Uradni list

Številka 72
Uradni list RS, št. 72/2013 z dne 2. 9. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 72/2013 z dne 2. 9. 2013

Kazalo

2724. Uredba o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec, stran 8320.

Na podlagi drugega odstavka 37. člena v zvezi s prvim odstavkom 62. člena in na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12) v zvezi s 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga državnega prostorskega načrta)
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 57/12 – ZPNačrt-B) sprejme državni prostorski načrt za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt je v oktobru 2012 pod številko projekta 6985 izdelalo podjetje LUZ, d. d., Ljubljana.
2. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj ali prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja ter nadzor nad izvajanjem državnega prostorskega načrta.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnemu za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora, v Mestni občini Ljubljana in Občini Dobrova - Polhov Gradec.
(3) Za državni prostorski načrt je bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, in postopek presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe planov na varovana območja, v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
(4) Postopek presoje vplivov na okolje ni bil izveden, ker se je postopek priprave državnega prostorskega načrta zaključil v skladu s petim odstavkom 62. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr. in 57/12).
(5) Oznake, navedene v 3., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 19., 20., 21., 22., 23., 24., 26., 27. in 28. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
Z državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje ureditve:
– regulacija Malega grabna z vsemi objekti in pripadajočimi ureditvami;
– razbremenilnik 6a s pripadajočimi ureditvami;
– suhi zadrževalnik Razori in območje znotraj zadrževalnika ter ureditve Gradaščice, Horjulke in Ostrožnika s pripadajočimi ureditvami;
– ureditve na območju Gradaščice in Kozarij;
– ureditev Božne in Male vode skozi Polhov Gradec z objekti in pripadajočimi ureditvami;
– spremljajoče ureditve: odstranitev objektov, krajinsko-arhitekturne ureditve, vključno z rekultivacijo zemljišč;
– prestavitve in ureditve objektov gospodarske javne infrastrukture;
– okoljevarstveni ukrepi.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Trnovsko predmestje (1722): 250/88, 250/92, 250/104, 250/105, 250/106, 250/108, 250/110, 250/111, 250/169, 250/185, 250/195, 250/200, 250/212, 250/213, 250/222, 250/255, 250/403, 250/569, 250/571, 250/676, 250/677, 250/686, 250/883, 250/920, 250/921, 259/1, 259/11, 259/12, 259/28, 273/6, 273/7, 293/5, 302/7, 302/10, 309/4, 310/5, 313/374, 317/8, 317/9, 318/4, 318/6, 329/27, 361/3, 361/4, 361/11, 361/66, 361/97, 361/139, 361/167, 376/53, 393/47, 393/60, 393/61, 393/62, 393/63, 419/4, 428/4, 428/5, 477/2, 477/4, 477/5, 477/18, 477/96, 477/97, 477/98, 477/100, 477/101, 484/6, 492/5, 500/22, 506/8, 506/13, 506/14, 508/1, 510/4, 511/3, 512, 515/1, 516, 517/1, 524/3, 525/3, 545/2, 545/3, 545/6, 545/7, 545/8, 563/1, 581/1, 581/3, 581/4, 582, 590/6, 590/9, 590/10, 590/12, 590/20, 591/11, 591/12, 598/5, 647/4, 649/2, 657, 664/2, 664/3, 664/7, 664/8, 665, 666, 674/3, 682, 689, 690/1, 696/4, 697, 704/1, 705/2, 705/3, 705/7, 712/1, 713/3, 713/11, 721, 729/1, 736/1, 752/3, 752/8, 753/1, 753/5, 753/6, 753/10, 770/3, 771/1, 771/5, 779/1, 782/1, 782/3, 782/15, 782/19, 790/1, 790/4, 790/6, 790/7, 790/13, 798/10, 831/2, 831/4, 831/6, 844/1, 844/2, 844/4, 844/7, 845, 850/2, 856/2, 873/2, 876/2, 890/4, 890/16, 890/17, 894/1, 894/31, 894/120, 894/122, 894/123, 894/124, 894/125, 895/1, 895/2, 895/3, 895/4, 895/5, 895/6, 895/7, 895/8, 895/9, 895/12, 895/13, 895/16, 895/17, 895/18, 895/19, 895/20, 895/21, 896/15, 896/17, 896/141, 897/5, 897/17, 898/1, 898/16, 898/26, 898/30, 899/1, 1694/2, 1696/5, 1698/2, 1698/5, 1698/6, 1698/16, 1699/1, 1699/2, 1699/3, 1700/1, 1700/4, 1706/1, 1707/6, 1707/11, 1707/14, 1707/22, 1707/51, 1707/57, 1707/58, 1707/59, 1707/64, 1707/74, 1707/78, 1707/83, 1707/85, 1707/98, 1707/108, 1707/118, 1707/127, 1707/129, 1707/130, 1707/139, 1707/180, 1707/185, 1707/186, 1709/14, 1744, 1745, 1747, 1750, 1751, 1752;
– k. o. Vič (1723): 1459/4, 1459/5, 1460/1, 1461/2, 1461/4, 1870/23, 1870/25, 1871/1, 1871/2, 1889/7, 1894/15, 1916/3, 1944/3, 1945/2, 1949/3, 1950/1, 1970/1, 1970/2, 1971/1, 1985/1, 1985/5, 1985/6, 1985/18, 1985/19, 1986/3, 1986/4, 1989, 1990, 1991, 2004/1, 2004/2, 2004/4, 2004/9, 2004/10, 2004/12, 2004/14, 2004/16, 2004/17, 2004/18, 2004/20, 2004/21, 2004/23, 2004/24, 2004/25, 2009/1, 2012/1, 2024/9, 2024/12, 2025/2, 2025/3, 2026/2, 2026/3, 2091/3, 2094/13, 2095/8, 2095/26, 2095/27, 2104/12, 2105/1, 2105/5, 2106/2, 2111/2, 2112/2, 2118/1, 2118/10, 2123/8, 2124/1, 2124/2, 2124/3, 2124/4, 2124/6, 2125/1, 2128/1, 2129/1, 2129/4, 2130/4, 2157/2, 2157/5, 2165/3, 2165/10, 2165/11, 2165/16, 2165/18, 2166/1, 2166/3, 2167/2, 2169/1, 2169/3, 2170/2, 2171/2, 2172/2, 2172/3, 2173/3, 2174/1, 2174/2, 2174/3, 2175/1, 2175/3, 2175/4, 2176/8, 2176/20, 2176/21, 2176/23, 2177/3, 2178/2, 2179/2, 2181/8, 2181/9, 2181/10, 2181/12, 2181/13, 2181/14, 2181/17, 2181/20, 2181/23, 2183/2, 2191/1, 2419/2, 2419/21, 2419/22, 2420/12, 2420/13, 2420/15, 2421, 2423, 2425, 2426;
– k. o. Šujica (1982): 12, 13, 15/2, 16/2, 17, 35/2, 36/3, 36/4, 36/5, 36/9, 42/8, 42/10, 42/11, 104/6, 106, 107, 108, 109, 114/3, 115/4, 115/5, 115/6, 115/7, 116, 117/1, 117/2, 117/3, 123/2, 123/5, 123/6, 123/9, 124/3, 125/1, 125/2, 127, 128, 130, 131, 139, 140/1, 142/1, 142/2, 142/3, 143/2, 143/5, 145/4, 145/5, 147/1, 149, 150/1, 150/2, 150/3, 150/4, 150/5, 150/6, 153/2, 176/1, 176/2, 183, 191/2, 192, 207/1, 207/2, 208/1, 208/2, 209, 210, 212, 213, 214, 222, 234/1, 238/2, 239, 240, 241, 260, 261, 263, 264, 269, 270, 272/1, 272/2, 273, 274, 275, 276, 277, 278, 279/1, 280, 281/1, 281/2, 282/1, 282/2, 282/3, 282/4, 284, 285/29, 300, 301/1, 302/1, 302/2, 302/4, 302/5, 302/6, 372/6, 373/2, 396, 401, 419, 420/3, 420/4, 422/3, 422/4, 422/7, 422/8, 429/8, 429/11, 1105/2, 1106, 1107/1, 2123/3, 2123/4, 2133/1, 2147, 2159, 2161/1, 2161/4, 2161/6, 2161/7, 2164, 2165/1, 2166/1, 2172/1, 2172/2, 2172/3, 2172/6, 2172/31, 2173/1, 2173/2, 2173/3, 2189, 2195;
– k. o. Babna gora (1983): 96/1, 96/2, 96/3, 2080, 2082, 2170/1, 2170/3, 2170/4, 2172/2, 2174, 2175, 2179, 2180, 2195/2, 2195/3, 2196, 2524, 2526/1, 2539, 2592;
– k.o. Polhov Gradec (1986): *68, 167, 168, 169/1, 169/2, 171, 172/1, 180/2, 180/8, 182/1, 191/3, 193/1, 197/1, 197/3, 197/4, 485/1, 485/2, 485/3, 485/4, 492, 515/1, 515/2, 516, 518/1, 518/2, 523/11, 523/12, 523/14, 523/16, 529/1, 529/3, 545/3, 803/5, 803/6, 811/1, 811/4, 814, 817, 820, 824, 827, 828, 1221/1, 1221/3, 1227/2, 1227/4, 1240/3, 1240/4, 1240/5, 1251/1, 1257/1, 1257/3;
– k. o. Setnik (1987): 2222, 2223/1, 2223/2, 2223/3, 2227/1, 2227/2, 2653, 2731, 2732;
– k. o. Dobrova (1994): 1148/2, 1148/5, 1282/2, 1322/1, 1323/1, 1326/1, 1328/1, 1346/1, 1346/2, 1347/1, 1347/2, 1348, 1349/2, 1350/1, 1350/3, 1356, 1357, 1358/4, 1359/1, 1359/2, 1360, 1372, 1373, 1375/2, 1376/1, 1379, 1380, 1381, 1386/1, 1389, 1390, 1399/2, 1402/1, 1411, 1412, 1413, 1414, 1416, 1418/1, 1419/1, 1424/2, 1425/1, 1425/2, 1427, 1431/7, 1432/1, 1433/1, 1436/1, 1439/1, 1440/1, 1441/1, 1443/3, 1443/4, 1449, 1451, 1454, 1455, 1456, 1457, 1464, 1466, 1475, 1476, 1484/1, 1484/2, 1484/3, 1486/1, 1487, 1488, 1490, 1492/1, 1492/5, 1493/1, 1493/2, 1496/1, 1498/4, 1498/5, 1501, 1502/1, 1502/3, 1502/4, 1502/5, 1504, 1505, 1506, 1518, 1521, 1525, 1526, 1530/1, 1531/1, 1533, 1534, 1538, 1540/1, 1541/1, 1541/2, 1541/3, 1543, 1547, 1548/1, 1548/2, 1549/2, 1549/3, 1552/1, 1552/3, 1552/5, 1552/8, 1552/10, 1553/2, 1554/1, 1554/2, 1558/1, 1559, 1560, 1563, 1564/2, 1564/3, 1565/1, 1565/2, 1569, 1574/1, 1574/2, 1575, 1577/3, 1578/1, 1578/2, 1580/1, 1580/2, 1580/3, 1581/2, 1581/5, 1581/6, 1582/1, 1583/1, 1584, 1585/1, 1585/2, 1585/3, 1591/12, 1591/13, 1593, 1596/1, 1596/2, 1596/3, 1596/4, 1596/5, 1596/6, 1596/10, 1596/11, 1596/12, 1607/1, 1607/2, 1607/3, 1607/9, 1607/18, 1607/19, 1607/21, 1607/22, 1607/24, 1610, 1612, 1614, 1617/1, 1618/13, 1618/14, 1618/17, 1618/27, 1618/28, 1618/29, 1618/30, 1619/6, 1619/14, 1619/24, 1619/37, 1619/42, 1619/43, 1622/1, 1622/2, 1625/2, 1626/1, 1626/7, 1626/8, 1626/9, 1635/1, 1635/4, 1637/2, 1637/7, 1658/4, 1658/5, 1658/7, 1658/8, 1658/9, 1658/10, 1661/1, 1661/2, 1661/3, 1661/4, 1661/5, 1661/6, 1664/2, 1665, 1669/1, 1669/3, 1669/4, 1675/1, 1675/2, 1834/2, 1834/3, 1834/4, 1834/5, 1835/1, 1840/1, 1840/5, 1840/8, 1840/9, 1846/5, 1846/7, 1847/1, 1847/4, 1847/6, 1848/2, 1848/3, 1848/5, 1852/6, 1856/1, 1856/2, 1858/1, 1863, 1864/1, 1864/2, 1869/2, 1882/1, 1882/2, 1882/3, 1883, 1884/1, 1884/5, 1884/6, 1884/7, 1885/1, 1886/1, 1886/4, 1886/5, 1887/1, 1887/2, 1887/3, 1887/4, 1970/3, 1973/1, 1973/2, 1973/4, 1979/1, 1981/1, 1981/2, 1981/3, 1981/4, 1987/1, 1987/3, 1988/4, 1988/5, 1988/6, 1988/8, 1992/4, 1992/14, 1992/17, 2008/2, 2008/3, 2011/1, 2011/2, 2011/3, 2012/1, 2012/4, 2014/4, 2018/2, 2021/7, 2021/8, 2022/3, 2022/4, 2022/5, 2024/9, 2024/29, 2024/33, 2025/2, 2025/15, 2025/27, 3077, 3078, 3079/1, 3080/1, 3080/2, 3080/4, 3080/5, 3081/2, 3081/3, 3081/11, 3081/14, 3084/1, 3084/2, 3088/3, 3088/6, 3095/4, 3095/8, 3095/9, 3096/1, 3096/2, 3096/3, 3096/6, 3096/7, 3096/8, 3096/9, 3096/10, 3096/11, 3096/12, 3096/14, 3097/1, 3097/2, 3097/5, 3097/11, 3097/12, 3108/2, 3108/4, 3114/1, 3114/2, 3115, 3117, 3171, 3184, 3185, 3204;
– k. o. Podsmreka (1995): 840, 841, 892/1, 892/3, 892/5, 894/4, 909, 912, 921/1, 924/1, 925/1, 926, 927, 933/2, 935, 936, 943, 945, 946, 951, 955/1, 955/2, 955/3, 956, 958, 960/1, 960/2, 960/3, 960/4, 960/5, 960/6, 960/9, 962/1, 962/8, 962/10, 969/2, 1059/1, 1059/3, 1059/5, 1062/1, 1062/3, 1062/4, 1062/5.
(2) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega tudi poplavne površine znotraj območja suhega zadrževalnika Razori in ob Malem grabnu, ki so na zemljiščih ali delih zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Karlovško predmestje (1695): 668/2;
– k. o. Trnovsko predmestje (1722): 250/104, 250/105, 250/106, 250/184, 250/212, 250/571, 250/677, 313/374, 317/2, 317/5, 317/8, 318/3, 318/4, 318/6, 508/1, 509/1, 512, 545/3, 581/3, 582, 590/9, 657, 665, 666, 674/3, 682, 713/1, 713/3, 713/11, 721, 729/1, 736/1, 895/1, 895/6, 895/7, 895/12, 895/13, 895/18, 895/19, 896/7, 896/39, 896/140, 896/141, 896/167, 1706/1, 1707/14, 1707/22, 1707/51, 1744,
– k. o. Vič (1723): 1870/25, 1871/1, 1970/1, 1970/2, 1971/1, 2004/10, 2004/12, 2004/17, 2004/18, 2004/23, 2004/24, 2004/25, 2124/2, 2124/3, 2124/4, 2124/6, 2157/5, 2165/16, 2171/2, 2172/3, 2173/3, 2174/1, 2174/3, 2175/1, 2175/3, 2176/3, 2176/8, 2176/19, 2176/20, 2176/21, 2176/23, 2177/1, 2177/4, 2421;
– k. o. Šujica (1982): 140/2, 205, 207/1, 208/1, 208/2, 209, 210, 211, 212, 213, 214, 215, 216, 217, 218, 219, 220, 221, 222, 231/6, 234/1, 234/2, 234/3, 235, 238/1, 238/2, 238/3, 239, 240, 241, 242, 243, 244, 245, 246, 247, 248, 250, 251, 252, 253, 254, 255, 256, 257/2, 257/4, 258, 259, 260, 261, 263, 264, 265, 266, 267, 268, 269, 270, 271, 272/1, 272/2, 273, 274, 275, 276, 277, 278, 279/1, 280, 2172/2;
– k. o. Dobrova (1994): 1379, 1381, 1382, 1383/1, 1386/1, 1387, 1389, 1399/2, 1402/1, 1427, 1431/7, 1432/1, 1433/1, 1436/1, 1439/1, 1440/1, 1441/1, 1443/3, 1443/4, 1446, 1448/1, 1448/2, 1449, 1451, 1453, 1454, 1455, 1456, 1457, 1459, 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1466, 1469/1, 1469/2, 1473/1, 1473/2, 1475, 1476, 1478, 1484/1, 1484/3, 1502/1, 1502/4, 1502/5, 1502/6, 1504, 1505, 1506, 1511, 1513, 1516, 1518, 1520/1, 1520/2, 1521, 1525, 1526, 1528/1, 1528/2, 1529/1, 1529/2, 1529/3, 1529/4, 1530/1, 1530/2, 1530/3, 1530/4, 1531/1, 1531/2, 1532/3, 1532/4, 1532/5, 1532/6, 1533, 1534, 1538, 1540/1, 1540/2, 1541/1, 1541/2, 1541/3, 1543, 1545, 1547, 1548/1, 1548/2, 1549/2, 1549/3, 1549/4, 1550/1, 1550/2, 1551, 1552/1, 1552/3, 1552/5, 1552/8, 1552/9, 1552/10, 1553/1, 1553/2, 1554/1, 1554/2, 1555/1, 1555/2, 1557, 1558/1, 1559, 1560, 1562, 1563, 1564/1, 1564/2, 1564/3, 1565/1, 1565/2, 1566, 1567, 1569, 1575, 1840/5, 1846/7, 1864/1, 1864/2, 1869/2, 1884/7, 1886/1, 1886/4, 1979/1, 2016/2, 2021/8, 2021/15, 2021/17, 2024/1, 2024/5, 2024/15, 2024/29, 2024/30, 2024/37, 2024/38, 2024/39, 2024/40, 3078, 3079/1, 3096/2, 3184, 3188.
(3) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega tudi zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah, na katerih so načrtovane rekonstrukcije, rušitve in izgradnja gospodarske javne infrastrukture:
a) vodovod:
– k. o. Trnovsko predmestje (1722): 250/89, 250/194, 250/195, 250/254, 250/603, 250/604, 250/697, 259/1, 259/7, 259/9, 259/20, 273/5, 273/6, 273/7, 293/5, 293/16, 293/17, 1707/74;
– k. o. Vič (1723): 1989, 1990, 1991, 2012/1, 2026/1, 2026/2, 2026/3, 2053/5, 2066/7, 2088/1, 2091/2, 2091/3, 2091/6, 2091/8, 2091/9, 2091/10, 2091/11, 2092/45, 2093/2, 2094/6, 2094/8, 2094/13, 2094/14;
– k. o. Šujica (1982): 176/2, 176/3, 183;
– k. o. Dobrova (1994): 1389, 1390, 1393/1, 1399/1, 1399/2, 1399/4, 1530/1, 2025/24, 2025/26, 3078, 3114/5, 3117;
b) kanalizacija:
– k. o. Trnovsko predmestje (1722): 250/111, 250/686, 507/7, 517/2, 517/4, 517/5, 517/7, 517/8, 524/1, 524/2, 545/2, 545/5, 545/8, 664/6, 1694/2, 1699/6, 1699/7, 1749, 1750, 1753;
– k. o. Vič (1723): 2012/1, 2026/3, 2088/1, 2091/2, 2091/3, 2091/10, 2091/11, 2092/45, 2094/6, 2094/8, 2094/13, 2094/14, 2094/15, 2094/16, 2094/17, 2094/18, 2095/7, 2095/26, 2181/1, 2181/2, 2181/20;
– k. o. Dobrova (1994): 2025/2, 2025/15, 2025/22, 2025/26, 2025/27, 2025/28, 2025/29, 3095/5, 3117, 3184;
c) elektronsko komunikacijsko omrežje:
– k. o. Trnovsko predmestje (1722): 361/3, 361/97, 831/4, 831/6, 1707/51;
– k. o. Vič (1723): 1989, 2012/1, 2026/3;
– k. o. Babna gora (1983): 96/1, 96/2, 96/3, 2082, 2524, 2526/1, 2592;
– k. o. Šujica (1982): 143/2, 143/3, 143/4, 143/5, 183, 191/2, 2161/1;
– k. o. Dobrova (1994): 1337/7, 1339/1, 1393/3, 1393/4, 1395/1, 1395/2, 1395/3, 1395/6, 1395/7, 1395/8, 1396/2, 1396/6, 1402/3, 1409/1, 1409/4, 1409/5, 1424/1, 1424/3, 1427, 1429/3, 1430/1, 1431/2, 1431/3, 1431/4, 1431/5, 1431/6, 1431/8, 1432/2, 1432/3, 1432/4, 1486/3, 1488, 1492/1, 1492/5, 1496/7, 1496/8, 1496/10, 1497/3, 1498/3, 1498/4, 1618/17, 1618/29, 1618/30, 3062/4, 3074/3, 3074/5, 3113/3, 3114/1, 3114/5, 3114/7, 3116/2, 3116/4;
d) plinovodno omrežje:
– k. o. Trnovsko predmestje (1722): 505/4, 505/5, 508/7, 508/8, 508/9, 508/10, 509/4, 509/5, 511/3, 517/3, 664/4, 1699/1, 1699/8, 1699/9, 1751;
– k. o. Vič (1723): 2176/3, 2177/1, 2177/3, 2177/4, 2180;
e) javna razsvetljava:
– k. o. Podsmreka (1995): 960/5, 1059/5.
(4) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, karte od št. 6.1.1 do 6.3.2).
5. člen
(raba zemljišč)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:
– zemljišča na območju regulacij vodotokov Mali graben, Horjulka, Gradaščica, Ostrožnik, Božna in Mala voda ter razbremenilnika 6a, razbremenilnega jarka in nasipa ob Horjulki, zidu in nasipa na območju Kozarij, nasipa v Dolenji vasi, nasipa ob Božni ter zidu in nasipa ob Mali vodi so območja izključne rabe za vodno infrastrukturo, na katerih so dovoljeni ukrepi za urejanje voda, gradnja in vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture in s tem povezanih drugih ureditev;
– zemljišča, na katerih je razlivno območje znotraj suhega zadrževalnika Razori, so območja omejene rabe, kmetijska raba ostaja nespremenjena;
– zemljišča, na katerih so rekonstrukcije, odstranitve objektov in izgradnja gospodarske javne infrastrukture, ki so izven namenske rabe za vodno infrastrukturo; raba zemljišča ostaja nespremenjena;
– zemljišča na območju izgradnje premostitev na Malem grabnu in Gradaščici se izven območij vodne infrastrukture opredelijo za območja izključne rabe za prometno infrastrukturo.
(2) Pogoji za ureditve na zemljiščih omejene rabe so določeni v 8. členu te uredbe.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
6. člen
(ureditve na območju Malega grabna)
(1) Struga Malega grabna se ureja od izliva v Ljubljanico do Bokalškega jezu. Na celotnem območju urejanja se ohranja obstoječi niveletni potek Malega grabna. Poglobitve se izvedejo le na območju železniškega mostu na železniški progi Postojna–Ljubljana in mostu na Cesti Dolomitskega odreda.
(2) Struga Malega grabna se od izliva v Ljubljanico in do razbremenilnika 6a uredi tako, da omogoča pretok vode 160 m3/s, od razbremenilnika 6a do Bokalcev pa tako, da omogoča pretok vode 200 m3/s.
(3) Izvedejo se širitve struge Malega grabna z oznako S:
– S1: med profiloma P1 in P4, širine dna od 10 do 12 m v odprtem profilu,
– S2: med profiloma P4-2 in P7-2, širine dna od 10 do 15 m v odprtem dvojnem profilu z vmesno teraso na desnem bregu;
– S3: med profiloma P7-2 in P9, širine dna od 12 m do 15 m, v odprtem dvojnem profilu z vmesno teraso na levem bregu in delno na desnem;
– S4: med profiloma P9 in P15, širine dna od 13 do 16 m v odprtem dvojnem profilu z vmesno teraso na levem bregu;
– S5: med profiloma P15 in P30, širine dna od 14 do 15 m v odprtem dvojnem profilu z vmesno teraso na desnem bregu in delno na levem;
– S6: med profiloma P30 in P39, širine dna 15 m v odprtem dvojnem profilu z vmesno teraso na desnem bregu;
– S6.2: med profiloma P33-2 in P35-2 se izvede razširitev struge na desnem bregu tako, da se oblikuje prodišče na desnem bregu;
– S7: med profiloma P39 in P43-01, širine dna 16 m v odprtem dvojnem profilu z vmesno teraso na levem bregu;
– S8: med profiloma P43-01in P47, širine dna 16 m v odprtem profilu na levem bregu;
– S9: med profiloma P47 in P71, širine dna 16 m v odprtem dvojnem profilu na obeh bregovih;
– S9.2: med profiloma P57 in P61 na levem bregu struge Malega grabna in na levem bregu rečnega rokava tako, da se ohrani obstoječa lokacija bazne postaje med profiloma P65 in P66;
– S10: med profiloma P71 in P75, širine dna 16 m v odprtem profilu na levem bregu.
(4) Izvede se 13 obrežnih zidov z oznakama OZD in OZL:
– OZD.1: med profiloma P13 in P15-3, dolžine 210 m in višine od 2,0 do 2,5 m na desnem bregu;
– OZL.1: med profiloma P13 in P15-3, dolžine 250 m in višine od 2,0 do 2,5 m na levem bregu;
– OZD.2: med profiloma P13 in P15-3, dolžine 322 m in višine 1,5 m na desnem bregu;
– OZL.2: med profiloma P13-2 in P15-2, dolžine 348 m in višine 1,5 m na levem bregu;
– OZD.3: med profiloma P39-2 in P43-1, dolžine 450 m in višine 1,5 m na desnem bregu;
– dvojni OZL.3: med profilom P29-2 in P30-1, dolžine 50 m in višine 1 m na levem bregu;
– OZD.4: med profiloma P43-1 in P48, dolžine 256 m in višine 1,5 m na desnem bregu;
– OZL.4: med profiloma P46-1 in P52-2, dolžine 55 m in višine 1,5 m na levem bregu;
– OZD.5: med profiloma P48 in P54-1, dolžine 415 m in višine 2,5 m na desnem bregu;
– OZL.5: med profiloma P48 in P52-2, dolžine 345 m in višine 1,5 m na levem bregu;
– OZD.6: med profiloma P69 in P71, dolžine 71 m in višine 2,5 m na desnem bregu;
– OZL.6: med profiloma P70 in P72-2, dolžine 123 m in višine 2,5 m na levem bregu;
– OZD.7: med profiloma P71 in P71-1, dolžine 36 m in višine 2,5 m na desnem bregu.
(5) Izvede se deset visokovodnih zidov z oznako VVZD:
– VVZD.1: med profiloma P13 in P15-3, dolžine 322 m in povprečne višine 2,5 m na višinski koti od 291,00 do 291,50 m nadmorske višine na desnem bregu;
– VVZL.1: med profiloma P13-2 in P15-2, dolžine 355 m in povprečne višine 2,7 m na višinski koti od 291,20 do 291,70 m nadmorske višine na levem bregu;
– VVZD.2: med profiloma P39-2 in P43-1, dolžine 406 m in povprečne višine 3 m na višinski koti od 294,80 do 295,80 m nadmorske višine na desnem bregu;
– VVZL.2: med profila P46 in P48, dolžine 46 m in povprečne višine 3 m na višinski koti od 296,00 do 296,20 m nadmorske višine na levem bregu;
– VVZD.3: med profiloma P43-1 in P48, dolžine 261 m in povprečne višine 0,9 m na višinski koti od 295,80 do 296,00 m nadmorske višine na desnem bregu;
– VVZL.3: med profiloma P48 in P52-2, dolžine 340 m in povprečne višine 0,8 m na višinski koti od 296,80 do 297,20 m nadmorske višine na levem bregu;
– VVZD.4: med profiloma P48 in P48-3, dolžine 135 m in povprečne višine 2,2 m na višinski koti 296,50 m nadmorske višine na levem bregu;
– VVZL.4: med profiloma P70 in P72-2, dolžine 112 m in povprečne višine 2,5 m na višinski koti 299,20 m nadmorske višine na levem bregu;
– VVZD.5: med profiloma P49-1 in P55-2, dolžine 350 m in povprečne višine 0,5 m na višinski koti od 296,50 do 297,00 m nadmorske višine na levem bregu;
– VVZD.6: med profiloma P71 in P73, dolžine 166 m in povprečne višine 2 m, na višinski koti 298,50 m nadmorske višine.
(6) Izvede se pet visokovodnih nasipov z oznako VVNL:
– VVNL.1: med profiloma P43-2 in P46-1, dolžine 170 m, krona nasipa širine 2 m, povprečne višine 1,3 m, na 296,00 m nadmorske višine na levem bregu;
– VVNL.2: med profiloma P52-1 in P61-1, dolžine 420 m, krona nasipa širine 3 m, povprečne višine 1 m, na od 297,20 do 297,70 m nadmorske višine na levem bregu;
– VVNL.3: v profilu P61-1, dolžine 72 m, krona nasipa širine 3 m, povprečne višine 0,5 m, dvig obstoječe poti na 297,70 m nadmorske višine na levem bregu;
– VVNL.4: med profiloma P72-2 in P76, dolžine 253 m, krona nasipa širine 3 m, povprečne višine 2 m, na od 299,20 do 300,50 m nadmorske višine na levem bregu;
– VVNL.5: med profiloma P76 in P77, dolžine 110 m, krona nasipa širine 3 m, povprečne višine 1,2 m, na 300,50 m nadmorske višine na levem bregu.
(7) Izvedeta se dva rečna rokava z dotokom vode z oznako S:
– S6.1: med profiloma P30-3 in 32-1;
– S9.1: med profiloma P57 in P61.
(8) Izvede se 34 talnih pragov z oznako TP. Lokacije talnih pragov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz umestitve prostorske ureditve v prostor, ureditvena situacija, karta št. od 2.3.1 do 2.3.4).
(9) Med visokovodnima nasipoma z oznakama VVNL.4 in VVNL.5 se izvede rekonstrukcija vtoka v mestno Gradaščico z oznako VMEGR. Na mestu obstoječih nasipov se izvedeta novi bočni steni iz armiranega betona dolžine 14 m in 12 m, debeline 0,5 m, s krono na 300,00 m nadmorske višine. Med bočnima stenama se vgradi nova tablasta zapornica širine 4,7 m. Vrh zaprte zapornice je na 300,00 m nadmorske višine.
(10) Zamenjajo se en most in dve brvi z oznako M:
– M1: most na Opekarski cesti: z najnižjo koto spodnjega roba konstrukcije 290,70 m nadmorske višine, razponom dolžine 36,8 m, širine 12,1 m;
– M2: brv na Mokrški cesti: z najnižjo koto spodnjega roba konstrukcije 291,5 m nadmorske višine, razponom dolžine 33,3 m, širine 4,4 m;
– M3: brv na Dolgem mostu: z najnižjo koto spodnjega roba konstrukcije 296,80 m nadmorske višine, razponom dolžine 38,6 m, širine 4,4 m.
(11) Izvedeta se dve deviaciji z oznako D:
– D1: na Opekarski cesti: s tipskim prečnim profilom 7,0 m in obojestranskim hodnikom za pešce širine 2,0 m v dolžini 240,2 m; na deviaciji D1 se uredita priključka Ceste na Mesarico in Marentičeve ulice;
– D2: pot za pešce in kolesarje na Dolgem mostu: s tipskim prečnim profilom 4,0 m in z obojestransko zatravljeno bankino širine 0,5 m v dolžini 98,6 m.
(12) Izvede se semaforizirano štirikrako križišče K1; nanj se navezujejo Opekarska cesta, Cesta dveh cesarjev, Pot na Rakovo jelšo in Marentičeva ulica.
(13) Vzporedno s strugo Malega grabna se na desnem bregu med profiloma P50-1 in P49S omogoči dostop do objektov športnega centra Dolgi most.
(14) Med vzdrževanjem se zagotavlja redno ohranjanje ali izboljšanje stabilnosti struge Malega grabna z naslednjimi posegi:
– obnova in pomladitev obrežne vegetacije;
– odstranjevanje plavja na mostovih in obrežjih;
– odstranjevanje plavin na zastajajočih odsekih;
– odstranjevanje zarasti s prodišč;
– sprotna sanacija erozijskih zajed in spodkopanih zavarovanj z utrditvami iz kamna, lesa in vegetacije;
– vertikalna stabilizacija struge na mestih, kjer nastaja prekomerno poglabljanje s talnimi pragovi.
(15) Zagotovijo se dostopi za vzdrževanje struge Malega grabna:
a) na desnem bregu:
– v profilu P3-2,
– med profiloma P4-2 in P5-4,
– v profilu P39-3 z nasipavanjem,
– v profilu P46 z nasipavanjem,
– med profiloma P48 in P49,
– med profiloma P56 in P69,
– v profilu P75;
b) na levem bregu:
– med profiloma P7-2 in P9,
– med profiloma P9-2 in P9-6,
– med profiloma P11-1 in P13-1,
– v profilu P17,
– v profilih P20-3, P23-2, P29-3,
– v profilih P33, P34,
– med profiloma P40 in P43,
– v profilu P46,
– med profiloma P48 in P49,
– v profilu P61,
– v profilu P75.
7. člen
(območje ureditev razbremenilnika 6a)
(1) Razbremenilnik 6a se začne v profilu P39-3 na Malem grabnu, poteka vzporedno z avtocesto Dolgi most–Dolenjska cesta do križanja s Cesto v Mestni log, nato pa se južno od avtocestnega počivališča Barje usmeri proti jugu, kjer se priključi na strugo potoka Curnovec. Dolžina razbremenilnika 6a je 1 600 m, povprečni padec 2,6 ‰.
(2) Razbremenilnik 6a se izvede tako, da omogoča pretok vode 40 m3/s.
(3) Izvedejo se travnate struge trapezne oblike, z ravnim dnom širine 6 m, naklonom brežin 1:2, z oznako SR:
– SR1: med profiloma R6_1 in R6_17, dolžine 510 m;
– SR3: med profiloma R6_18 in R6_30, dolžine 345 m;
– SR4: med profiloma R6_31 in R6_34, dolžine 75 m;
– SR5: med profiloma R6_38 in R6_52, dolžine 410 m.
(4) V profilu PR6_18 se zaradi stojnega mesta daljnovoda št. 37 izvede odprt škatlasti (pravokotni) profil z oznako SR2 širine 9 m, višine 3 m in dolžine 21 m. Dno in stene se izvedejo iz armiranega betona.
(5) Izvedeta se zaprta škatlasta (pravokotna) profila struge iz armiranega betona z oznako P:
– P1: med profiloma PR6_30 in PR6_31, širine 9 m, višine 3 m in dolžine 45 m;
– P2: med profiloma PR6_34 in PR6_38, širine 9 m, višine 3 m in dolžine 100 m.
(6) Med profiloma PR6_46 in PR6_52 se na desnem (južnem) bregu izvede visokovodni nasip z oznako ND1 dolžine 185 m, širina krone nasipa 2 m.
(7) V profilu PR6_52 se izvede vtok v razbremenilnik 6a z oznako VR6a z zaporničnim objektom. Vtok se izvede v lijakasti obliki z vertikalnimi stenami in ravnim dnom.
8. člen
(ureditve na območju suhega zadrževalnika Razori)
(1) Nasip z oznako ZR.N se med naselji Dobrova, Razori in Stranska vas zgradi v obliki črke »L«. Trasa nasipa se začne med profiloma P2 in P3 na višinski koti 307,50 m nadmorske višine, ki je višinska kota celotnega nasipa. Trasa nasipa poteka med profiloma P8 in P30 vzporedno z državno cesto R3-641 Dobrova–Polhov Gradec in odmaknjeno od nje za približno 80 m. Na tem delu se trasa nasipa zvezno dviguje zaradi padca terena. Med profiloma P30 in P76 se trasa nasipa postopoma odmika od ceste, v profilu P76 pa zavije pravokotno proti severu. Med profiloma P70 in P72 je iztočni objekt. Nasip se zaključi v profilu P75 ob javni poti JP-567221 Stranska vas–Bokalce.
(2) Elementi nasipa suhega zadrževalnika Razori:
– krona nasipa je na koti 307,50 m nadmorske višine; na območju križanja nasipa s strugo Gradaščice je višina nasipa 4 m, na območju struge Horjulke pa 5,5 m;
– maksimalna gladina poplavne vode znotraj nasipa je na koti 307,00 m nadmorske višine;
– volumen zadrževalnega prostora: 1 200 000 m3;
– naklon zračne in vodne strani: 1:3;
– širina krone nasipa: 3,0 m;
– dolžina nasipa: 1 500 m;
– nasip je zatravljen in neprepustno izveden;
– tesnjenje: bentonitna plast in plast gline;
– varnostna višina nasipa je minimalno 0,5 m;
– varnostni preliv za zagotavljanje pretoka katastrofalnih visokih vod Q(5000).
(3) V območju suhega zadrževalnika Razori se po kroni nasipa izvede zatravljena utrjena vzdrževalna pot. Dostop za vzdrževanje nasipa in do njivskih površin na območju zadrževalnega prostora se zagotovi z dvema deviacijama poljskih poti preko nasipa.
(4) Elementi iztočnega objekta z oznako ZR.1:
– talna zapornica na strugi Gradaščice širine 11,0 m, višine 3,5 m;
– visokovodni preliv z loputasto zapornico širine 14,0, višine 3,6 m;
– podslapje dolžine 40 m in prehod v naravno strugo dolžine 30 m;
– dodatni varnostni preliv širine 20 m, višine 2,5 m;
– most z najnižjo koto spodnjega roba konstrukcije 307,00 m nadmorske višine, razponom 14 m in širine 3,5 m;
– objekt za upravljanje na nasipu tlorisnih dimenzij 4,5 m x 3,5 m in višine 3,5 m z ograjo in predelno steno med objektom in potjo na kroni nasipa.
(5) Izvede se deviacija javne poti JP-567221 Stranska vas–Bokalce z oznako ZR.C1 na 307,50 m nadmorske višine v dolžini 380 m. Normalni prečni profil je 2 x 2,5 m in ima obojestransko 0,75 m široko bankino. Med profiloma P12 in P13 deviacije ZR.C1 se izvede cevni prepust z oznako ZR.C1.P1 premera 1,4 m in v dolžini 12 m.
(6) Preko nasipa zadrževalnika Razori se v profilu P78 izvede deviacija poljske poti z oznako ZR.C2 v dolžini 100 m v makadamski izvedbi. Normalni prečni profil je 3,5 m. V profilu P78 se izvede cevni prepust z oznako ZR.C2.P1 premera 0,6 m in v dolžini 5 m.
(7) Preko nasipa zadrževalnika Razori se v profilu P27 izvede deviacija poljske poti z oznako ZR.C3 v dolžini 25 m v makadamski izvedbi.
(8) Preko nasipa zadrževalnika Razori se v profilu P12 izvede deviacija lokalne ceste LC213051 Dobrova–Stranska vas z oznako ZR.C4 v dolžini 20 m v asfaltni izvedbi.
(9) V profilu P56 se izvede cevni prepust z oznako ZR.P za povezavo opuščenega rokava Horjulke in nove struge Horjulke premera 0,6 m in dolžine 40 m.
(10) Znotraj zadrževalnika Razori se izvedeta dva jarka z oznako ZR.J, ki zagotavljata odtok iz depresij do zaporničnega objekta:
– ZR.J1: med profiloma P44 in P49, povezuje opuščen rokav Horjulke;
– ZR.J2: od profila P56 opuščenega rokava Horjulke do profila P70, kjer se izliva v Gradaščico.
(11) Na kmetijskih zemljiščih, na katerih je razlivno območje znotraj zadrževalnika Razori, je dovoljena gradnja in vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture na način, da se volumen zadrževalnega prostora ne zmanjša.
(12) V primeru nanosov se zadrževalni prostor suhega zadrževalnika Razori očisti. Za zagotavljanje ustrezne pretočnosti strug vodotokov, zaporničnega objekta ter mostnih in inundacijskih odprtin je obvezno njihovo redno vzdrževanje.
9. člen
(vodenje in upravljanje suhega zadrževalnika Razori in razbremenilnika 6a)
Zagotovi se daljinsko vodenje in upravljanje suhega zadrževalnika Razori in razbremenilnika 6a, ki pridobiva podatke iz naslednjih vodomerskih postaj na Horjulki in Gradaščici:
– vodomerna postaja na Horjulki na mostu v Brezjah;
– vodomerna postaja Dvor na Gradaščici;
– vodomerna postaja na mostu čez Gradaščico v Šujici;
– vodomerna postaja Bokalce (kontrolni prerez);
– vodomerna postaja na jezu na pregradi;
– vodomerna postaja na Dolgem mostu (železniški most) in križanju južne obvoznice z Malim grabnom;
– na mostu čez Božno v Polhovem Gradcu.
10. člen
(ureditve na območju Gradaščice)
(1) Na območju Gradaščice se izvedejo naslednje ureditve:
– visokovodni nasip v Dolenji vasi;
– visokovodni nasip ob Krnici;
– regulacija Gradaščice na dveh odsekih;
– nadvišanje nekategorizirane ceste;
– zamenjava mostu;
– prepusti in čiščenje inundacijskih odprtin;
– zasipi terena;
– sanacija obstoječe regulacije Gradaščice;
– čiščenje struge obstoječe regulacije Gradaščice.
(2) Na območju obstoječega nasipa v Dolenji vasi se izvede višji in daljši visokovodni nasip z oznako G.VVND.1 dolžine 350 m in višine do 1,5 m. Kota krone nasipa je 346,30 m n. v. ob cesti in 345,40 m n. v. na dolvodnem zaključku.
(3) Na levem bregu se med profiloma P100 in P101 pravokotno na strugo Gradaščice in vzporedno s pritokom vodotoka Krnica izvede nasip z oznako G.VVNL.1 dolžine 105 m, krona nasipa je na višini od 312,7 do 313,0 m nadmorske višine.
(4) Izvedeta se dve regulaciji Gradaščice z oznako G.S:
– G.S4: dolžine 305 m in širine dna 10 m; v profilih P82, P91 in P95 se znižajo talni pragovi z oznakami G.TP1, G.TP2 in G.TP3;
– G.S5: dolžine 215 m in širine dna 10 m.
(5) Regulaciji z oznakama G.S4 in G.S5 imata poglobljeno dno do 0,7 m glede na obstoječe stanje. Obstoječi pragovi se znižajo do 1,5 m. Brežine se izvedejo v naklonu od 1:1 do 1:3. Strugi se pri obeh regulacijah širita obojestransko.
(6) Izvedeta se cesti z oznako G.C:
– G.C1: nadvišanje nekategorizirane ceste dolžine 110 m in širine 2,0 m, z obojestransko bankino širine 0,5 m in dvema uvozoma do zasebnih zemljišč;
– G.C2: prestavitev nekategorizirane ceste dolžine 80 m in širine 2,0 m, z obojestransko bankino širine 0,5 m.
(7) V profilu P101 se zamenja most z oznako G.M1 z najnižjo koto spodnjega roba konstrukcije 312,00 m nadmorske višine, razponom dolžine 10,0 m in širine 2,5 m.
(8) Na cesti Dobrova–Šujica se izvedejo prepusti z oznako G.P:
– G.P2: premera 0,8 m z žabjim poklopcem;
– GP3: premera 0,8 m;
– G.P1: čiščenje obstoječe inundacijske odprtine.
(9) Ob regulacijah G.S4 in G.S5 se izvedejo trije zasipi terena z oznako G.Z:
– G.Z1: na 310,35 do 310,80 m nadmorske višine;
– G.Z2: na 311,00 do 311,65 m nadmorske višine;
– G.Z3: na 312,00 m nadmorske višine.
(10) Izvedejo se sanacije obstoječe regulacije Gradaščice z oznako G.S:
– G.S1 dolžine 1430 m;
– G.S2 dolžine 1245 m;
– G.S3 dolžine 370 m.
(11) Vzdrževanje Gradaščice obsega:
– obnovo in pomladitev obrežne vegetacije;
– odstranjevanje plavja na mostovih in obrežjih;
– odstranjevanje plavin na zastajajočih odsekih;
– odstranjevanje zarasti s prodišč;
– sprotno sanacijo erozijskih zajed in spodkopanih zavarovanj z utrditvami iz kamna, lesa in vegetacije;
– vertikalno stabilizacijo struge na mestih, kjer nastaja prekomerno poglabljanje s talnimi pragovi.
(12) Izvede se čiščenje struge z redčenjem obrežne zarasti in odstranitvijo odmrle zarasti, pomladitvijo zarasti in obnovitvijo obrežnih zavarovanj. Poškodovani nizki pragovi iz skal in lesenih oblic se sanirajo v enakem materialu.
11. člen
(ureditve na območju regulacije Ostrožnika)
(1) Na območju regulacije Ostrožnika se izvedejo naslednje ureditve:
– regulacija Ostrožnika na dveh odsekih;
– zamenjava treh mostov;
– deviaciji dveh nekategoriziranih cest.
(2) Izvedeta se regulaciji Ostrožnika z oznako O.S:
– O.S1: za preusmeritev iztoka Ostrožnika v Gradaščico nad iztočnim objektom v dolžini 130 m. Nova struga ima dno širine 4,0 m. Opuščena struga se rekultivira z zasipom, delno pa preoblikuje v opuščen rokav;
– O.S2: z njo se zagotovi poplavna varnost Stranske vasi, izvede se v dolžini 515 m. Dno nove struge je široko 2,0 m, globina vodotoka do 2 m in nagib brežin med 1:1,5 in 1:2,5;
– vznožje regulacij O.S1 in O.S2 se utrdi s skalami, na konkavah in izpostavljenih delih pa se izvede dodatno sidranje z lesenimi piloti. Med profiloma P5 in P12 regulacije z oznako O.S2 se desno brežino zavaruje z betonom.
(3) Na regulaciji O.S2 se zamenjajo trije mostovi z oznako O.M:
– O.M1: izvede se z razponom 7 m in širine 4,0 m, višina svetlega prereza pod mostom 2,1 m;
– O.M2: izvede se z razponom 6 m in širine 4,0 m, višina svetlega prereza pod mostom 1,8 m;
– O.M3: izvede se z razponom 6 m in širine 4,0 m, višina svetlega prereza pod mostom 1,8 m.
(4) Ob regulaciji O.S2 se izvedeta dve deviaciji nekategorizirane ceste z oznako O.C:
– O.C1: dolžine 65 m;
– O.C2: dolžine 25 m.
12. člen
(ureditve na območju regulacije Horjulke)
(1) Na območju regulacije Horjulke se izvedejo naslednje ureditve:
– sonaravna regulacija Horjulke;
– regulacija Horjulke z obrežnimi zidovi;
– razbremenilni jarek;
– nasip;
– odvodnjavanje zalednih voda meteorne vode med nasipom in cesto;
– sanacija struge Horjulke;
– čiščenje struge Horjulke.
(2) Sonaravna regulacija H.S2 se izvede med profiloma P43 in PS28 kot prestavitev v dolžini 640 m, širina dna struge je od 6 do 12 m. Globina vodotoka je do 2,5 m, naklon brežin je od 1:1 do 1:5.
(3) Regulacija H.S3 se izvede od profila P81 do profila P96 v dolžini 265 m, širina dna struge je 7 m. Na levem bregu se med profili P91 in P96 izvede obrežni zid z oznako H.OZL.1 dolžine 95 m in višine 3 m. Na desnem bregu se med profili 91 in 96 izvede obrežni zid z oznako H.OZD.1 dolžine 70 m in višine 3 m.
(4) Izvede se razbremenilni jarek z oznako H.RJ v dolžini 225 m, širine 12 m in višine 1 m. Razbremenilni jarek H.RJ poteka od nasipa z oznako H.VVNL.1 do profila P84 regulacije H.S3. Pod državno cesto R3-641 Dobrova–Polhov Gradec se izvedejo tri inundacijske odprtine z oznako H.IO širine 3,0 m in višine 1,5 m.
(5) Vzporedno z obstoječim plinovodom M3 se južno od lokalne ceste LC 067021 Dobrova–Horjul izvede nasip z oznako H.VVNL.1 dolžine 675 m, širine 2 m, višine do 2 m. Krona nasipa je na višini od 307,04 do 309,10 m nadmorske višine.
(6) Med profiloma P1 in P43 se izvede sanacija struge Horjulke z oznako H.S1 v dolžini 1 340 m.
(7) Izvede se čiščenje struge z redčenjem obrežne zarasti, odstranitvijo odmrle zarasti, pomladitvijo vegetacije in sanacijo zajed na celotnem odseku.
(8) Vzdrževanje Horjulke obsega:
– redno čiščenje struge in čiščenje struge z odstranitvijo naplavin;
– razbremenilni jarek Horjulke na območju Dobrove mora biti redno košen, da se prepreči rast druge vegetacije, kar velja tudi za nasip nad cesto;
– inundacijske odprtine na državni cesti R3-641 Ljubljana–Dobrova in predvsem mostna odprtina morajo biti redno pregledovane in po potrebi čiščene, zagotovi se redno redčenje zarasti na celotni strugi Horjulke znotraj obravnavanega območja.
13. člen
(ureditve na območju Kozarij)
(1) Na območju Kozarij se izvedejo naslednje ureditve:
– trije visokovodni nasipi;
– visokovodni zid;
– dva prepusta;
– nadvišanje nekategorizirane ceste Pot čez Gmajno;
– zmanjšanje prepusta;
– podaljšanje cevnega prekritja jarka;
– čiščenje prepusta;
– odstranitev obstoječega nasipa;
– del povezovalne ceste Bokalce–Cesta Dolomitskega odreda.
(2) Izvedejo se trije visokovodni nasipi z oznakama PCG.VVN in G.VVND:
– PCG.VVN1: dolžine 335 m in višine od 0,5 do 1,0 m s krono nasipa na koti 301,5 m nadmorske višine;
– PCG.VVN2: dolžine 30 m in višine od 0,5 m s krono nasipa na koti 301,5 m nadmorske višine;
– G.VVND.2: dolžine 100 m in višine do 1,8 m s krono nasipa na koti 300,8 m nadmorske višine.
(3) Na desnem bregu Horjulke se med profiloma P2 in P18 ter na desnem bregu Gradaščice med profiloma PG12 in PG9 izvede betonski visokovodni zid z oznako H.VVZD.1 v dolžini 400 m in višine do 1,3 m. Vidni del zidu se izvede z oblogo iz skal.
(4) V profilu P19 visokovodnega nasipa PCG.VVN1 se izvede škatlasti (pravokotni) jašek z oznako PCG.J tlorisnih dimenzij 2 m x 2 m in višine 1,5 m, z iztokom proti Horjulki premera 1 m in iztokom pod Potjo čez Gmajno premera 0,6 m in dolžine 14 m.
(5) Na najnižji točki trase nasipa G.VVND.2 se v nasipu predvidi cevni prepust premera 0,8 m za odvod zalednih vod z območja za nasipom. Prepust se na dolvodni strani opremi s protipovratno zaklopko.
(6) Med visokovodnima nasipoma PCG.VVN1 in PCG.VVN2 se izvede nadvišanje nekategorizirane poljske poti z oznako PCG.C dolžine 115 m in na koti 301,5 m nadmorske višine. Normalni prečni profil je 2,0 m z obojestransko bankino širine 0,5 m.
(7) Med profiloma P9 in P12 se podaljša obstoječe cevno prekritje jarka z oznako PCG.P premera fi 100 cm in v dolžini 35 m.
(8) Izvede se čiščenje prepusta z oznako H.P1 v profilu P9 in zmanjšanje prepusta z oznako H.P2 v profilu P31.
(9) Med strugo Gradaščice v profilu PG19 in strugo Horjulke v profilu PH6 se odstrani obstoječi nasip v dolžini 120 m.
(10) Na območju državnega prostorskega načrta se med profiloma PG10 in PG12 preko Gradaščice izvede del dvopasovne povezovalne ceste Bokalce–Cesta Dolomitskega odreda z obojestransko kolesarsko stezo in enostranskim pločnikom za pešče ter premostitvijo. Ob izgradnji povezovalne ceste se lahko na nasipu G.VVND.2 zgradi dostopna cesta. Protipoplavni ukrepi iz tega člena se lahko izvedejo pred gradnjo povezovalne ceste in dostopne ceste ali hkrati z njo.
14. člen
(ureditve območja Božne)
(1) Na območju Božne se izvedejo naslednje ureditve:
– visokovodni nasip;
– nadvišanje nekategorizirane ceste;
– izvedba visokovodnih zidov;
– zamenjava mostu;
– znižanje preliva pregrade;
– poglobitev struge Božne;
– izvedba usmerjevalnih talnih pragov;
– izvedba praga iz lomljenca v betonu s poglobljenim podslapjem za 2 m;
– vzdrževalna dela v strugi Božne.
(2) Med profiloma P237 in P238 se pravokotno na levi breg izvede visokovodni nasip z oznako B.VVNL.2 v dolžini 60 m. Krona nasipa je širine 2 m, višina je od 1,0 do 2,0 m na 370,0 m do 370,5 m nadmorske višine. Naklon brežin je 1:2.
(3) Med profiloma P224 in P226 se na levem bregu nadviša obstoječa nekategorizirana cesta z oznako B.C.1 v dolžini 95 m. Krona nasipa je na koti od 363,21 do 364,15 m nadmorske višine. Normalni prečni profil je 4,0 m z obojestransko bankino širine 0,5 m.
(4) Izvedejo se visokovodni zidovi med objekti z oznakama B.VVZL:
– B.VVZL.1 v dveh odsekih: prvi odsek je med profiloma P225 in P228 dolžine 75 m in višine 1 m, drugi odsek je med profiloma P228 in P230 dolžine 40 m in višine 1 m na višinski koti od 364,15 m do 365, 50 m nadmorske višine;
– B.VVZL.2 v dveh odsekih: prvi odsek je med profiloma P230 in P232 dolžine 35 m in višine 0,6 m, drugi odsek je med profiloma P232 in P233 dolžine 30 m in višine 0,6 m na višinski koti od 365,80 m do 366,15 m nadmorske višine.
(5) V profilu P230 se izvede zamenjava mostu čez Božno z oznako B.M.1 z najnižjo koto spodnjega roba konstrukcije 365,38 m nadmorske višine, razponom dolžine 14 m in širine 8 m.
(6) V profilu P235 se izvede znižanje preliva pregrade z oznako B.PR1 za 1,61 m na 364,63 m nadmorske višine.
(7) Med profiloma P235 in P239 se izvede poglobitev struge Božne z oznako B.S2 na globini od 1 do 2 m.
(8) Izvedejo se trije talni usmerjevalni pragovi z oznakami B.TP1 med profiloma P235 in P236, B.TP2 v profilu P236 in B.TP3 v profilu P237.
(9) V profilu P239 se izvede prag iz lomljenca v betonu z oznako B.PR2 s poglobljenim podslapjem za 2 m.
(10) Izvede se visokovodni nasip z oznako B.VVNL.2 na levem bregu v dolžini 100 m. Krona širine je 2 m, povprečna višina je 1,3 m, krona nasipa je na 370,75 m do 371,35 m nadmorske višine.
(11) V strugi Božne se izvedejo vzdrževalna dela z oznako B.S.1 dolvodno od mostu do izliva v dolžini 610 m. Izvede se čiščenje struge.
(12) Vzdrževanje Božne obsega čiščenje struge Božne na širšem območju mostu do sotočja z Malo vodo (odstranitev vegetacije, delna širitev struge).
15. člen
(ureditve območja Male vode)
(1) Na območju Male vode se izvedeta betonska visokovodna zidova z oznako MV.VVZD:
– MV.VVZD.1: dolžine 90 m in višine od 0,2 do 0,8 m na kotah od 360,5 m do 361,0 m nadmorske višine;
– MV.VVZD.2: dolžine 52 m in višine do 1,0 m na koti 361,25 m nadmorske višine.
(2) Vidni del zidov iz prejšnjega odstavka se izvede z oblogo iz kamna. Med zidovoma se izvede montažna zapora na nekategorizirani cesti.
(3) Izvede se visokovodni nasip z oznako MV.VVND.1 na desnem bregu dolžine 90 m in višine 1,2 m. Krona širine je 1 m in je na gorvodnem zaključku na 360,5 m nadmorske višine, na dolvodnem zaključku pa je na 360,3 m nadmorske višine. Brežine nasipov se izvedejo v naklonu 1:1,5, na zračni strani pa v naklonu 1:2.
16. člen
(arhitekturne in krajinsko-arhitekturne ureditve)
(1) Mostovi se arhitekturno obdelajo. Konstrukcijski elementi mostov naj bodo čim vitkejši, ograje in preostala urbana oprema pa minimalistično oblikovani.
(2) Protipoplavni zidovi se za posamezni vodotok enotno oblikujejo. Zidovi so betonski in v kamniti oblogi.
(3) Fasada objekta za upravljanje zadrževalnika in ograja ob njem se izvedejo v lesu.
(4) Gradbeno-tehnični ukrepi se v odprtem prostoru izvedejo z uporabo lokalno značilnih naravnih materialov. Kjer razmere dopuščajo, se namesto gradbeno-tehničnih ukrepov izvajajo biotehnični ukrepi.
(5) Ureditve vodotokov in iztok razbremenilnika 6a v Curnovec se izvedejo sonaravno. V največji možni meri se ohranjajo obstoječe struge, brežine in obrežna vegetacija. Brežine reguliranih potokov, manjših strug in kanalov se z oblikovanjem reliefa na krajših odsekih položno razširijo, brežina se oblikuje s spremenljivim naklonom tako, da se vzpostavi sonaravna oblika struge in olajša dostop živalim, predvsem dvoživkam. Prednostno se izvajajo biotehnične utrditve brez uporabe kamna (leseni piloti, prečna bruna, vrbovi popleti, mreže in podobno). Uporaba kamna se omeji le na najnujnejše dele struge. Ureditev brežin posnema naravno oblikovanost in strukturo brežin. Zgornji deli brežin se zasadijo z lokalno značilnimi vrstami drevesne in grmovne vegetacije ter ob upoštevanju obstoječe vegetacije.
(6) Zasaditev povzema vzorec obstoječih vegetacijskih prvin in se smiselno navezuje na naravno zaledje. Ohranjajo se kakovostni pogledi na objekte kulturne dediščine in odprt prostor. Vzorci zasaditve se prilagajajo značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi, predvsem navezava na vrstno sestavo in obliko obstoječe, lokalno značilne vegetacije. Na ravninskih območjih se ohranja preglednost prostora, zasaditev se izvede predvsem na stikih z obstoječimi gozdnimi površinami, ob zaporničnem objektu suhega zadrževalnika Razori in ob regulacijah vodotokov. Prehodi med mešano, drevesno grmovno zasaditvijo in grmovnicami so oblikovani postopno tako, da se ne ustvarjajo izrazite linije. Živice se oblikujejo iz raznovrstnih rastlin, tako da v prostoru delujejo višinsko in tlorisno razgibano.
(7) Zasnova zasaditve vsebuje:
– sanacijo gozdnih robov: posek gozda se izvede na razdalji 5 m od roba posega v prostor (nasipi, vkopi); sanacija se izvede v celotni širini posega, in sicer tako, da se gozdni rob na novo zasadi;
– sanacije obvodne vegetacije: ob regulacijah potokov;
– sanacijske zasaditve: v odprti krajini se izvede načrtovana sanacijska zasaditev z drevesno-grmovno živico; z njo se ponekod zakrivajo pogledi na visokovodne nasipe;
– rekultivacije opuščenih zemljišč, in sicer: prometnic in odstranjenih obstoječih objektov.
(8) Z načrtovanimi zasaditvami se ne sme zmanjševati prevodnosti vodotokov. Upoštevajo se varnostni odmiki od infrastrukturnih vodov.
(9) Na območju državnega prostorskega načrta se ohranja zdrava drevesna in grmovna vegetacija, katere odstranitev ni nujno potrebna zaradi gradnje načrtovanih ukrepov.
(10) V času izvedbe ureditev je treba na območju državnega prostorskega načrta odstraniti vse tujerodne invazivne rastlinske vrste. Z odstranjevanjem tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst se nadaljuje v času vzdrževalnih del.
(11) Izbira rastlin za nove zasaditve mora temeljiti na analizi vegetacijskih razmer v prostoru in na želenih oblikovnih učinkih. Zasaditev mora upoštevati lokalno značilne rastline in tiste vrste, ki že ustvarjajo pomembno identiteto tega območja. Vnos rastlinskih vrst, ki niso lokalno značilne, ni dovoljen. Izbrane rastlinske vrste morajo biti primerne za razmere v obvodnem prostoru.
(12) Pred začetkom del se ustrezno zaščitijo gozdni rob, živice in posamezna drevesa tako, da se preprečijo nepotrebne poškodbe.
(13) Zasaditev se začne izvajati že v času izvedbe oziroma gradnje protipoplavnih ureditev. Zasaditev se redno vzdržuje.
(14) Izvede se rekultivacija z oznako REK:
– REK1: na Opekarski cesti med profiloma P8 in P10, grmovna živica in zatravitev;
– REK2: med profiloma P10 in P11 na Malem grabnu na Opekarski cesti, grmovna živica in zatravitev;
– REK3: med profiloma P7 in P11 na Malem grabnu na brvi pri Dolgem mostu, zatravitev;
– REK4: med profiloma P73 in P75 na Malem grabnu na vodni strani nasipa, zatravitev;
– REK5: med profiloma P74 in P75 na Malem grabnu na zračni strani nasipa, zatravitev;
– REK6: med profiloma PR6_39 in PR6_42 na razbremenilniku 6a na južni strani nasipa razbremenilnika 6a, zatravitev;
– REK7: od nasipa suhega zadrževalnika Razori do polovice trase opuščene struge Ostrožnika, preden se struga združi s strugo Gradaščice v profilu P40, zasip in zatravitev z zasaditvijo drevesno-grmovne živice;
– REK8: od regulacije Ostrožnika do nasipa suhega zadrževalnika Razori, zasip in zatravitev z zasaditvijo drevesno-grmovne živice.
17. člen
(odstranitve objektov)
(1) Zaradi izvedbe protipoplavnih ukrepov se odstranijo objekti z oznako O:
– pomožni objekt O3: na desnem bregu Malega grabna med P 40-1 in P 40-2 na zemljišču s parcelno številko 2165/11 v k. o. Vič;
– pomožni objekt O4: na levem bregu Malega grabna med P 42-4 in P 43-1 na zemljišču s parcelno številko 1985/5 v k. o. Vič;
– pomožni objekt O5: na levem bregu Malega grabna med P 61-1 in P 62 na zemljišču s parcelno številko 1981/1 v k. o. Vič;
– pomožni objekt O6: na levem bregu Malega grabna med P 66 in P 67 na zemljišču s parcelno številko 1884/5 v k. o. Vič;
– pomožni objekt O7: na levem bregu razbremenilnika R6a med PR6 38 in PR6 39 na zemljišču s parcelno številko 2181/11 v k. o. Trnovsko predmestje;
– pomožni objekt O8: na levem bregu razbremenilnika R6a med PR6 38 in PR6 39 na zemljišču s parcelno številko 2181/14 v k. o. Trnovsko predmestje;
– stanovanjski objekt O9: na levem bregu razbremenilnika R6a med PR6 38 in PR6 41 na zemljišču s parcelnimi številkami 2181/8, 2181/9, 2181/10, 2181/12, 2181/22 v k. o. Trnovsko predmestje;
– pomožni objekt O10: na levem bregu razbremenilnika R6a med PR6 40 in PR6 41 na zemljišču s parcelno številko 2181/17 v k. o. Trnovsko predmestje,
– pomožni objekt O11: na levem bregu razbremenilnika R6a med PR6 44 in PR6 45 na zemljišču s parcelno številko 2174/2 v k. o. Trnovsko predmestje;
– pomožni objekt O12: na levem bregu razbremenilnika R6a med PR6 45 in PR6 46 na zemljišču s parcelno številko 2174/2 v k. o. Trnovsko predmestje;
– pomožni objekt O13: na levem bregu razbremenilnika R6a med PR6 46 in PR6 47 na zemljišču s parcelno številko 2174/2 v k. o. Trnovsko predmestje;
– pomožni objekt O14: na desnem bregu Malega grabna med P 32-1 in P 32-2 na zemljišču s parcelno številko 524/3 v k. o. Trnovsko predmestje;
– pomožni objekt O15: na desnem bregu Malega grabna med P 30-4 in P 32 na zemljišču s parcelno številko 516 v k. o. Trnovsko predmestje;
– pomožni objekt O16: na desnem bregu Malega grabna med P 29-1 in P 29-2 na zemljišču s parcelno številko 545/7 v k. o. Trnovsko predmestje;
– pomožni objekt O17: na desnem bregu Malega grabna med P 17-1-1 in P 17-2 na zemljišču s parcelno številko 770/3 v k. o. Trnovsko predmestje;
– pomožni objekt O18: na levem bregu Malega grabna med P 5-2 in P 5-3 na zemljišču s parcelno številko 250/105 v k. o. Trnovsko predmestje.
(2) Zaradi izgradnje novih premostitev na Malem grabnu se odstranijo objekti z oznako O:
– stanovanjska stavba O0: na levem bregu Malega grabna med P 17 in P 19 na Opekarski cesti na zemljišču s parcelno številko 250/568 v k. o. Trnovsko predmestje;
– stanovanjska stavba O1: na desnem bregu Malega grabna med P 10 in P 12 na Opekarski cesti na zemljišču s parcelno številko 894/197 v k. o. Trnovsko predmestje;
– pomožni objekt O2: na desnem bregu Malega grabna med P 10 in P 11 na Opekarski cesti na zemljišču s parcelno številko 894/197 v k. o. Trnovsko predmestje.
(3) Območja odstranitve objektov iz prvega odstavka tega člena se, če niso del vodnega telesa, rekultivirajo v okoliško rabo. Območja odstranitve objektov iz prejšnjega odstavka se, če niso del cestnega telesa, rekultivirajo v okoliško rabo.
V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE
18. člen
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajenem javnem dobru)
(1) Zaradi načrtovanih ureditev se prestavijo, zamenjajo in zaščitijo komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske naprave in objekti. Načrtovanje in gradnja komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture morata potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, če to ni v nasprotju s to uredbo.
(2) Skupni pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:
– projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve se izdelajo v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta, ter v skladu z geološko-hidrološkimi razmerami območja;
– trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur;
– pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem;
– gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti usklajene s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve;
– gospodarska javna infrastruktura se ne sme prestavljati v območja kulturne dediščine, čez območja, pomembna za ohranjanje narave, in v območje nadomestnega habitata, križanja gospodarske javne infrastrukture pa se izvedejo tako, da ne prizadenejo kulturne dediščine.
19. člen
(vodovod)
(1) Zgradi, prestavi ali zaščiti se naslednje vodovodno omrežje:
a) območje Polhovega Gradca:
– v profilu P230 mostu preko Božne z oznako B.M.1 se prestavita vodovoda PE d 90 in nadomestita z vodovodoma PE d 125;
– med profiloma P165 in P166 visokovodnega zidu ob Mali vodi z oznako MV.VVZD.2 se vodovod PE d 63 zaščiti z zaščitno cevjo DN 100 dolžine 5 m;
b) območje Dolenje vasi:
– med profiloma P114 in P115 visokovodnega nasipa ob desnem bregu potoka Prošče z oznako G.VVND.1 se vodovod PE d 90 nadomesti z vodovodom PE d 125 dolžine 10 m;
– med profiloma P15 in P16 visokovodnega nasipa na zahodni strani Dolenje vasi z oznako G.VVND.1 se vodovod PE d 90 nadomesti z vodovodom PE d 125 dolžine 15 m;
c) območje Šujice:
– v profilu P84 ureditve struge Gradaščice z oznako G.S4 se vodovod PE d110 nadomesti z vodovodom PE d 125 in zaščiti z zaščitno cevjo DN 250 dolžine 45 m. Teme zaščitne cevi mora potekati 1,2 m pod nivojem struge;
– v profilu P83_1 zasipa terena z oznako G.Z1 se vodovod PE d110 nadomesti z vodovodom PE d 125 in zaščiti z zaščitno cevjo DN 250 dolžine 16 m;
d) območje Dobrove:
– v profilu P3 nasipa z oznako ZR.N se vodovod PE d 110 nadomesti z vodovodom PE d 125 in zaščiti z zaščitno cevjo DN 250 dolžine 15 m;
– v profilu P4 nasipa z oznako ZR.N se vodovod PE d 110 nadomesti z vodovodom PE d 125 in zaščiti z zaščitno cevjo DN 250 dolžine 15 m;
– med profiloma R2 in R3 razbremenilnega jarka z oznako H.RJ se vodovod PE d 110 nadomesti z vodovodom PE d 125. Vodovod se pod razbremenilnikom vgradi v polno obbetonirano zaščitno cev DN 250 v dolžini 21 metrov. Teme zaščitne cevi mora potekati 1,2 m pod nivojem struge;
e) območje Stranske vasi:
– med profiloma PO_9 in PO_13 ureditve Ostrožnika z oznako O.S2 se prestavi vodovod PE d 90 in nadomesti z vodovodom PE d 125. Na prestavljeni vodovod se prevežeta hišna priključka do objektov Stranska vas 1 in 1B. Izvede se nov hišni priključek do objekta Stranska vas 13;
– v profilu PO_16 ureditve Ostrožnika se hišni priključek PE d32 do objekta Stranska vas 14 vgradi pod strugo v polno obbetonirano zaščitno cev DN 80 dolžine 15 m;
– med profiloma PO_21 in PO_22 ureditve Ostrožnika z oznako O.S2 se obstoječi vodovod PE d 90 na mestu prečkanja Ostrožnika nadomesti s cevjo PE d 125 in vgradi pod strugo v polno obbetonirano zaščitno cev dolžine 15 m;
f) območje Mestne občine Ljubljana:
– med profiloma P3 in P4 ureditve Malega grabna se vodovod LŽ DN 80 ob ulici Veliki štradon nadomesti z vodovodom NL DN 100 dolžine 81 m;
– v profilu P4 ureditve Malega grabna se ob južni brežini struge Malega grabna vzhodno od mostu čez Hladnikovo cesto rekonstruira vodovod – blatnik PVC d 225 in nadomesti s cevjo NL DN 200 z minimalnim nadkritjem 1,0 m;
– v profilu P4 ureditve Malega grabna se v severni brežini struge Malega grabna vzhodno od mostu čez Hladnikovo cesto rekonstruira vodovod – blatnik PVC d 225. Vgradi se vodovod – blatnik NL DN 200 dolžine 7 m z minimalnim nadkritjem 1,0 m;
– med profiloma P7 in P8 se na mestu zamenjave Opekarskega mostu z oznako M1 prestavi vodovod NL DN 150;
– med profiloma P9-1 in P9-2 ureditve Malega grabna se zahodno od mostu čez Barjansko cesto rekonstruira vodovod – blatnik PVC d 160 dolžine 18 m. Vgradi se vodovod – blatnik NL DN 150 z minimalnim nadkritjem 1,0 m;
– med profiloma P9-2 in P9-5 ureditve Malega grabna se vodovod PVC d 280 nadomesti z vodovodom NL DN 200 dolžine 78 m;
– med profiloma P9-4 in P9-5 ureditve Malega grabna se rekonstruira vodovod – blatnik PVC d 110 v dolžini 18 m in nadomesti s cevmi NL DN 100 z minimalnim nadkritjem 1,0 m;
– med profiloma P9-5 in P10-1 ureditve Malega grabna se ukine obstoječi hišni vodovodni priključek in interni vodovod do hiše V Murglah 95 E. Izvede se nov vodovodni priključek, ki se naveže na vodovod PE d 110 pred končnim hidrantom ulice V Murglah;
– v profilu P15 se zaradi zamenjave mostu z oznako M2 obnovi vodovod NL DN 15 dolžine 44 m,
– med profiloma P14 in P16-2 ureditve Malega grabna se ob ulici V Murglah med gradnjo varuje vodovod NL DN 100;
– med profiloma P24-1 in P24-3 ureditve Malega grabna se med gradnjo varuje vodovod NL DN 100;
– med profiloma P24-3 in P27 ureditve Malega grabna se severno od hiše Cesta dveh cesarjev 108 prestavi vodovod NL DN 100 v dolžini 72 m;
– med profiloma P24-1 in P26 ureditve Malega grabna se rekonstruira obstoječa vodovoda – blatnika NL DN 80 v dolžini 6 m do 11 m. Nadkritje vodovodov – blatnikov mora biti vsaj 1 m;
– med profiloma P30 in P30-2 ureditve Malega grabna se rekonstruira izpustni vodovod – blatnik PVC d 225 v dolžini 15 m z minimalnim nadkritjem 1,0 m;
– med profiloma P37-1 in profiloma P37-2 ureditve Malega grabna se rekonstruira obstoječi vodovod – blatnik PVC d 250 in nadomesti z vodovodom – blatnikom NL DN 250 dolžine 45 m z minimalnim nadkritjem 1,0 m;
– med profiloma P38 in P40-1 ureditve Malega grabna se ukine vodovod PE d 110. Na obeh mestih ukinitve se izvede izkop in vgradita hidranta;
– med profiloma R6_39 in R6_42 razbremenilnika R6 se poglobi in prestavi vodovod PE d 90 in se nadomesti z vodovodom PE d 110 dolžine 60 m. Pod dnom razbremenilnika R6 vodovod se vodovod zaščiti z zaščitno cevjo premera DN 200 z minimalnim nadkritjem 50 cm;
– med profiloma R6_39 in R6_43 razbremenilnika R6 se med gradnjo varuje vodovod NL DN 250;
– med profiloma R47 in R48 razbremenilnika R6 se na mestu prečkanja z razbremenilnikom poglobi obstoječi vodovod NL DN 700 z minimalnim nadkritjem 50 cm in zaščiti z zaščitno cevjo;
– v profilu P40 ureditve Malega grabna se na mestu prečkanja Malega grabna rekonstruira vodovod NL DN 500. Vodovod poteka pod strugo v zaščitni cevi DN 800;
– med profiloma P40 in P41-2 ureditve Malega grabna se vodovod NL DN 500 prestavi izven brežine severne terase Malega grabna;
– med profiloma P41-2 in P42-2 ureditve Malega grabna se med gradnjo obrežnih zidov ob južnem robu Malega grabna z oznako VVZD.2 varuje vodovod PVC d 110;
– med profilom P 45 in profilom P 48-1 ureditve Malega grabna se izvede vodovod NL DN 100 v dolžini 167 m;
– med profiloma P48-3 in P50-2 se med gradnjo visokovodnega zidu ob Malem grabnu z oznako VVZL.3 na levem bregu Malega grabna varuje vodovod NL DN 100 na Vidičevi ulici v dolžini 110 m;
– v profilu P 48-1 ureditve Malega grabna se pod koritom predvidene razširjene struge Malega grabna in pod visokovodnim zidom VVZD.4 položi varovalno cev DN 700 dolžine 38 m, v kateri poteka obnovljen vodovod premera 350 mm v dolžini približno 55 m;
– v profilu P48-1 ureditve Malega grabna se rekonstruira vodovod – blatnik in nadomesti z vodovodom – blatnikom NL DN 200 z minimalnim nadkritjem 0,5 m;
– med profilom P48 in P50-2 na desnem bregu ureditve Malega grabna varuje vodovod PE d 110;
– v profilu P71 ureditve Malega grabna se v brežinah in na mostu čez Mali graben varuje vodovod JE DN 150;
– med profiloma P5 in P11 izgradnje visokovodnega nasipa ob Poti čez gmajno z oznako PCG.VVN1 se obstoječi vodovod PVC d 160 prestavi na jugovzhodni rob Poti čez gmajno in zamenja z vodovodom NL DN 150 v dolžini 95 m.
(2) Novi vodovodi se opremijo s sektorskimi zasuni, zračniki, blatniki in z nadtalnimi hidranti, če to ni mogoče, pa s talnimi hidranti v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo z vodo.
20. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta se izvedejo naslednji ukrepi na obstoječem javnem kanalizacijskem omrežju:
a) območje Dobrova - Polhov Gradec:
– med profiloma R5 in R6 razbremenilnega jarka pred čistilno napravo (ČN) Dobrova z oznako H.RJ se poglobi sanitarni odpadni kanal B DN 400 in zamenja s kanalom GRP DN 400 z minimalnim nadkritjem od dna odvodnika 1,5 m. Črpališče, ki se nahaja znotraj ČN Dobrova, se rekonstruira;
– med profiloma P83 in P84 ureditve Gradaščice se ob mostu čez Gradaščico v času gradnje varuje padavinski odpadni kanal PVC DN 400. Iztok padavinskega kanala PVC DN 400 se uredi v skladu z ureditvijo struge Gradaščice;
– zahodno od naselja Šujica se ob rekonstrukciji Gradaščice varuje lokacija predvidenega črpališča in zagotovi, da predvideni tlačni vod oziroma kanal v primeru preplavitve terena ne bosta poplavljena;
b) območje Mestne občine Ljubljana:
– med profiloma P4 in P4-2 ureditve Malega grabna se v času gradnje varuje kanal v mešanem sistemu B DN 800;
– med profiloma P4-3 in P4-4 ureditve Malega grabna se v času gradnje varuje meteorni odpadni kanal GRP DN 400;
– med profiloma P5-5 in P5-6 ureditve Malega grabna se sanitarni odpadni kanal B DN 400 skrajša za 2 m in uredi iztok v odvodnik;
– med profiloma P6-2 in P6-3 ureditve Malega grabna se padavinski odpadni kanal GRP DN 700 skrajša za 4 m in uredi iztok v odvodnik;
– med profiloma P7-1 in P9-6 ureditve Malega grabna se tlačni vod PE DN 2x140 ob vzhodni strani mostu na Opekarski ulici obnovi v dolžini 49 m;
– med profiloma P7-1 in P79-6 ureditve Malega grabna se sanitarni odpadni kanal NL DN 300 in kanal PVC DN 300 prestavita. Črpališče. Murgle 3 se v času gradnje varuje;
– med profiloma P9-1 in P9-2 ureditve Malega grabna se sanitarni odpadni kanal PVC DN 250 preveže na predvideni kanal GRP DN 300. Vmesni odsek kanala PVC DN 250 med obstoječim in prestavljenim kanalom se ukine;
– med profiloma P9-3 in P9-4 ureditve Malega grabna se padavinski odpadni kanal B DN 500 skrajša za 15 m in obnovi del kanala v dolžini 12 m;
– med profiloma P10-1 in P12 ureditve Malega grabna se sanitarni odpadni kanal NL DN 300 prestavi izven območja predvidene rekonstrukcije;
– med profiloma P11-3 in P12 ureditve Malega grabna se padavinski odpadni kanal B DN 800 skrajša za 4 m in uredi iztok v Mali graben;
– med profiloma P12-3 in P13-2 ureditve Malega grabna se prestavi sanitarni odpadni kanal NL DN 300 in nadomesti s kanalom GRP DN 300 dolžine 78 m;
– med profiloma P13-2 in P14 ureditve Malega grabna se padavinski odpadni kanal B DN 300 skrajša skladno z ureditvijo;
– med profiloma P15 in P15-1 se na območju zamenjave mostu na Mokrški cesti z oznako M2 skrajša padavinski odpadni kanal B DN 500 in se ga varuje v času gradnje;
– med profiloma P17-1 in P17-2 ureditve Malega grabna se skrajša padavinski odpadni kanal B DN 1400 in iztok uredi skladno z ureditvijo Malega grabna;
– med profiloma P23-2 in P24-1 se na levem bregu padavinskima odpadnima kanaloma B DN 400 in B DN 1100 uredi iztok v Mali graben;
– med profiloma P24-1 in P24-2 ureditve Malega grabna se v času gradnje varuje padavinski odpadni kanal B DN 400;
– med profiloma P24-3 in P25-1 ureditve Malega grabna se v času gradnje varuje padavinski odpadni kanal B DN 400;
– med profiloma P26 in P27 ureditve Malega grabna se skrajša odpadni kanal B DN 500 in uredi iztok v Mali graben;
– med profiloma P26 in P27 ureditve Malega grabna se skrajša padavinski odpadni kanal B DN 400 in uredi iztok v Mali graben;
– med profiloma P29-1 in P29-2 ureditve Malega grabna se skrajša padavinski odpadni kanal B DN 800 in uredi iztok v Mali graben;
– med profiloma R6_36 in R6_37 razbremenilnika 6a se ukine sanitarni odpadni kanal PE DN 400 in se ga nadomesti s kanalom GRP DN 400 v dolžini 650 m, ki mora pečkati razbremenilnik 6a najmanj 1,5 m. Na odseku, kjer prečka južno obvoznico, mora potekati v zaščitni cevi. Hišni priključek objekta z naslovom Cesta dveh cesarjev 176 se preveže na predvideni kanal GRP DN 400;
– med profiloma P32-1 in P32-2 ureditve Malega grabna se skrajša skupni iztok padavinskih odpadnih kanalov B DN 250 in B DN 500 in uredi iztok v Mali graben;
– med profiloma P34-2 in P35 ureditve Malega grabna se skrajša padavinski odpadni kanal B DN 600 in uredi iztok v Mali graben;
– med profiloma P36-2 in P36-3 ureditve Malega grabna se podaljša iztok padavinskega odpadnega kanala B DN 500;
– med profiloma P37-2 in P38 ureditve Malega grabna se na levem bregu padavinskemu odpadnemu kanalu DN 1000 uredi iztok v Mali graben;
– med profiloma P40-4 in P40-5 ureditve Malega grabna se skrajša padavinski odpadni kanal B DN 500;
– med profiloma P41-2 in P42-1 ureditve Malega grabna se skrajša padavinski odpadni kanal B DN 500;
– med profiloma P42-2 in P42-3 ureditve Malega grabna se skrajša padavinski odpadni kanal B DN 500;
– med profiloma P45-1 in P46 ureditve Malega grabna se skrajša padavinski odpadni kanal B DN 800;
– med profiloma P48-1 in P48-2 ureditve Malega grabna se skrajša padavinski odpadni kanal B DN 1100 in uredi iztok v Mali graben;
– med profiloma P46-2 in P48-1 ureditve Malega grabna se sanitarni kanal B DN 600 ukine in vzporedno s tem odsekom zgradi nov kanal GRP DN 600 v dolžini 40 m.
21. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Na območju Dobrove, Šujice in Razorov se zgradi, prestavi ali zaščiti naslednje prenosno plinovodno omrežje:
– prenosni magistralni plinovod M3 Vodice–Šempeter se na mestu prečkanja nasipa z oznako H.VVNL.1 zaščiti;
– med profiloma P38 in P40 se na mestu prečkanja nasipa načrtovanega zadrževalnika Razori z oznako ZR.N zaščiti prenosni magistralni plinovod M3 Vodice–Šempeter;
– med profiloma P75 in P76 se na mestu prečkanja nasipa načrtovanega zadrževalnika Razori z oznako ZR.N zaščiti prenosni magistralni plinovod M3 Vodice–Šempeter;
– v delu nasipov, kjer je predvidena začasna poplavitev, se plinovod zaščiti proti vzgonskemu delovanju poplavnih voda;
– med profiloma P35 in P36 se zaščiti prenosni magistralni plinovod M3 Vodice–Šempeter na območju prečkanja vzdrževalnih del Gradaščice.
(2) Varnostne ukrepe za zaščito plinovodov mora predhodno potrditi in z njimi soglašati upravljavec prenosnega plinovodnega omrežja Plinovodi, d. o. o.
(3) Na območju državnega prostorskega načrta se izvedejo naslednji ukrepi na obstoječem distribucijskem plinovodnem omrežju:
a) območje Dobrova–Razori–Šujica:
– med profiloma P104 in P109 Horjulščice je treba pred izgradnjo nasipa na Dobrovi z oznako H.VVNL.1 izdelati geomehansko poročilo za opredelitev zaščitnih ukrepov glavnega distribucijskega srednjetlačnega plinovoda S3100, PE 160 (obratovalni tlak 1 do 5 bar), v času gradnje in po izgradnji načrtovanega nasipa;
b) območje Mestne občine Ljubljana:
– med profiloma P71 in P71-1 ureditve Malega grabna se pred začetkom del določi globina poteka plinovoda N 40062, PE 225 (obratovalni tlak 100 mbar) in se jo upošteva pri projektiranju obrežnih zidov z oznako OZD.7 in OZL.6 ter pri temeljenju obrežnega zidu in ureditvi brežine;
– v profilu P49 ureditve Malega grabna se pred začetkom del določi globina poteka glavnega visokotlačnega plinovoda V200 JE250 (obratovalni tlak 10 bar) in se jo upošteva pri projektiranju in temeljenju obrežnega zidu z oznako VVZL.3. Prečkanje plinovoda z obrežnim zidom se izvede v zaščitni cevi. Pri projektiranju se predvidijo ukrepi za zaščito plinovoda in njegove katodne zaščite med gradnjo obrežnega zidu;
– med profiloma P43-1 in P43-2 ureditve Malega grabna se zaščiti glavni distribucijski plinovod N 34010PE, JE100 in PE 100 (obratovalni tlak 100 mbar);
– med profiloma P37-2 in P38 ureditve Malega grabna se pri projektiranju ureditve brežin upošteva potek glavnega visokotlačnega plinovoda V200 JE250 (obratovalni tlak 10 bar) in izvede zaščita plinovoda v času gradnje;
– med profiloma PR6_32 in PR6_44 razbremenilnika 6a se prestavi glavni visokotlačni plinovod V200 JE250 (obratovalni tlak 10 bar) na severno stran južne obvoznice za zagotovitev večje varnosti in zanesljivosti obratovanja plinovoda V 200 JE 250 ob izvedbi razbremenilnika 6a;
– v profilu PR6_44 razbremenilnika 6a se v celoti prestavi vozlišče z zapornimi armaturami in napravami katodne zaščite visokotlačnega plinovoda z južne na severno stran južne obvoznice. Pred začetkom projektiranja se izdela geomehansko poročilo vpliva gradnje razbremenilnika 6a na plinovod V206 JE200;
– med profiloma P20-3 in P21-1 ureditve Malega grabna se glavni distribucijski nizkotlačni plinovod N 17448, PE 225 (obratovalni tlak 100 mbar), ki poteka pod strugo Malega grabna, prilagodi ureditvi struge. Podaljšajo se zaščitne cevi PVC 315 in plinovoda PE 225 ter prilagodijo novi ureditvi struge in brežine. Izven območja gradnje se prestavijo tudi obstoječe armature plinovoda, in sicer ob levem bregu sifon in ob desnem bregu odzračevalna cev zaščitne cevi;
– med profiloma P20-3 in P21-1 ureditve Malega grabna se glavni visokotlačni plinovod V202 JE150 (obratovalni tlak 10 bar), ki poteka pod strugo Malega grabna, prilagodi ureditvi struge in brežine. Izven območja gradnje se prestavi tudi obstoječa armatura plinovoda (ob desnem bregu odzračevalna pipa);
– v profilu P15 ureditve Malega grabna se pred začetkom del določi globina poteka glavnega distribucijskega nizkotlačnega plinovoda N 17000, PE 225 (obratovalni tlak 100 mbar), proti Mokrški ulici pod strugo Malega grabna v zaščitni cevi PVC 315 in se upošteva pri projektiranju obrežnih zidov in temeljenju obrežnega zidu. Prečkanje plinovoda z obrežnim zidom se izvede v zaščitni cevi, ki sega najmanj 1 m na vsako stran obrežnega zidu. Pri projektiranju se izvedejo ukrepi za zaščito plinovoda med gradnjo obrežnega zidu. Projektno se podaljšajo zaščitne cevi PVC 315 in plinovod PE 225, prilagojeno novi ureditvi struge in brežine. Izven območja gradnje se prestavijo tudi obstoječe armature plinovoda, ob levem bregu odzračevalna cev zaščitne cevi in ob desnem bregu sifon;
– med profiloma P4-5 in P5-3 ureditve Malega grabna se prestavi glavni distribucijski srednjetlačni plinovod S 1006 PE 110, (obratovalni tlak 1bar), približno od 2,5 do 3 m južneje oziroma izven območja gradnje obrežne terase in njene brežine;
– med profiloma P4 in P4-2 ureditve Malega grabna se pri projektiranju ureditve brežine upošteva potek glavnega distribucijskega srednjetlačnega plinovoda S 1000 JE 250 (obratovalni tlak 1 bar), ki prečka Mali graben v mostni konstrukciji Hladnikove ulice, in predvidijo se zasaditve izven območja plinovoda.
22. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Zgradi, prestavi ali zaščiti se naslednje elektroenergetsko omrežje:
a) območje Polhovega Gradca:
– srednjenapetostno omrežje v profilu P217 ureditve Božne: prestavi se obstoječ drog 20 kV DV;
– srednjenapetostno omrežje na območju domačije Plenk v Mali vodi se v primeru visoke vode nad povoznim terenom ali najnižjo koto najnižjega objekta vzpostavi breznapetostno stanje. Po upadanju vodotoka pod povozno površino se pregleda stanje in ugotovi možnost priklopa;
b) območje Dolenje vasi pri Polhovem Gradcu:
– v primeru visoke vode nad povoznim terenom ali najnižjo koto najnižjega objekta se na območju Dolenje vasi vzpostavi breznapetostno stanje. Po upadanju vodotoka pod povozno površino se pregleda stanje in ugotovi možnost priklopa;
c) območje Dobrove, Stranske vasi in Razorov:
– visokonapetostno omrežje: med profiloma PG78 in PG79 ureditve Gradaščice se za zaščito temeljev 110 kV DV v območju struge Gradaščice utrdi brežine z izvedbo armiranobetonskega opornega zidu;
– srednjenapetostno omrežje: v profilu PO10 ureditve vodotoka Ostrožnik z oznako O.S2 v Stranski vasi se poglobi 20 kV kabel, ki poteka pod strugo potoka Ostrožnik na globini 1,5 m. Pri poglobitvi le-tega je potrebna posebna pazljivost ob navzočnosti distributerja;
– srednjenapetostno omrežje: v primeru visoke vode nad povoznim terenom ali najnižjo koto najnižjega objekta se na območju Stranske vasi vzpostavi breznapetostno stanje. Po upadanju vodotoka pod povozno površino se pregleda stanje in ugotovi možnost priklopa;
– srednjenapetostno omrežje: v profilu PH114 nasipa ob Horjulki ob južni strani ceste Ljubljana–Horjul na Dobrovi se obstoječ drog 20 kV DV prestavi za 11 m v smeri linije Horjul;
– srednjenapetostno omrežje: med profiloma P H36 in PH37 ureditve Horjulke južno od merilno regulacijske postaje Kozarje se obstoječ drog 20 kV DV prestavi za 3 m v smeri linije sever;
– srednjenapetostno omrežje: med profiloma PG34 in PG35 ureditve Gradaščice vzhodno od merilno regulacijske postaje Kozarje se obstoječ drog 20 kV DV prestavi za 8 m v smeri linije jug;
d) območje Mestne občine Ljubljana:
– srednjenapetostno omrežje: med avtocesto in profilom P75 na območju nasipa z oznako VVNL.5 ureditve Gradaščice se zamenja leseni drog 20 kV z 2 m višjim drogom;
– srednjenapetostno omrežje: v primeru visoke vode nad povoznim terenom ali najnižjo koto najnižjega objekta se na območju Kozarij vzpostavi breznapetostno stanje. Po upadanju vodotoka pod povozno površino se pregleda stanje in ugotovi možnost priklopa;
– srednjenapetostno omrežje: med profiloma P52-2 in P53-1 se predviden nasip prilagodi obstoječemu betonskemu drogu. Obstoječ drog se obsuje;
– srednjenapetostno omrežje: med profiloma P47-1 in P48-1 se pred rušitvijo brvi energetske kable, ki so pritrjeni na brv, prestavi na začasno palično nosilno konstrukcijo;
– srednjenapetostno omrežje: med profiloma PR6-27 in PR6-42 razbremenilnika 6a se prestavi zemeljske kable iz področja urejanja. Zgradi se električna kabelska kanalizacija, v katero se uvlečejo novi energetski kabli, ki se izven območja ponovno spojijo;
– srednjenapetostno omrežje: med profiloma P28-2 in P30 ureditve Malega grabna se iz območja urejanja zemeljski kabel umakne. Na južni strani tik ob nasipu se zgradi nova električna kabelska kanalizacija, v katero se uvleče nov energetski kabel, ki se izven območja ponovno spoji;
– srednjenapetostno omrežje: med profiloma P17-5 in P20 ureditve Malega grabna se iz območja urejanja zemeljski kabel umakne. Na severni strani, tik ob nasipu, se zgradi nova električna kabelska kanalizacija, v katero se uvlečejo novi energetski kabli, ki se izven območja ponovno spojijo;
– nizkonapetostno omrežje: med profiloma P15 in P15-1 ureditve Malega grabna se poglobi 0,4 kV KB vod, ki poteka pod strugo Malega grabna na globini približno 1,5 m. Med profiloma P11-1 in P11-2 se prestavi obstoječ drog 0,4 kV za 2 m v smeri linije jug;
– nizkonapetostno omrežje: med profiloma P5-5-in P5-6 se prestavi obstoječ drog 0,4 kV za približno 2 m v smeri linije jug.
(2) Pri gradnji načrtovanih ureditev, določenih z državnim prostorskim načrtom, se upoštevajo varnostni ukrepi zaradi dela v območju daljnovodov.
(3) Objekt za upravljanje na območju suhega zadrževalnika Razori se priključi na fiksno elektroenergetsko omrežje z enostranskim ali dvostranskim napajanjem. V primeru izpada električnega sistema se za nemoteno oskrbo objekta z električno energijo zagotovi samodejni preklop na vir nadomestnega napajanja preko premičnega ali stabilnega dizelskega agregata. Agregat se namesti na območju objekta. Sistem samodejnega javljanja izpada električnega omrežja in preklop na vir nadomestnega napajanja preko dizelskega agregata se zagotovi preko optične ali GSM povezave s centralo upravljavca objekta.
23. člen
(elektronsko komunikacijsko omrežje)
Zgradi, prestavi ali zaščiti se naslednje omrežje elektronskih komunikacij:
a) območje Polhovega Gradca in Dolenje vasi:
– med profiloma P225 in P228 ureditve Božne v Polhovem Gradcu se prestavijo vkopani telekomunikacijski kabli v dolžini 70 m;
– med profiloma P1 in P8 ureditve nasipa v Dolenji vasi z oznako G.VVND.1 se prestavijo vkopani telekomunikacijski kabli v dolžini 120 m;
b) območje Dobrove, Razorov in Šujice:
– med profiloma P101 in P103 se v Šujici, na južni strani Gradaščice, zaščiti telekomunikacijska kanalizacija z obbetoniranjem v dolžini 97 m;
– med profiloma P2 in P3 načrtovanega nasipa z oznako ZR.N se zaščitijo telekomunikacijski kabli;
– med profiloma PO_4-1 in PO_7 v Stranski vasi se na mostu preko potoka Ostrožnik na cesti Dobrova–Stranska vas prestavi zemeljski telekomunikacijski kabel v novo traso. Križanje kabla s potokom se izvede s pritrditvijo kabla na mostno konstrukcijo;
– na Dobrovi se zgradi nova kabelska kanalizacija ob severni strani ceste Ljubljana–Dobrova od bencinske črpalke do križišča cest Ljubljana–Polhov Gradec in Ljubljana–Horjul ter ob severni strani ceste Dobrova–Horjul v skupni dolžini približno 450 m. Vsi obstoječi telekomunikacijski kabli, ki potekajo po obeh straneh cest, se prestavijo v novo kabelsko kanalizacijo;
– med profiloma P10 in P13 ureditve ZR.C1 se prestavi naročniški telekomunikacijski kabel izven območja del pri naselju Utik v dolžini 40 m;
– med profiloma P8 in P21 ureditve visokovodnega nasipa z oznako PCG.VVN1 se TK naročniški telekomunikacijski kabli prestavijo z gradbenega območja načrtovanega nasipa v Žulevi vasi v dolžini 240 m. Zgradi se nova kabelska kanalizacija ob robu ulice in izvede prestavitev kablov v nove cevi;
– med profiloma P9 in P11 ureditve Gradaščice se v Žulevi vasi ob visokovodnem zidu H.VVZD.1 prestavi TK naročniški kabel pri sotočju Horjulščice in Gradaščice v dolžini 30 m;
c) območje Mestne občine Ljubljana:
– med profiloma P48-3 in P50-2 se prestavi naročniški telekomunikacijski kabel za objekt Dolgi most 6 v zahodni rob ulice v dolžini 90 m;
– med profiloma P46-2 in P48-1 se prestavi naročniški telekomunikacijski kabel pri hiši Dolgi most 1 izven območja gradbišča v dolžini 50 m. Obstoječi telekomunikacijski kabel, ki poteka v predvideni peš poti, se zaščiti z obbetoniranjem;
– med profiloma P45-1 in P46-1 se zaščiti obstoječa telekomunikacijska kanalizacija z obbetoniranjem na mestu gradnje zapornega zidu;
– med profiloma P40-4 in P42-1 se prestavi naročniški telekomunikacijski kabel pri hiši Cesta v Gorice 10 d izven območja gradnje v dolžini 75 m;
– med profiloma PR6-30 in PR6-31 razbremenilnika 6a se prestavi telekomunikacijski kabel v obstoječi trasi pod nasipom v obstoječo kabelsko kanalizacijo, ki poteka preko nadvoza;
– med profiloma P20-2 in P26 se prestavi telekomunikacijski kabel, ki poteka v gradbenem območju ob Malem grabnu med objektom Cesta dveh cesarjev št. 102 in št. 108h, izven območja gradnje v dolžini 390 m;
– med profiloma P15-1 in P18-3 se prestavi telekomunikacijski kabel, ki poteka v gradbenem območju ob Malem grabnu med objektom Mokrška ulica št. 80 in objektom Cesta dveh cesarjev št. 40 c izven območja gradnje v dolžini 350 m;
– med profiloma P14-1 in P15 se prestavi telekomunikacijski kabel, ki poteka v gradbenem območju ob Malem grabnu med objektoma Cesta dveh cesarjev št. 30 in 32 izven območja gradnje v dolžini 75 m;
– med profiloma P6-5 in P7-2 se prestavi telekomunikacijski kabel, ki poteka preko mostu na Opekarski cesti, ki se ruši v novo traso. Obstoječi kabel se lahko preusmeri po obstoječi kabelski kanalizaciji preko mostu na Hladnikovi ulici.
24. člen
(javna razsvetljava)
Na območju Mestne občine Ljubljana se prestavi naslednje omrežje javne razsvetljave:
– vzdolž Ceste Dolomitskega odreda med profiloma P9 in P19 sanacije struge H.S1 na Horjulki se obstoječe svetilke na betonskih stebrih, ki so napajane zračno s samostojnim kabelskim snopom (SKS), prestavijo proti jugu za približno 1 m. Nasip se prilagodi sedmim betonskim stebrom;
– med profiloma P47-1 in P48-1 na Malem grabnu se vodi javne razsvetljave, ki so uvlečeni v zaščitne cevi na konstrukciji brvi preko Malega grabna pri Dolgem mostu, ob rušenju brvi prestavi na začasno palično nosilno konstrukcijo. Svetilke se v času gradnje odstranijo in potem ponovno vgradijo. Pri zamenjavi oziroma prestavitvi kablov javne razsvetljave se uporabijo tipizirani kabli enakih presekov;
– med profiloma P9-5 in P10-2 na Malem grabnu se tri obstoječe svetilke na kandelabrih vzdolž Ceste dveh cesarjev prestavijo proti jugu za približno 1 m. Nasip se prilagodi prestavljenim kandelabrom.
VI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
25. člen
(parcelacija)
(1) Parcelacija se izvede v skladu s prikazom iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Prikaz območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, karte od št. 6.1.1 do 6.3.2), na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene z državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
26. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta (Prikaz stanja prostora). Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Investitor na območju posegov, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo okoljevarstvenega ali kulturno-varstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke raziskave za vrednotenje arheološkega potenciala.
(3) Pred začetkom del investitor zagotovi zaščitna izkopavanja odkritih arheoloških najdišč s poizkopavalno obdelavo gradiva ali arhiva najdišča in druge ukrepe varstva, določene na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav, med deli pa zagotovi stalni arheološki nadzor nad zemeljskimi deli.
(4) Pri gradnji v območju registriranega arheološkega najdišča se poseg zmanjša na najmanjšo površino, ki še omogoča gradnjo. Če se med arheološkimi raziskavami ali med deli odkrijejo arheološke ostaline, se rešitve v skladu z varstvenim režimom prilagodijo tako, da kulturna dediščina ni ogrožena.
(5) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Predhodne arheološke raziskave za oceno potenciala na območju zadrževalnika Razori se izvedejo na območju nasipa zadrževalnika Razori z oznako ZR.N.
(6) Drugi projektni pogoji in pogoji za izvedbo glede varstva kulturne dediščine:
– na območju registrirane kulturne dediščine KD Ljubljana – pot POT (EŠD 1116) se med profiloma P29-2 in P30-1 Malega grabna posebej varujejo štiri drevesa zaradi izgradnje zidu OZL.3. Drevesa se varujejo s posebno krajinsko tehniko, ki se določi v načrtu krajinske arhitekture. V preostali del drevoreda se z operativnimi deli ne sme posegati, vrh načrtovane brežine na levem bregu Malega grabna je od dreves v drevoredu oddaljen najmanj 3 m. Načrt zaščite dreves mora biti sestavni del načrta krajinske arhitekture v fazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja;
– na zemljiščih s parcelnima številkama 1707/65 in 1699/2, obe k. o. Trnovsko predmestje, se prestavi grob Ivana Habiča (EŠD 22819). Omogočen mora biti dostop do nove lokacije spomenika. Ureditev okolice spomenika se vključi v načrt krajinske arhitekture v fazi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja;
– Polhov Gradec – domačija Polhov Gradec 12: objekte domačije je treba v času gradnje protipoplavnega zidu varovati pred poškodovanjem ali uničenjem. Po posegu se okolica objektov domačije sanira.
(7) Investitor o začetku del najmanj deset dni prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
27. člen
(ohranjanje narave)
(1) Med posegi v vodotoke se humusna plast previdno odstrani tako, da se je ne sipa v vodo. Izvedba gradbenih del ne sme povzročati neprekinjene kalnosti. Prepreči se onesnaženje vode s cementnim mlekom, olji, gorivi ali drugimi strupenimi snovmi. V vodotoke se gradbeni material ali kakršni koli drugi odpadki ne smejo odlagati. Ves odpadni material se deponira tako, da ni negativnih vplivov na naravo. Vse ureditve v vodotokih morajo omogočati migracijo rib.
(2) V okviru vzdrževalnih del je na brežinah in strugah dopustno odstranjevanje le tiste vegetacije, ki zmanjšuje pretočnost vodotoka. Visokodebelna drevesa in grmovja, ki senčijo vodo, se ohranjajo v največjem možnem obsegu na obravnavanih vodotokih, razen na Malem grabnu. Nad tolmuni se ohranja čim večje število grmovnic. Grmovnice se ohranja tudi v primeru, če njihove veje segajo v vodo. Pri enakomerni globini vode morajo osenčeni in osončeni pasovi izmenično potekati.
(3) Pogoji za ureditev Malega grabna:
– struktura dna struge mora biti ustrezna za vse vodne organizme;
– pod mostovi se ohranja minimalno 1 m širok suh pas na obeh straneh vodotoka tudi ob visokih vodah; teren pod mostom se ne sme utrjevati, prst in zarast se ohranjata v naravnem stanju;
– znotraj predvidene širitve struge se zagotovi ustrezen volumen vode tudi v času nizkih pretokov. Habitati za vodne organizme se zagotovijo z globino osrednjega dela struge. Ponekod se izvedejo globoki tolmuni. Utrjene površine se večinoma izvedejo v izrazito neporavnani obliki, brežine in struga se utrdijo z naravnim materialom (les in kamen), beton se uporabi le izjemoma (npr. skalomet s čim globjimi fugami). Talni pragovi in drče se izvedejo tako, da omogočajo prehod salmonidnim in ciprinidnim vrstam rib;
– obrežna vegetacija se ohranja v delu, kjer ni načrtovan poseg. Ob širitvi struge se obstoječa drevesa prednostno ohranjajo. Na mestih, kjer je predvidena širitev struge Malega grabna, se po posegu brežine zasadi z avtohtono vegetacijo tako, da se zagotovi osenčenost vodotoka.
(4) Iztok razbremenilnika 6a v kanal Curnovec se izvede sonaravno. Razbremenilnik 6a mora biti urejen tako, da se z umikom visoke vode lahko umaknejo tudi ribe.
(5) Pogoji za ureditev Gradaščice, Horjulke, Ostrožnika in Božne v Polhovem Gradcu:
– ureditve vodotokov se izvajajo izključno z uporabo naravnih materialov (leseni količki, vzdolžniki, piloti, oblice), ki se nadgradijo s popleti, vrbovimi tepihi in šopi. Brežine se zasadijo z lokalno značilno obrežno vegetacijo; ureditve iz kamna in betona (kamniti zidovi, skalometi) se izvedejo v primerih, ko zaradi erozije ni mogoče zagotoviti drugačne ureditve;
– utrditve brežin se izvedejo v izrazito neporavnani obliki, izvedejo se tudi ribja skrivališča; praviloma se ureditve brežin izvajajo le na eni strani vodotoka; v čim večji meri se ohranijo visokodebelna drevesa in grmovja, ki senčijo vodotoke;
– sestava dna struge mora posnemati obstoječe stanje (prod, pesek, mulj); utrjevanje dna struge z lomljencem, kamnom v betonu ipd. ni dovoljeno; talne pragove, nizke stopnje ali drče se izvedejo sonaravno z lesom; talni pragovi, nizke stopnje ali drče morajo zagotavljati nemoten prehod za ribe;
– pred začetkom izvajanja gradbenih del v Ostrožniku naj se na celotni regulaciji, vključno z izlivnim delom v Gradaščico, izlovijo osebki navadnega škržka in se jih preseli najmanj 200 m višje od načrtovanega posega.
(6) Pogoji za poseg v spomenik oblikovane narave Polhograjski graščinski kompleks:
– poseg se izvede le na delih, kjer so načrtovane vodnogospodarske ureditve;
– prevoz gradbene mehanizacije in dovoz gradbenega materiala naj se izvajata po obstoječi prometni infrastrukturi;
– odlaganje odpadkov in gradbenega materiala ter načrtovanje parkirišč in obračališč za tovorna vozila in delovne stroje ter začasnih deponij odkopnega in gradbenega materiala nista dovoljena.
(7) Pogoji za ureditev nadomestne struge Horjulke:
– uredi se sonaravno; struga mora biti razgibana, s tolmuni in zavetišči za ribe; izvedba nadomestne struge mora omogočati naravne procese ustvarjanja habitatov, odlaganja proda in nemoteno meandriranje;
– brežine so iz zemljine, utrdi se jih izključno z lesenim materialom, ki se ga dopolni s popleti, vrbovimi tepihi in šopi; skale oziroma večji kamni za utrjevanje ali zaščito brežin niso dovoljeni;
– kadar je treba utrditi dno, se utrditve izvajajo izključno z lesom;
– opuščena struga Horjulke se ohranja v naravnem stanju, zasipavanje in odstranjevanje vegetacije nista dopustna.
(8) Pogoj za ureditev vodotokov v hudourniškem zaledju Gradaščice:
– sanacije obstoječih ureditev se izvajajo v sonaravni obliki z lokalno značilnimi materiali.
(9) Vzdrževalna dela za zagotavljanje pretočnosti struge vodotokov se izvajajo tako, da se na bregu ohranja zdrava visokodebelna obrežna vegetacija. Odstranjevanje vegetacije v času vzdrževalnih del se izvede izven vegetacijskega obdobja.
(10) Izgradnja razbremenilnika 6a se izvaja izven vegetacijskega obdobja. Iztok načrtovanega razbremenilnika 6a v kanal Curnovec se lahko izvaja marca, septembra in oktobra.
(11) Čas izvajanja gradbenih del ne sme motiti ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev. Gradbena dela, ki povzročajo visoko obremenjenost območja s hrupom, se izven naseljenih območij opravijo od 1. julija do 30. decembra.
(12) Gradbena dela, ki vplivajo na kakovost vode, se izvajajo izven drstitvene dobe v vodotoku prisotnih ribjih vrst; to je v Gradaščici, Horjulki, Ostrožniku, Božni in drugih manjših vodotokih v zaledju od 1. julija do 31. oktobra.
(13) Vzdrževalna dela se izvajajo:
– na razbremenilniku 6a marca, septembra in oktobra;
– na Malem grabnu od 1. julija do 30. novembra.
(14) Vzdrževalna dela, ki vplivajo na kakovost vode, se izvajajo izven drstitvene dobe v vodotoku živečih ribjih vrst; to je v Gradaščici, Horjulki, Ostrožniku Božni in drugih manjših vodotokih v zaledju od 1. julija do 31. oktobra.
28. člen
(vodovarstvena območja)
(1) Na širšem vodovarstvenem območju so dovoljeni posegi v prostor, če so v postopku izdaje vodnega soglasja za gradnjo objektov ter izvajanje gradbenih del preverjeni vplivi na vodni režim in stanje vodnega telesa ter izdano vodno soglasje.
(2) Izkopi na širšem vodovarstvenem območju so dovoljeni nad srednjo gladino podzemne vode. Če se transmisivnost vodonosnika na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10 %, je gradnja izjemoma dovoljena tudi globlje, ob pogoju, da se izvede analiza tveganja za količinsko in kakovostno stanje podzemne vode. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to treba pridobiti vodno soglasje.
29. člen
(kmetijska zemljišča in gozdovi)
(1) Varstvo kmetijskih zemljišč:
– izven načrtovanih ureditev posegi na kmetijska zemljišča niso dovoljeni;
– prepovedana sta zasipavanje kmetijskih zemljišč in odlaganje materiala izven za ta namen določenih območij;
– investitor zagotovi sanacijo hidromelioracijskih sistemov Jesenkova in Vnanje Gorice na območju razbremenilnika 6a, ki bodo prizadeti zaradi izvedbe ukrepov;
– zagotovijo se dostopi do kmetijskih zemljišč v času gradnje in po njej; preprečijo se nekontrolirani prevozi po kmetijskih zemljiščih; poljske poti se po gradnji obnovijo;
– rodovitni del prsti se deponira ločeno z namenom ponovne uporabe v okviru krajinsko-arhitekturnih ureditev;
– gradbena dela se izvajajo v času, ko so škode na pridelkih lahko najmanjše (pred setvijo, po spravilu);
– kmetijska zemljišča je po posegu treba vrniti v prvotno stanje, če to ni izvedljivo, je treba plačati odškodnino v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča;
– ostanki obstoječih cest se razgradijo in vzpostavi se raba v skladu z okoliškim prostorom ali za dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč.
(2) Varstvo gozdnih zemljišč:
– izven načrtovanih ukrepov posegi v gozdna zemljišča niso dovoljeni; zasipavanje gozdnih zemljišč in odlaganje materiala izven za ta namen določenih območij nista dovoljena;
– pri posegih se prepreči nastajanje erozijskih žarišč in se zagotovi čim manjša vidnost posegov;
– z gradnjo prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno ekološko in funkcionalno saniran (utrditev brežin vkopov in nasipov, pogozditev); površine, ki so med gradnjo poškodovane, je treba takoj sanirati; način sanacije določi pristojna območna enota Zavoda za gozdove;
– v največji meri se ohranijo, vzpostavijo in oblikujejo gozdni robovi ter skupine drevja, posamezna drevesa, obvodno gozdno rastje, protivetrni pasovi in obmejki zunaj gozda;
– ohranja se prehodnost gozdnih prometnic; razmere gozdne proizvodnje ne smejo biti slabše.
30. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Načrtovani posegi morajo biti izvedeni tako, da se preprečita erozija in plazovitost.
31. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe ureditev in njihovega delovanja ne sme poslabšati.
(2) Med gradnjo in drugimi ureditvami se izvedejo vsi ukrepi za preprečitev požara v naravnem okolju.
32. člen
(zaščita pred razlitjem nevarnih snovi)
(1) Pri nezgodah med gradnjo, prometnih nesrečah med obratovanjem ali ob razlitju večjih količin goriva, olja ali drugih škodljivih tekočin in materialov se ukrepa in prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotoke, podzemno vodo in na kmetijska zemljišča ter se takoj obvesti najbližji center za obveščanje. Ravna se v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, zavaruje se lokacija, uporabi se nevtralizacijsko sredstvo, onesnažena zemljina se takoj odstrani in odda pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala škoda se sanira.
(2) Med gradnjo se zagotovijo ustrezno opremljena mesta za skladiščenje nevarnih snovi z neprepustno lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi ob razlitju, razsipu ali drugih nezgodah omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla. Poleg tega se skladiščni prostor zaščiti pred vplivi iz ozračja, prepreči se tudi dostop nepooblaščenim osebam. Za skladiščenje nevarnih snovi ali kemikalij se mora uporabljati izvirna embalaža.
33. člen
(varstvo tal)
(1) Posegi v tla se izvajajo tako, da so prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine ter deponije se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kakovostna.
(2) Pri gradnji se razgaljene površine ponovno zatravijo in protierozijsko zaščitijo. Pri izvajanju del se upoštevajo tudi zaščitni ukrepi za preprečevanje poškodovanja sosednjih zemljišč.
(3) Prst se odstrani in deponira tako, da se ohranita njena plodnost in količina. Prst se uporabi za sanacijo devastiranih in degradiranih tal.
(4) Gradbeni posegi s težkimi stroji se izvajajo v suhem vremenu.
(5) Material za izgradnjo nasipov in nasipanje terena mora biti inerten oziroma brez škodljivih primesi. Lahko se primešajo le inertni materiali, ki zagotavljajo večjo stabilnost in s tem varnost nasipa.
34. člen
(varstvo zraka)
(1) V času gradnje se na območju državnega prostorskega načrta, na transportnih poteh, gradbiščih in deponijah s posebno pozornostjo na delih, ki se bivalnim območjem približajo, zagotovijo naslednji ukrepi:
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča in deponij s transportnimi sredstvi; ukrep zahteva kontrolirano nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javnih prometnih površinah, prekrivanje sipkih tovorov;
– preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišča, prometnih in delovnih površin ter deponij materiala; ukrep zahteva skladiščenje sipkih materialov izven stanovanjskih območij, vlaženje ali prekrivanje teh materialov ob suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in delovnih površin, s katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev poti za prevoze za potrebe gradbišča ter sprotno rekultiviranje območij velikih posegov (deponij, nasipov, vkopov);
– upoštevanje predpisanih emisijskih vrednosti pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje, izvajanje meritev emisij na stacionarnih objektih in napravah;
– v primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas je treba motor izključiti;
– postavitev polnih varovalnih ograj za zmanjšanje prašenja na stanovanjskih območjih v okolici izgradnje nasipov.
(2) V času obratovanja se izvajajo ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje emisije snovi v zrak.
35. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Izvajalec del mora zagotoviti, da med gradnjo pri stavbah z varovanimi prostori niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa za naprave.
(2) V primeru prekoračitve mejnih vrednosti kazalca dnevnega hrupa je obvezna postavitev začasnih protihrupnih ograj za zaščito posameznih stavb.
(3) Dovoljena je uporaba delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu s predpisanimi emisijskimi vrednostmi.
(4) Gradnja in dovoz materiala lahko potekata med delavniki v dnevnem času med 6. uro zjutraj in 18. uro zvečer.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
36. člen
(etapnost izvedbe)
(1) Prostorske ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se izvedejo v dveh etapah. Posamezne funkcionalno zaključene celote v obeh etapah se lahko gradijo ločeno ali sočasno.
(2) Prva etapa obsega naslednje ureditve:
– ureditev Malega grabna;
– ureditve na hudourniških pritokih v zaledju Gradaščice in na Gradaščici od Dobrove do Polhovega Gradca, navedenih v drugem odstavku 40. člena te uredbe;
– ureditev območja Kozarje;
– ureditev na območju Gradaščice;
– ureditev Božne in Male vode s pripadajočimi ureditvami;
– razbremenilnik 6a s pripadajočimi ureditvami.
(3) Druga etapa obsega izgradnjo suhega zadrževalnika Razori z ureditvijo Gradaščice na območju zadrževalnika, Horjulke in Ostrožnika s pripadajočimi ureditvami. Z gradnjo se prične po izvedenih ureditvah prve etape.
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
37. člen
(monitoring)
(1) Investitor mora zagotoviti celostno izvajanje monitoringa med gradnjo in obratovanjem del, ki so določena z državnim prostorskim načrtom. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa investitor ureditev.
(2) Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. Kadar je to mogoče, se monitoring emisij v tla, vode in zrak ter monitoring ohranjenosti narave prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi ali načrtovanimi državnimi in lokalnimi monitoringi okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi najmanj tolikšno število točk, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja. Izbrane točke (lokacije) morajo omogočati stalen monitoring. Na območju zadrževalnika Razori investitor po vsakem obratovanju zadrževalnika zagotovi analizo tal, s katero ugotovi vpliv poplav na kvaliteto in kakovost prsti.
(3) V primeru odstopanja od dovoljenih vrednosti mora v času gradnje izvajalec gradbenih del zagotoviti dodatne zaščitne ukrepe.
(4) Izvaja se monitoring funkcionalnosti prehodov za ribe in dvoživke.
(5) Po izvedbi del se na območju od sotočja Ostrožnika s Čepskim grabnom do izliva v Gradaščico spremlja uspešnost navadnega škržka (Unio crassus) najmanj tri leta.
(6) Dodatni zaščitni ukrepi, ki jih mora izvesti investitor na podlagi rezultatov spremljanja stanja in nadzora, so:
– rešitve dodatnih tehničnih in prostorskih ureditev;
– rešitve dodatnih krajinsko-arhitekturnih ureditev;
– rešitve sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin;
– spremembe rabe prostora;
– drugi ukrepi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja (omilitveni ukrepi).
(7) Podatki monitoringa so tudi del sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(8) V primeru odstopanja od dovoljenih vrednosti meritev stanja sestavin okolja mora v času gradnje izvajalec gradbenih del zagotoviti dodatne zaščitne ukrepe.
38. člen
(organizacija gradbišča)
(1) Gradbišče se uredi na območju državnega prostorskega načrta, vendar zunaj območij najboljših kmetijskih zemljišč in območij, ki so pomembna za ohranjanje narave in kulturne dediščine. Gradbišče se čim bolj omeji na širino načrtovanih ukrepov in se zavaruje pred poplavljanjem in erozijo tal.
(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela načrt gradbišča, vključno s transportnimi potmi v času gradnje in morebitnimi lokacijami viškov materiala. Trase transportnih poti in lokacije se izberejo tako, da v čim manjši meri prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve.
(3) Če je treba med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se morajo pri njihovem umeščanju upoštevati značilnosti zemljišča, po uporabi pa sanirati morebitne poškodbe oziroma se mora denarno nadomestiti nastala škoda.
(4) Dovozne poti do delovnega območja se praviloma načrtujejo po že obstoječih poteh.
(5) Odlagališča viškov gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala, premaknitve potrebne infrastrukture in druge ureditve v sklopu gradbišča se lahko postavijo samo znotraj območja državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih ali območjih kulturne dediščine.
(6) Gradbišč in zgrajenih objektov se zunaj naseljenih območij ne sme osvetljevati.
(7) Med gradnjo se zagotovita komunalna in energetska oskrba objektov po obstoječih ali začasnih infrastrukturnih objektih in napravah.
(8) V času gradnje se sproti obvešča okoliško prebivalstvo o poteku gradnje.
(9) V času gradbenih del se tujerodno invazivno vrsto japonski dresnik v celoti odstrani (koreninski sistem in ves nadzemni del); vegetativni deli in prst se odpeljejo na deponijo komunalnih odpadkov, kjer se deponirajo tako, da se zagotovijo anaerobne razmere; v primeru ponovne razrasti japonskega dresnika se novi poganjki redno dvakrat tedensko kosijo in ustrezno deponirajo na deponiji komunalnih odpadkov.
(10) Posegi v Malem grabnu ne smejo prizadeti koreninskega sistema dreves, ki tvorijo drevored ob POT-i. Izkopi se izvajajo v oddaljenosti najmanj 3 m od debla drevesa. Če so izkopi bližje, se izvaja zaščita dreves iz 26. člena te uredbe.
(11) Odstranjevanje vegetacije v času gradbenih del naj se izvede v najmanjšem možnem obsegu, in sicer izključno izven vegetacijskega obdobja.
(12) Gradbena dela v Malem grabnu se izvajajo od 1. julija do 30. novembra.
39. člen
(odvzem in odlaganje materiala)
(1) Začasna odlagališča materiala med gradnjo so dovoljena le znotraj območja državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih, vendar ne na objektih in območjih kulturne dediščine, zunaj območij, pomembnih za ohranjanje narave, izven površin prednostnih habitatnih tipov, izven pretočnih profilov vodotokov, poplavnih območij, najožjega vodovarstvenega območja, kmetijskih zemljišč in gozdov. Začasna odlagališča materiala se ne urejajo na cevovodih in kablovodih gospodarske javne infrastrukture. Začasna odlagališča plodne zemlje se določijo pred gradnjo. Odloženi material se zaščiti pred izpiranjem ter se zagotovita zbiranje in odstranjevanje odpadnih voda, če te nastajajo. Odloženi material ne sme ovirati odtoka zalednih vod. Po končanih delih se na območjih začasnih odlagališč materiala, ki ostanejo zunaj prostorskih ureditev, načrtovanih z državnim prostorskim načrtom, vzpostavi prvotno stanje. Izkopan material se uporabi za gradnjo protipoplavnih nasipov.
(2) Začasna odlagališča zemeljskega materiala se v času gradnje uredijo tako, da ne nastaja erozija in dotok zalednih voda ni oviran. Po končani gradnji se odstranijo vsi ostanki začasnih odlagališč materiala.
40. člen
(dodatne obveznosti)
(1) Investitor in izvajalci morajo:
– pred začetkom gradnje obvestiti pristojno območno enoto Zavoda za gozdove Republike Slovenije, da se drevje za krčitev označi in posek ustrezno evidentira; poseki drevja se izvajajo izven vegetacijske sezone;
– promet v času gradnje organizirati tako, da na obstoječem cestnem omrežju ne nastajajo večji zastoji;
– pred začetkom gradnje izdelati elaborat s posnetkom stanja o kakovosti obstoječih vozišč na vseh javnih cestah, po katerih poteka gradbiščni promet oziroma po katerih se izvajajo preusmeritve prometa v času gradnje;
– zagotoviti foto in video posnetke prostora s kulturno dediščino v skladu z navodili pristojne službe;
– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve posegov ne poslabša; zagotoviti dostope, ki so bili zaradi gradnje posegov prekinjeni; urediti tudi dostope, ki nadomeščajo prekinjene obstoječe poti in v državnem prostorskem načrtu niso določene, se pa utemeljeno zahtevajo v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja;
– pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja z upravljavci, občino in krajevnimi skupnostmi uskladiti popis obstoječih lokalnih cest in javnih poti ter druge infrastrukture, ki bo prizadeta zaradi gradnje;
– vse lokalne ceste in javne poti, ki so namenjene obvozom in transportom med gradnjo, pred pričetkom gradnje urediti in protiprašno zaščititi;
– pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječih objektov in infrastrukture, ki bodo prizadeti zaradi gradnje;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– sprotno rekultivirati območja posegov;
– sanirati ali vrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode je treba v primeru poškodb pri gradnji takoj obnoviti;
– sanirati objekte, naprave in območja ter okolico objektov, poškodovane zaradi gradnje;
– začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prvotno rabo;
– po nastopu visokih voda s kmetijskih zemljišč znotraj suhega zadrževalnika Razori odstraniti mulj, sedimente in morebitne odpadke;
– takoj po neurjih, kadar zadrževalnik deluje, opraviti ogled terena in odpraviti vse naplavine in zemljišča vzpostaviti v prvotno stanje, v primeru škode na kmetijskih pridelkih pa škodo povrniti po predhodni ocenitvi škode.
(2) Investitor izvede naslednje ukrepe na hudourniških pritokih v zaledju Gradaščice in na Gradaščici od Dobrove do Polhovega Gradca:
– Petričev graben: obnova štirih kaštnih pragov;
– Gugljev graben: obnova uvajalno-ustalitvenega praga in zaključnega praga kinete, ob dodatnih poškodbah kinete izvesti oblogo kamnite zložbe in stabilizirati dno s talnimi pragovi;
– Hudapotnikov graben: obnova uvajalne ustalitveno-zaplavne pregrade in podslapja, popravilo kinete in zidu ob stanovanjskem objektu;
– Belca: obnova dveh pregrad, izpraznitev zaplavnega prostora, izvedba lovilnih grabelj za plavje;
– Hudi graben: obnova podslapja zaplavne pregrade in obnova praga;
– Prošca: obnova zaplavne pregrade nad Dolenjo vasjo;
– Božna: sanacija treh talnih pragov skozi Polhov Gradec;
– Mačkov graben: celovita obnova štirih betonskih pregrad, izvedba lovilnih grabelj, sanacija drugih pregrad;
– Štiromožev graben: obnova celotne ureditve hudournika. Obnovi ali nadomesti se vse pregrade;
– Kuzlovc: čiščenje zaplavnih prostorov;
– Mala Božna (Petačev graben): izpraznitev zaplavnih prostorov, ureditev struge Podrepčevega grabna nad zgornjo betonsko pregrado, zamenjava lesenih talnih pragov, ureditev podslapja pragov ter obrežnih zavarovanj, preverjanje stanja pregrad na manjših pritokih;
– Velika Božna: sanacija zajed na Veliki Božni, Potrebuježevem in Jernejčkovem grabnu;
– Mala voda: obnova pregrade na Ilovem grabnu, popravilo kinete na Cepinovem grabnu, sanacija zajed na Mali vodi;
– Žerovniški graben: analiza stanja in ureditve korita za povečanje pretočnosti Žerovniškega grabna do vtoka v Gradaščico;
– sanacijo obrežnih zavarovanj, ureditev sotočja s hudourniki, čiščenje korita naplavin in odvečne zarasti na Gradaščici od Dobrove do Polhovega Gradca;
– ureditve na Gradaščici na način, da vodni režim na območju Belica – Babna Gora dopušča prevoznost lokalne ceste pri Q 20.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA
41. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, prometnih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, hidrološkega, energetskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika in upoštevajo zadnje stanje gradbene tehnike ter omogočajo gospodarnejšo rabo prostora.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati projektni soglasodajalci, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.
XI. NADZOR NAD IZVAJANJEM DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
42. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
43. člen
(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev)
(1) Do začetka gradnje prostorske ureditve iz 3. člena te uredbe je na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustno redno vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra in izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izvajanje kmetijske dejavnosti na obstoječih kmetijskih zemljiščih in gospodarjenje z gozdovi.
(2) Na objektih iz 17. člena te uredbe je od dneva uveljavitve te uredbe do začetka gradnje dopustno redno vzdrževanje. Redno vzdrževanje je dopustno, če se ne poslabšajo pogoji za izvedbo ureditev, ki so predmet državnega prostorskega načrta.
(3) Dovoljeni posegi iz tega člena ne smejo poslabšati ali kakor koli spreminjati vodnega režima.
44. člen
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve te uredbe se za celotno območje iz 4. člena te uredbe in za vse ureditve na tem območju šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – strateški del (Uradni list RS, št. 78/10 in 10/11 – DPN);
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (Uradni list RS, št. 78/10, 10/11 – DPN, 22/11 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 53/12 – obvezna razlaga, 9/13 in 23/13 – popr.);
– Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 63/13);
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za VP 41/1-1 – del in VP 41/1 – del Polhov Gradec (Uradni list RS, št. 60/13).
45. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00729-46/2013
Ljubljana, dne 29. avgusta 2013
EVA 2013-2430-0043
Vlada Republike Slovenije
mag. Alenka Bratušek l.r.
Predsednica