jaški standardnih dimenzij. Kablovod se položi v elektrokabelsko kanalizacijo ali prosto v zemljo, pod povoznimi površinami pa se zaščiti z obbetoniranimi PVC cevmi premera 160 mm. Pri delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav se upošteva veljavne varnostne in tehnične predpise.
23. člen
(ogrevanje)
Ogrevanje stavb je možno na lahko kurilno olje, na plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva oziroma z izkoriščanjem drugih obnovljivih virov energije. Energijska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena mora biti tudi raba obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi.
Komunikacijska infrastruktura
24. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
Do severnega roba območja urejanja (parcela št. 836/3, k.o. Pongrac) vodi telekomunikacijski vod. Obstoječi in novi objekti naj se priključujejo na omenjeni obstoječi priključek. Idejne trase predvidenih priključitev novih objektov na javno telekomunikacijsko omrežje je grafično prikazano na karti 2.2.5 Načrt ureditve poteka omrežij gospodarske javne infrastrukture – zasnova prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter priključevanje objekta. Uporabijo naj se PVC cevi premera 110 m mali 125 mm in PEHD cev premera 50 mm, prav tako jašek in stebriček na začetku gradbene cone, ki omogoča vgraditev prenosnega medija.
Okoljska infrastruktura
25. člen
(vodovodno omrežje)
Obravnavano ureditveno območje se s pitno vodo oskrbuje iz lokalnega vodovoda Britno selo. Predvidena je prevezava lokalnega vodovoda na javno vodovodno omrežje Griže, potem se bo obravnavano območje oskrbovalo z vodo iz javnega vodovodnega omrežja.
26. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Na območju urejanja ni kanalizacijskega sistema. Obstoječi objekti naj imajo zgrajene triprekatne nepretočne greznice. Fekalne vode iz novih stanovanjskih objektov se odvajajo v malo komunalno čistilno napravo (PE 10) na podenoti A2. Prečiščene vode iz male komunalne čistilne naprave se preko kanalete odvajajo v bližnji vodotok – Britenski potok.
Padavinske vode
(2) Padavinske vode s streh se spelje v kapnice, voda pa se porabi kot sanitarna voda, voda za zalivanje itd. Čiste padavinske vode se vodijo v bližnji vodotok – Britenski potok preko zadrževalnika meteornih voda v skladu z 92. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02, 102/04 – ZGO-1-UPB1, 2/04 – ZZdrlA, 41/04 – ZVO-1, ZV-1A, 57/08 in ZV-1B, 57/12). Zadrževalnik padavinskih voda naj bo lociran v območju najnižje kote ureditvene enote B in mora biti dimenzioniran v skladu s pričakovano količino padavinskih voda glede na lokacijo in prispevne površine ter tehničnimi in drugimi strokovnimi standardi za tovrstne objekte. Izpustna glava zadrževalnika mora biti oblikovana pod naklonom brežine in ne sme segati v svetli profil. Struga vodotoka na območju iztoka pa mora biti ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Onesnažene padavinske vode se odvajajo preko peskolovov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). Odvodnjavanje z vozišč se spelje v drenažni sistem s prečnimi in vzdolžnimi nakloni. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Agencija RS za okolje.
27. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Med gradnjo in v času obratovanja načrtovanih objektov se upošteva veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki na splošno in s področja ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
(2) V času gradnje se izvede ločeno zbiranje gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadke se oddaja pooblaščeni organizaciji, začasno pa se jih lahko hrani na za ta namen urejeni deponiji s predhodno določeno lokacijo. Z neuporabnimi ter morebiti nevarnimi odpadki se ravna v skladu s predpisi o ravnanju z (nevarnimi) odpadki. Odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala ni dovoljeno na občutljiva območja (npr. na brežine, kjer lahko pride do zdrsa ali erozije).
(3) Vsi objekti morajo biti vključeni v sistem zbiranja, odvoza in odlaganja komunalnih odpadkov, ki se izvaja z gospodarsko javno službo v Občini Žalec. Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati odpadke v za to namenjene posode, katerih tip, barvo, velikost/prostornino in število določi izvajalec javne službe. Odjemna mesta morajo povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje odpadkov, tudi za ločeno zbiranje, hkrati pa morajo biti dostopna posebnim vozilom za odvoz odpadkov na komunalno deponijo.
(4) V sklopu ureditvene podenote A2 je organizirano zbirno in odjemno mesto za mešane komunalne odpadke za celotno ureditveno območje.
1.5 Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
28. člen
(1) Znotraj območja urejanja ni objektov ali območij varstva kulturne dediščine. V primeru odkritja kulturne dediščine – arheoloških ostalin se o tem obvesti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(2) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
1.6 Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave
29. člen
(splošni pogoji)
(1) Pri projektiranju, izvajanju gradbenih del, obratovanju objektov in ureditev, ob rekonstrukcijah ter pri izvajanju dejavnosti in programov na območju urejanja ne smejo biti povzročene čezmerne obremenitve okolja oziroma presežene dovoljene mejne vrednosti emisij v okolje. Upoštevati je potrebno veljavne predpise in normative s področja varstva okolja, naravnih virov in ohranjanja narave.
(2) Pri organizaciji gradbišča je na podlagi veljavnih predpisov potrebno upoštevati predpise s področja ravnanja z odpadki pri izvajanju gradbenih del na gradbišču ter zahteve za gradbeno mehanizacijo in organizacijske ukrepe na gradbišču z namenom preprečevanja in zmanjševanja emisij delcev, ki pri tem nastajajo.
(3) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene začasne in pomožne objekte ter odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno sanirati in krajinsko ustrezno urediti oziroma vzpostaviti prvotno stanje.
30. člen
(varstvo pred prekomernim hrupom)
(1) V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so določene za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora v predpisih glede mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(2) Na mestih, kjer se gradbišče najbolj približa stanovanjskim stavbam, se izvajanje hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero. V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni ukrepi varstva pred hrupom.
31. člen
(varstvo pred onesnaženjem zraka)
(1) Obremenitev zunanjega zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij po predpisih o mejnih vrednostih kakovosti zunanjega zraka.
(2) Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki mora zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen je med gradnjo treba preprečevati prašenje z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu ter nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi na način, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine.
32. člen
(varstvo pred onesnaženjem voda)
Odvodnjavanje odpadnih komunalnih in odpadnih padavinskih voda je na enotah urejanja A in B predvideno z malo čistilno napravo, na enoti urejanja C, kjer so že obstoječi objekti, pa imajo le ti odvodnjavanje rešeno z nepretočnimi greznicami. Za odvodnjavanje padavinskih voda s prometnih površin se zgradi drenažni sistem. Onesnažene padavinske vode se očistijo preko peskolovov in lovilcev olj.
33. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Nov poseg v okolje ter rekonstrukcija objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve, pri čemer je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.
34. člen
(osončenje fasad in odprtih površin)
Oblikovanje novih stanovanjskih stavb ter notranja organizacija prostorov morata biti načrtovana tako, da v največji možni meri zagotavljata dobro osončenost oziroma naravno osvetlitev prostorov. Pomembna je lega bivalnih prostorov na južni, jugozahodni ali jugovzhodni strani, medtem ko se spalni in delovni prostori locirajo na nasprotne strani neba.
35. člen
(varstvo krajinskih značilnosti)
(1) Načrtovane stavbe skladno z ostalimi določili odloka ne bodo presegale višine dveh etaž nad nivojem zemljišča. Ob upoštevanju določenih geometrij streh bo najvišja točka strehe nižja od 388 m nadmorske višine – s tem pa višinsko ne bodo izrazito izstopale iz okolice.
(2) Urejanje okolice stavb, vključno s premostitvami višinskih razlik in utrjevanjem brežin, naj bo čim bolj sonaravno. Ureditev brežin ima prednost pred gradnjo podpornih zidov. Podporni zidovi se gradijo le tam, kjer je to res potrebno in še to po možnosti v čim večji meri v kombinaciji z brežinami. Pri urejanju okolice stavb je potrebno upoštevati tudi geološke in hidrološke značilnosti terena.
(3) Pri zasaditvi in zatravitvi površin na območju urejanja se upošteva krajinske značilnosti (npr. naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti) ter uporabi avtohtono vegetacijo. Po končani gradnji se sanira morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni in grmovni vegetaciji ter na poteh in začasnih gradbenih površinah.
36. člen
(varstvo plodne zemlje in tal)
Zemeljska in gradbena dela naj se s časovnega in tehničnega vidika izvajajo tako, da bodo čim manj prizadete okoliške površine. Poškodbe tal naj se pri gradbenih delih (npr. ob razpiranju gradbene jame) zmanjšajo na najmanjšo možno mero. Tla pod delovnimi stroji naj se ustrezno utrdijo in zaščitijo. Gradbišče naj bo organizirano na čim manjši površini. Za začasne prometne in gradbene površine naj se uporabi infrastrukturne površine in površine, katerih tla so manj kakovostna. Izkopane plasti tal se deponira ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kakovostnim materialom. Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma sanaciji gradbišča (humusiranje brežin itd.) ali se jo odpelje na za to določeno deponijo.
37. člen
(ohranjanje narave)
Na območju urejanja in v ožjem vplivnem območju ni evidentiranih naravnih vrednot ali zavarovanih območij. Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki se bodo pojavile npr. na degradiranih površinah zaradi gradnje, je potrebno odstranjevati med posegi in še vsaj 3 leta po končanih gradbenih delih, dokler se ne vzpostavi sklenjena vegetacija. Če investitor oziroma izvajalec odkrije potencialno naravno vrednoto, naj o najdbi čim prej obvesti pristojno enoto Zavoda RS za varstvo narave.
1.7 Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
38. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Izvirov vode ali prisotnosti talne vode na območju urejanja ni. Temeljna distrična rjava tla na ilovicah in glinah so v glavnem dobro propustna za vodo in dobro zračna. Temeljenje objektov ter izvajanje vkopov in izkopov mora potekati pod strokovnim vodstvom geomehanika. Za zagotavljanje varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami je potrebno spoštovati predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
39. člen
(varstvo pred požarom)
Za zagotavljanje požarne varnosti ter mehanske odpornosti in stabilnosti objektov je potrebno spoštovanje določil predpisov o požarni varnosti objektov in ostale predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov ter naprav, njihovo rabo in vzdrževanje. Ob načrtovanih objektih na območju urejanja morajo biti zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara. Odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov mora ustrezati požarnovarstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenje ognja ob požaru. V primerih eventuelnih odstopanj pa se le-ti nadomestijo z normativno sprejemljivimi ukrepi za doseganje ustrezne požarne varnosti. Za omejitev hitrega širjenja požara po stavbah morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi. Poleg tega morajo biti zagotovljeni predpisani ukrepi za varen umik v pogojih požara, omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne vernosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti oziroma iz zasnove požarne varnosti.
40. člen
(varstvo pred potresom)
Pri projektiranju in gradnji potresnoodpornih konstrukcij se upošteva karto Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal in določila Slovenskega standarda SIST EN 1998-1 Evrokod 8 ter Nacionalnega dodatka k SIST EN 1998-1. V tem območju velja za trdna tla kriterij za 0,15 g projektnega pospeška tal. Poleg tega se, tudi ob vzdrževanju objektov, upošteva predpise glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter ostale predpise glede varstva pred potresom.
1.8 Etapnost izvedbe prostorske ureditve
41. člen
(etapnost izvedbe)
Posege v posamezni ureditveni enoti se lahko izvaja neodvisno od urejanja drugih ureditvenih enot. Etape oziroma faze se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote. Podrobnejša opredelitev poteka gradnje se določi v projektni dokumentaciji.
1.9 Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovnih in tehničnih rešitev ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
42. člen
(velikost dopustnih odstopanj)
(1) Znotraj območja urejanja so poleg odstopanj, navedenih v 11. in 40. členu ali drugod, dopustna tudi naslednja:
– odstopanja od dejavnosti, določenih v 10. členu odloka, če za to, ob upoštevanju drugih določil tega odloka, obstajajo prostorske možnosti;
– postopna izvedba, zakoličba ali parcelacija s tem odlokom načrtovanih prostorskih ureditev, vendar v sklopu zaključenih funkcionalnih celot;
– v primeru, da gre za izboljšanje funkcionalne zasnove stavb oziroma območja ali ugotovljene naravne omejitve (ob upoštevanju geoloških in hidroloških značilnosti);
– odstopanja od določitve dovozov, dostopov in vhodov na gradbeno parcelo oziroma v stavbe, če gre za izboljšanje funkcionalne zasnove območja;
– odstopanja od gradbene linije ob pogoju, da je objekt še vedno vzporeden z njo;
– odstopanja od (obstoječih in predvidenih) kot etaž, največ 0,5 m navzdol, odstopanja navzgor pa tako, da najvišja kota strehe ne presega višinske kote 388 m nadmorske višine;
– gradnja objektov na območju urejanja brez predhodno izvedene parcelacije v primeru, da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega odloka, da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta pozidave, da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za obratovanje tega objekta oziroma bo le-ta zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih tega odloka;
– odstopanja od zakoličbenih točk, ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na lociranje in obliko objektov in ureditev gradbenih parcel.
(2) Odstopanje od pogojev za gradnjo gospodarske javne infrastrukture po tem odloku je mogoče tudi v primerih, da se ob pripravi projektne dokumentacije ali med gradnjo za to pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali zaradi drugih tovrstnih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.
43. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Investitorji so dolžni poleg načrtovanih prostorskih ureditev znotraj posameznih ureditvenih enot oziroma faz izgradnje sočasno, v skladu z 41. členom, izvesti tudi vso pripadajočo gospodarsko infrastrukturo, ki bo omogočila funkcioniranje takega območja.
(2) Če je za izvedbo z OPPN načrtovanih ureditev potrebna prestavitev, zaščita ali novogradnja infrastrukturnih vodov znotraj ali izven območja urejanja oziroma je njena posledica, stroške krijejo investitorji. Omogoči se tudi spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora pristojnim službam s področja gospodarske javne infrastrukture, s področja zaščite in reševanja, varstva okolja ter naravnih virov v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.
1.10 Prehodne določbe
44. člen
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju ohranja sedanja raba prostora.
45. člen
Za dostope na območja izvajanja del se uporablja, če je to le mogoče, obstoječe poti in ceste.
46. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo. Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve evidentirati v zemljiškem katastru gospodarske javne infrastrukture ter opredeliti območje varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem informacijskem sistemu. Po razveljavitvi OPPN se uporabljajo določbe veljavnega OPN Občine Žalec.
1.11 Končne določbe
47. člen
OPPN je stalno na vpogled na Občini Žalec.
48. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Grafični del se objavi na spletni strani Občine Žalec.
Št. 350-05-0003/2013
Žalec, dne 24. oktobra 2013
Župan
Občine Žalec
Janko Kos l.r.