Uradni list

Številka 62
Uradni list RS, št. 62/2013 z dne 22. 7. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 62/2013 z dne 22. 7. 2013

Kazalo

2499. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Mrzla dolina – zahod, stran 7471.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 35/13 – Skl. US: U-I-43/13-8) in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 7/13) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 23. seji dne 11. 7. 2013 sprejel
O D L O K
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Mrzla dolina – zahod
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 101/09, 37/10 – teh. popr., 76/10 – teh. popr., 77/10 – DPN, 26/11 – obv. razl., 4/12 – teh. popr., 87/12 – DPN, 102/12 – DPN in 44/13 – teh. popr.; v nadaljnjem besedilu: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Mrzla dolina – zahod (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
2. člen
(vsebina in oblika OPPN)
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPPN je določen v II. poglavju tega odloka.
(3) Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN in je določen v III. poglavju tega odloka.
3. člen
(priloge OPPN)
Priloge OPPN so sestavine vezane mape OPPN, in sicer:
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
2. Prikaz stanja prostora
3. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
4. Smernice urejanja prostora
5. Mnenja nosilcev urejanja prostora
6. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
7. Pojasnila v zvezi z načinom pridobitve variantnih rešitev, presoje in medsebojne primerjave variant z utemeljitvijo izbora najustreznejše variantne rešitve
8. Povzetek za javnost
9. Odločba MKO glede CPVO.
II. TEKSTUALNI DEL OPPN
4. člen
(pomen izrazov)
(1) Ureditvena enota je sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi glede vsebine ter urbanistično arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev in so prikazana v grafičnem delu odloka, list 5.1 Ureditvene enote.
(2) Podenota je del ureditvene enote s posebnimi značilnostmi, za katero veljajo tudi določila in pogoji za načrtovanje v sklopu ureditvene enote, katere del je. Podenote so prikazane v grafičnem delu odloka, list 5.1 Ureditvene enote.
(3) Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so utrjene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
(4) Površina za razvoj stavb, ki je prikazana v grafičnem delu odloka, list 5.2.1 Ureditvena situacija končno stanje in 5.2.2 Ureditvena situacija končno stanje s prikazom dostopa 'Z' (1. faza), je del gradbene parcele, ki predstavlja omejitveni prostor za gradnjo stavbe nad koto pritličja, pri čemer klet lahko posega tudi izven te površine. Določena je z odmiki, ki zagotavljajo gradnjo, redno rabo in vzdrževanje stavb in zunanjih površin, požarno varnost, intervencijo, zaščito pred rušitvami itn. Funkcionalni elementi stavb (nadstreški, balkoni, loggie, nastopne stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno) ter enostavni in nezahtevni objekti lahko presegajo površino za razvoj stavb, če je zagotovljen razpoložljiv prostor za funkcioniranje stavbe.
(5) Kota platoja je kota končno urejenega terena ob objektu.
(6) Kota pritličja je kota, ki se nahaja neposredno nad koto platoja ali največ 1,40 m nad njo.
(7) Skupna funkcionalna površina je površina znotraj gradbene parcele, ki je urejena za namen parkirišč, manipulacije in zelenic, potrebnih za posamezno stavbo. Znotraj gradbene parcele je možno funkcionalne površine tudi povečati za ta namen, če je na parceli dovolj razpoložljivega prostora.
(8) Gradbena linija je urbanistični element za reguliranje in oblikovanje podobe soseske, ki ob upoštevanju značilnosti načrtovanega območja določa umestitev stavb vzdolž mestne ceste oziroma njihovo smer in je prikazana v grafičnem delu odloka, list 5.2.1 Ureditvena situacija končno stanje in 5.2.2 Ureditvena situacija končno stanje s prikazom dostopa 'Z' (1. faza). Je črta, na katero morajo biti z enim robom ali delom fasade postavljene stavbe (osnovna enota stavbe). Funkcionalni elementi stavb (nadstreški, balkoni, loggie, nastopne stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno) ter enostavni in nezahtevni objekti lahko presegajo gradbeno linijo, če je zagotovljen razpoložljiv prostor za funkcioniranje stavbe.
(9) Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom ipd., upošteva pa se tudi tlorisna projekcija EO in NO na gradbeni parceli.
(10) Faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino objekta (vključno z zidovi) nad terenom in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, lož in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,80 m.
(11) Funkcionalno zaključena celota je prostorsko zaključena faza gradnje vseh stanovanjskih objektov, načrtovanih na posamezni gradbeni parceli s pripadajočimi zunanjimi, infrastrukturnimi in drugimi ureditvami ter pripadajočo javno infrastrukturo, ki zagotavljajo nemoteno uporabo stanovanjskih objektov te faze.
1. Opis prostorske ureditve
5. člen
(umestitev območja OPPN v prostor)
OPPN leži na zahodnem delu Novega mesta v bližini mestne vpadnice iz smeri Straže. Območje zajema pretežno nepozidana zemljišča med večstanovanjsko sosesko Slavka Gruma na vzhodu in individualno pozidavo soseske Brod na zahodu. Na severu območja sta locirani dve domačiji s stanovanjskima hišama in gospodarskimi objekti.
6. člen
(ureditveno območje OPPN)
Ureditveno območje OPPN je prikazano v grafičnem delu odloka in določeno z mejo, ki na severu zajema del lokalne ceste LZ 299131 Brod (v nadaljevanju besedila: ulica Brod – cesta »B«), na vzhodu pešpot ob soseski Slavka Gruma, na zahodu območje meji na predvideno ulico Na Dragah – cesta »1A« (OPPN Brod – Drage), na jugu pa na travniške površine. Območje je velikosti okoli 4,40 ha in obsega zemljišča ter dele zemljišč s parcelnimi št.: 825, 826-del, 828/2, 850, 851, 853, 854, 859, 1310/2, 1311, 1312, 855/3, 855/4, 856/1,, 856/5, 856/6, 856/7, 856/4, 857/2, 860/1, 860/2, 861/1, 1328/12 (ulica Brod), 873/1, 873/3, 873/5 in 873/6, vse k.o. Šmihel pri Novem mestu. Obsega enoto urejanja prostora NM/24-OPPN-f, del enote NM/24-OPPN-e in del NM/24-a, ki so določene z OPN.
7. člen
(posegi izven območja OPPN)
(1) Izven območja urejanja s tem OPPN se izvede novogradnje in rekonstrukcije infrastrukturnih vodov, ki posegajo na dele naslednjih zemljišč:
– plinovodno omrežje na zemljišča s parc. št. 875/17 in 875/26, vse v k.o. Šmihel pri Novem mestu;
– cestno omrežje – rekonstrukcija ulice Brod za izvedbo hodnika za pešce ter kolesarske steze do štirikrakega križišča ulic Brod, Cesarjeve, Slavka Gruma in Šegove na zemljiščih s parc. št. 1328/12, 861/2, 872/4, 877/1, 877/21, 870/1, 870/3, 877/7, 877/8, 1303/2, 1056/3, 1069/1, 8661, vse k.o. Šmihel pri Novem mestu.
(2) Gradnje, ki se načrtujejo s tem OPPN, se priključujejo na javno gospodarsko infrastrukturo izven območja OPPN, ki je načrtovana z Odlokom o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za sosesko Brod – Drage (Uradni list RS, št. 113/09 in št. 45/11 – v nadaljevanju: OPPN Brod – Drage) ter se nanašajo na skupno kanalizacijsko in prometno omrežje.
(3) Posegi izven območja urejanja so prikazani v grafičnem delu odloka, list 6.3 Zbirna situacija GJI za OPPN Brod – Drage in OPPN Mrzla dolina – zahod.
8. člen
(prostorske ureditve)
(1) Območje je namenjeno gradnji večstanovanjskih stavb, razen na severnem delu ob ulici Brod, kjer je poleg večstanovanjske dopustna tudi gradnja stanovanjsko poslovne ali izključno poslovne stavbe. V južnem, vzhodnem in zahodnem delu je območje namenjeno ureditvi javnih zelenih površin. V severozahodnem delu ob ulici Brod se izvede avtobusno postajališče.
(2) Z OPPN se načrtujejo tudi prostorske ureditve za nemoteno izvedbo in rabo načrtovanih stavb in spremljajočih ureditev iz prvega odstavka tega člena, in sicer:
– zelene površine (ostale ureditve znotraj gradbenih parcel, površine za prosti čas in rekreacijo, parkovne ureditve);
– prometne ureditve znotraj območja (ceste, parkirišča, manipulativne površine);
– komunalna in energetska infrastruktura.
(3) Z navezavo infrastrukturnih vodov in naprav izven območja OPPN se zagotavlja funkcioniranje objektov in ureditev, ki so načrtovani v območju OPPN. Navezave infrastrukturnih vodov izven območja urejanja s tem OPPN, ki so potrebne za funkcioniranje objektov in ureditev s tem OPPN, so načrtovane z OPPN Brod – Drage.
9. člen
(delitev območja na ureditvene enote)
(1) Območje urejanja je razdeljeno na šest ureditvenih enot (UE1 do UE6), in sicer:
– UE1 – območje večstanovanjskih stavb s spremljajočimi ureditvami,
– UE2 – območje javnih zelenih površin za potrebe soseske,
– UE3 – območje zelenih površin, ki so namenjene vrtičkarstvu,
– UE4 – območje javnih zelenih površin za potrebe širšega območja,
– UE5 – območje za gradnjo in rekonstrukcijo prometne in ostale infrastrukture ter
– UE6 – območje za ureditev mirujočega prometa za potrebe soseske Slavka Gruma.
(2) UE1 vključuje podenoto UE1a – območje obstoječe pozidave.
(3) UE5 se deli na naslednji podenoti:
– UE5a – območje rekonstrukcije lokalne ceste Brod – ceste »B«,
– UE5b – območje ostalih cest.
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
10. člen
(medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Načrtovana gradnja naj predstavlja zapolnitev oziroma nadaljevanje obstoječe tipologije, ki povezuje arhitekturo (grajeno strukturo) z zelenimi površinami in tako omogoča višjo kvaliteto bivanja. Višinski gabariti stavb ne smejo izstopati iz okoliške pozidave, z zagotovitvijo ustreznih odmikov v odnosu do obstoječe pozidave Slavka Gruma ter obstoječih objektov na severnem delu območja pa se ne smejo poslabšati pogoji osončenosti in ne zapirati pogledi na širšo okolico.
(2) Načrtovane rešitve se navezujejo na obstoječo infrastrukturo in ureditve širšega območja. Zaradi vpliva soseske na obstoječo cestno mrežo bo potrebno ulico Brod znotraj območja OPPN rekonstruirati. Na severozahodu območja se ob ulici Brod predvidi avtobusno postajališče, ki služi širšemu prostoru.
(3) Javne zelene površine znotraj območja OPPN se s pešpotmi navezujejo na zeleni sistem širšega prostora in tako omogočajo dobro dostopnost večjemu številu ljudi. Za dostop do zalednih kmetijskih površin se uredi obstoječa pot na zemljišču s parc. št. 1312, k.o. Šmihel pri Novem mestu, ki se uredi tudi za peš in kolesarski promet.
(4) Predvidena realizacija programov v območju urejanja ne bo imela negativnih vplivov na okolje z vidika varstva pred požarom, zdravstvenega varstva ter ostalega varstva in zaščite okolja. Prostorske ureditve sledijo naravnim danostim v prostoru (reliefu) in izhajajo iz obstoječega stanja (geometriji obstoječe grajene in naravne strukture).
(5) Načrtovane gradnje s tem OPPN se navezujejo na gospodarsko javno infrastrukturo, ki je skupna za obe soseski, to je sosesko Brod-Drage in sosesko Mrzla dolina – zahod. Skupna GJI je prikazana v grafičnem delu na načrtu 6.3 Zbirna situacija GJI za OPPN Brod – Drage in OPPN Mrzla dolina – zahod.
2.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin
11. člen
(vrste gradenj)
V posameznih ureditvenih enotah so glede na načrtovane programe dovoljene gradnje novih objektov, rekonstrukcije obstoječih objektov, redna in investicijska vzdrževalna dela na zgrajenih objektih, vzdrževalna dela v javno korist ter odstranitve objektov. Dovoljene so tudi spremembe namembnosti dela ali celotnih objektov znotraj dopustnih dejavnosti, določenih s tem odlokom.
12. člen
(vrste objektov)
(1) V posameznih ureditvenih enotah so dovoljene naslednje vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov (povzeto po Uredbi o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena, Uradni list RS, št. 109/11):
V UE1 – območje večstanovanjskih stavb s spremljajočimi ureditvami:
1 / Stavbe:
11 / Stanovanjske stavbe
– 112 Večstanovanjske stavbe.
2 / Gradbeni inženirski objekti:
21 / Objekti transportne infrastrukture:
– 211 Ceste:
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
22 / Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
24 Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, razen 24121: Marine s pripadajočimi pristaniškimi napravami.
– 242 Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
V UE1a – območje obstoječe pozidave je gradnja navedenih zahtevnih in manj zahtevnih objektov dovoljena po odstranitvi obstoječih stavb:
1 / Stavbe:
11 / Stanovanjske stavbe
– 112 Večstanovanjske stavbe.
12 / Nestanovanjske stavbe
– 121 Gostinske stavbe (12112 Gostilne, restavracije in točilnice)
– 122 Poslovne in upravne stavbe
– 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (12301 Trgovske stavbe, 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti)
– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij (le 1242 Garažne stavbe)
– 126 Stavbe splošnega družbenega pomena:
– 127 Druge nestanovanjske stavbe
– 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje
2 / Gradbeni inženirski objekti:
21 / Objekti transportne infrastrukture:
– 211 Ceste:
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
22 / Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
24 Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, razen 24121: Marine s pripadajočimi pristaniškimi napravami.
– 242 Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
V UE2 – območje javnih zelenih površin za potrebe soseske in UE 6 – območje za ureditev mirujočega prometa za sosesko Slavka Gruma:
1 / Stavbe:
12 / Nestanovanjske stavbe
– 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij
2 / Gradbeni inženirski objekti:
21 / Objekti transportne infrastrukture:
– 211 Ceste:
– 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
22 / Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
24 Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, razen 24121: Marine s pripadajočimi pristaniškimi napravami.
– 242 Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
UE4 – območje zelenih javnih površin za potrebe širšega območja:
2 / Gradbeni inženirski objekti:
21 / Objekti transportne infrastrukture:
– 211 Ceste:
– 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
22 / Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
24 Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, razen 24121: Marine s pripadajočimi pristaniškimi napravami.
– 242 Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
V UE5 – območje za gradnjo in rekonstrukcijo prometne in ostale infrastrukture
1 / Stavbe:
12 / Nestanovanjske stavbe
– 127 Druge nestanovanjske stavbe:
– 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: le nadstrešnice za potnike na avtobusnih
2 / Gradbeni inženirski objekti:
21 / Objekti transportne infrastrukture:
– 211 Ceste:
– 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste;
22 / Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi:
24 Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 242 Drugi gradbeni inženirski objekti:
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(2) Poleg stavb iz predhodnih alinej so v območju urejanja, kjer je dovolj razpoložljivega prostora, dovoljene tudi gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov skladno z OPN ter ob smiselni uporabi predpisa o razvrščanju objektov glede na zahtevnost:
V UE1 – območje večstanovanjskih stavb s spremljajočimi ureditvami:
– objekti za lastne potrebe (steklenjak kot zimski vrt, nadstrešek, utrjena dovozna pot, utrjena dvorišča);
– ograje, škarpe in podporni zidovi;
– pomožni infrastrukturni objekti (pločnik, kolesarska steza, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, objekti za vodne infrastrukture; pomožni cestni objekti – razen: cestni silos; pomožni energetski objekti – razen: telekomunikacijske antene in oddajniki; pomožni komunalni objekti);
– začasni objekti (kiosk ali tipski zabojnik, odprti sezonski gostinski vrt, oder z nadstreškom, pokrit prireditveni prostor);
– spominska obeležja;
– urbana oprema (javna kolesarnica z nadstreškom, transparent, skulptura, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, vodnjak ali okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu, objekt za oglaševanje).
V UE2 – območje javnih zelenih površin za potrebe soseske:
– objekti za lastne potrebe (uta oziroma senčnica, utrjene dovozne poti, utrjena dvorišča);
– ograje, škarpe in podporni zidovi;
– pomožni infrastrukturni objekti (pločnik, kolesarska steza, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, objekti za vodne infrastrukture; pomožni cestni objekti – razen: cestni silos; pomožni energetski objekti – razen: priključni plinovod, etažni plinski priključek, tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk za UNP, telekomunikacijske antene in oddajniki; pomožni komunalni objekti);
– začasni objekti (kiosk ali tipski zabojnik, odprti sezonski gostinski vrt, oder z nadstreškom, pokrit prireditveni prostor, začasna tribuna);
– vadbeni objekti (igrišče za šport in rekreacijo na prostem, sprehajalna pot, trimska steza);
– spominska obeležja;
– urbana oprema (transparent, skulptura, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, vodnjak ali okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu, objekt za oglaševanje).
V UE3 – območje zelenih površin, ki so namenjene vrtičkarstvu:
– ograje.
V UE4 – območje zelenih javnih površin za potrebe širšega območja:
– objekti za lastne potrebe (uta oziroma senčnica, utrjene dovozne poti, nadstrešek, utrjena dvorišča);
– ograje, škarpe in podporni zidovi;
– pomožni infrastrukturni objekti (pločnik, kolesarska steza, postajališče, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, objekti za vodne infrastrukture; pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti);
– začasni objekti (kiosk ali tipski zabojnik; odprti sezonski gostinski vrt, oder z nadstreškom, pokrit prireditveni prostor, začasna tribuna);
– vadbeni objekti (igrišče na prostem, kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza);
– spominska obeležja;
– urbana oprema (javna kolesarnica z nadstreškom, transparent, skulptura, uta, vodnjak ali okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu, objekt za oglaševanje).
V UE5 – območje za gradnjo in rekonstrukcijo prometne in ostale infrastrukture in UE6 – območje za ureditev mirujočega prometa za sosesko Slavka Gruma:
– objekti za lastne potrebe (utrjene dovozne poti, nadstrešek, utrjena dvorišča);
– ograje, škarpe in podporni zidovi;
– pomožni infrastrukturni objekti (pločnik, kolesarska steza, postajališče, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja, objekti za vodne infrastrukture; pomožni cestni objekti; pomožni energetski objekti; pomožni komunalni objekti);
– začasni objekti (kiosk ali tipski zabojnik);
– vadbeni objekti (kolesarska steza, sprehajalna pot);
– spominska obeležja;
– urbana oprema (nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, transparent, skulptura, kiosk oziroma tipski zabojnik, vodnjak ali okrasni bazen, otroško igrišče, obešanka na drogu, objekt za oglaševanje).
(3) V UE1a – območje obstoječe pozidave do odstranitve obstoječih stavb gradnja nezahtevnih objektov ni dovoljena.
13. člen
(vrste dejavnosti)
(1) Območje urejanja je namenjeno bivanju, na severozahodu pa se izvede avtobusno postajališče. V večstanovanjskih stavbah je za druge dejavnosti dovoljena izraba pritličja (vhodne etaže) in dela kletne etaže (npr. za skladiščne površine), če se za potrebe zaposlenih in obiskovalcev uredijo dodatna parkirišča na skupnih funkcionalnih površinah ali v stavbi. V UE1a se lahko objekt predvidi kot stanovanjski ali kot stanovanjsko-poslovni ali kot izključno poslovni, kjer je umeščanje dejavnosti možno v vseh etažah objekta.
(2) V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) so dovoljene naslednje dejavnosti:
V UE1 – območje večstanovanjskih stavb s spremljajočimi ureditvami poleg bivanja še:
C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
– 10 Proizvodnja živil:
– 10.7 Proizvodnja pekarskih izdelkov in testenin.
– 14 Proizvodnja oblačil:
– 14.13 Proizvodnja drugih vrhnjih oblačil (krojaštvo in šiviljstvo po meri)
– 18 Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
G) TRGOVINA
– 47 trgovina na drobno, razen z motornimi vozili.
J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
– 58 Založništvo,
– 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti,
– 63 Druge informacijske dejavnosti.
K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI
L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI, razen dejavnosti 75 Veterinarstvo.
N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
P) IZOBRAŽEVANJE
Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
– 86 Zdravstvo, razen 86.1 Bolnišnična zdravstvena dejavnost),
– 88 Socialno varstvo brez nastanitve;
R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
– 90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti,
– 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas, razen 93.291 Dejavnost marin in
93.292 Dejavnost smučarskih centrov)
S) DRUGE DEJAVNOSTI
– 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo,
– 96 Druge storitvene dejavnosti, razen 96.03 Pogrebna dejavnost;
T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM; PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
V UE6 – območje za ureditev mirujočega prometa za potrebe soseske Slavka Gruma:
H) PROMET IN SKLADIŠČENJE
49 Kopenski promet.
(3) Območji UE2 in UE4 sta namenjeni za urejene javne zelene površine soseske, in sicer za:
– ureditev površin za šport in rekreacijo ter prosti čas (sprehajalna pot, trim steza, športno in otroško igrišče),
– postavitev urbane opreme,
– zasaditev dreves in grmičevja,
– ureditev zatravljenih površin, brežin.
(4) V UE3 se dovoli dejavnost proizvodnje hrane oziroma se uredi za vrtičkarstvo.
(5) Območje UE5 je namenjeno za gradnjo javne infrastrukture, in sicer za:
– gradnjo prometnic ter ostale komunalno – energetske infrastrukture,
– ureditev avtobusnega postajališča,
– ureditev manipulativnih površin,
– ureditev ekoloških otokov,
– postavitev trafopostaj in drugih infrastrukturnih objektov (plinska postaja …),
– ureditev tlakovanih pešpoti.
14. člen
(vrste ureditev)
V območju OPPN so dovoljene naslednje ureditve:
– krajinske ureditve (kot je npr. ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja zunanjih teras – platojev, pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
15. člen
(pogoji za gradnjo večstanovanjskih stavb v UE1)
(1) Z določitvijo površin za gradnjo stavb, gradbenih linij, odmikov med enotami ter enako tipologijo se vzpostavlja prostorski red, s kvalitetnimi arhitekturnimi rešitvami, ki bodo upoštevale čim večjo enotnost pri oblikovanju posameznih stavb, pa naj se zagotovi urejena in razpoznavna soseska. Kvalitetni elementi oblikovanja prvega objekta morajo biti osnova za oblikovanje ostalih objektov, ob upoštevanju določb tega člena.
(2) Urbanistično-arhitekturni pogoji za stavbe:
Tipologija:
– Definirana je kot daljša ali krajša prostostoječa enota pravokotne oblike, ki je lahko poljubno razgibana z izzidki, dodajanjem prizidkov. Enota je lahko v detajlih tudi zaokrožena.
Velikost in zmogljivost:
– Horizontalni gabarit: Tlorisni gabarit osnovne enote nad kletjo je v obliki pravokotne lamele z razmerjem stranic najmanj 1:1,2, v primeru treh ali več enot na gradbeni parceli pa je razmerje stranic lahko tudi 1:1. Širina osnovne enote je najmanj 12 m in največ 18 m, kletna etaža je lahko tudi širša. Le-ta lahko posega tudi izven površine za gradnjo stavb z upoštevanjem odmika najmanj 2 m od gradbene parcele.
– Vertikalni gabarit: maksimalni višinski gabarit stavb ne sme presegati najvišje kote stropa predzadnje etaže blokov soseske Slavka Gruma, tj. do višine 192,50 m n.v. na GP1; do višine 196,00 m n.v. na GP2 in GP4 ter do višine 199,00 m n.v. na GP3. V primeru maksimalnega izkoristka višine stavbe se zadnja etaža izvede na način, da se zunanje stene pomaknejo v notranjost tlorisa, ostali del pa se lahko izkoristi za izvedbo teras ipd. Minimalna etažnost stavbe je (K)+P+3. Pritličje je glede na teren lahko delno vkopano. Možna je izvedba več kletnih etaž. Znotraj posamezne enote so deli stavbe lahko tudi različno visoki v okviru dovoljenih višin.
Oblikovanje zunanje podobe:
– Konstrukcija: dovoljene so vse vrste konstrukcij.
– Streha: osnovna streha je lahko ravna. V detajlih je dovoljena kombinirana streha. Na strehah je dovoljeno postavljati sončne zbiralnike, vendar naj bodo postavljeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Meteorna voda s strešin se odvaja v meteorno kanalizacijo po določilih 31. člena tega odloka.
– Kolenčni zid: do največ 1,40 m.
– Kritina: dovoljeni so temnejši toni v sivi ali opečno rdeči ali temno rjavi barvi, kritina ne sme biti trajno bleščeča.
– Fasada: pri oblikovanju fasad je dovoljena uporaba sodobnih materialov (les, kamen, pločevina, omet) v kombinaciji s steklom na način, da se doseže oblikovno in funkcionalno kvalitetna arhitektura. Barve naj bodo umirjenih tonov, v detajlih pa so lahko le-te tudi poudarjene. Uporaba fluorescentnih barv je prepovedana.
Lega na zemljišču:
– Lega posamezne enote je definirana znotraj površine za gradnjo stavb z upoštevanjem ustreznih odmikov med enotami.
– Odmiki med osnovnimi enotami: tj. minimalno 13 m med stranskima fasadama znotraj površine za razvoj stavb; minimalno 25 m med fasado predvidenega objekta ter obstoječo pozidavo izven območja, pri čemer je potrebno zagotoviti pogoje za preprečitev negativnih vplivov med enotami (požar, osvetlitev, vibracije, svetlobni in zvočni učinki) ter čim boljša naravna osvetlitev bivalnih prostorov.
– Gradbena linija: poteka v smeri sever–jug in je razvidna iz grafičnega dela odloka, list 5.2.1 Ureditvena situacija končno stanje in 5.2.2 Ureditvena situacija končno stanje s prikazom dostopa 'Z' (1. faza).
– Kota platoja: prilagodi se niveleti dostopne ceste in je razvidna iz grafičnega dela odloka, list 5.2.1 Ureditvena situacija končno stanje in 5.2.2 Ureditvena situacija končno stanje s prikazom dostopa 'Z' (1. faza).
– Kota pritličja: je lahko do 0,50 m nad koto platoja, v primeru naravnega prezračevanja kleti pa je le-ta lahko do največ 1,40 m nad urejenim terenom.
– Dostopi na parcelo: z dostopnih cest in manipulativnih površin z zahodne oziroma vzhodne strani.
– Dostopi v stavbo: se uredijo s funkcionalnih površin z zahodne oziroma vzhodne strani stavbe.
– Dostopi v garaže: so predvideni z nivoja pritličja oziroma se izvedejo s klančino v kletno etažo direktno ali s strani.
Zunanja ureditev:
– Okolica se zazeleni (zatravi, zasadi z drevesi, grmovnicami itn.) v kombinaciji s tlakovanimi površinami oziroma uredi tako, da omogoča kvalitetno bivalno okolje z upoštevanjem širšega koncepta krajinske ureditve soseske.
– V parterju se dopušča ureditev teras za posamezna stanovanja, če je za to dovolj razpoložljivega prostora, vendar ne na škodo zelenih površin in otroških igrišč.
– Na parcelah je dovoljena gradnja protihrupne in varovalne ograje.
Fi (faktor izrabe) in Fz (faktor zazidanosti):
– FZ: do 0,50.
– FI: do 2,00.
Ostalo:
– Stavbe morajo biti projektirane in izvedene v skladu s predpisi o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb.
16. člen
(pogoji za ureditve in gradnjo v UE1a)
(1) Do gradnje večstanovanjske stavbe na GP1 so na obstoječih objektih dovoljena redna in investicijska vzdrževalna dela. Med cestiščem in obstoječimi hišami se postavi protihrupna ograja. V končni fazi se gradnja v UE1a načrtuje skladno s pogoji 15. člena tega odloka.
(2) GP6 se po ukinitvi dostopa »Z« lahko priključi h GP1 za potrebe funkcionalnih površin ob objektu.
17. člen
(pogoji za ureditve in gradnjo v UE2)
(1) Javne zelene površine za potrebe soseske v UE2 se primarno namenijo za rekreacijo in prosti čas. Skladno s 24. členom tega odloka se opremijo z igriščem ali več igrišči za igre z žogo (košarkarsko igrišče, mali nogomet ipd.), otroškim igriščem (peskovnik, tobogan, gugalnice ipd.) ter ostalo opremo za počitek stanovalcev (klopi, koši za smeti ipd.). Območje se lahko načrtno in skladno z ostalimi ureditvami dodatno zasadi z zelenjem (drevesa in grmičevje). Višinska razlika do nivoja intervencijske ceste na vzhodu naj se rešuje v glavnem z ozelenjenimi brežinami.
(2) V UE2 je možno poleg ureditve javnih zelenih površin iz prve (1) točke tega člena načrtovati podzemno garažno hišo za potrebe parkirišč stavb na GP2. V primeru izvedbe podzemne garaže se le-ta izvede izključno pod urejenim terenom, na terenu nad garažo je potrebno urediti javne zelene površine in igrišča skladno z normativom, ki je določen v 24. členu tega odloka. Garaža se lahko izvede z upoštevanjem odmika najmanj 2 m od gradbenih parcel, razen na stičnem območju z GP2, kjer se ureditve navezujejo.
18. člen
(pogoji za ureditve v UE3)
Območje UE3 se lahko uredi za vrtičkarstvo in se ogradi z varovalno žično ograjo po možnosti zelene barve.
19. člen
(pogoji za gradnjo v UE6)
Na zemljišču s parcelno št. 873/5, k.o. Šmihel pri Novem mestu, so predvidena parkirna mesta. Znotraj začrtane površine za razvoj stavb se dopusti tudi gradnja garažnega objekta, namenjenega ureditvi parkirnih mest oziroma garaž, z vertikalnim gabaritom (K)+P+1, pri čemer število kletnih etaž ni omejeno. Kletna etaža lahko poseže tudi izven površine za razvoj stavb z upoštevanjem odmika najmanj 2 m od gradbenih parcel.
20. člen
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na gradbeni parceli in oblikovani skladno s podrobnejšo namensko rabo območja ter z ostalimi okoliškimi objekti.
(2) Za določitev velikosti in zmogljivosti, odmikov ter oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov na območju urejanja se skladno z drugim odstavkom 12. člena uporabljajo določila predpisov o vrstah objektov glede na zahtevnost in smiselno določila veljavnega OPN.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti se lahko na gradbeno parcelo umeščajo tudi izven površine za razvoj stavb, pri čemer se skladno z drugim odstavkom 12. člena upošteva odmike od gradbenih parcel po določilih veljavnega OPN.
21. člen
(površina za razvoj stavb)
(1) Na površini za razvoj stavb je poleg stavb dovoljena tudi gradnja spremljajočih objektov in ureditev (kot gradbeno inženirski objekti, nezahtevni in enostavni objekti), pri čemer lahko kletna etaža posega izven le-te.
(2) Površina za razvoj stavb je določena v okviru posamezne gradbene parcele z odmikom najmanj 4 m od parcelnih mej novodoločenih gradbenih parcel.
22. člen
(določitev gradbene linije)
Gradbene linije, določene v grafičnem delu odloka, listu 5.2.1 Ureditvena situacija končno stanje in 5.2.2 Ureditvena situacija končno stanje s prikazom dostopa 'Z' (1. faza), se lahko v okviru površine za razvoj stavb premaknejo. Premik je dovoljen le vzporedno s prikazano gradbeno linijo in hkrati za vse stanovanjske stavbe v okviru posamezne gradbene parcele v enaki razdalji.
23. člen
(rušitve objektov)
Za gradnjo nove večstanovanjske stavbe na GP1 se vsi objekti, zgrajeni na zemljišču s parc. št. 856/5, 857/2, 860/2, vse k.o. Šmihel pri Novem mestu, odstranijo. Prav tako se odstrani kapelica, ki stoji na parc. št. 856/6, k.o. Šmihel pri Novem mestu. Le-ta se prestavi na parc. št. 861/1, k.o. Šmihel pri Novem mestu. Ruši se tudi obstoječa TP (na drogu), ki stoji na zemljišču s parc. št. 826, k.o. Šmihel pri Novem mestu, na GP16.
24. člen
(usmeritve za ureditev zelenih površin, brežin in podpornih zidov)
(1) Za potrebe soseske se znotraj območja OPPN uredi najmanj 15 m² zelenih površin na stanovanje. Od tega mora biti zagotovljenih v oddaljenosti do 100 m od stanovanj najmanj 2,5 m² površin na stanovanje, namenjenih za počitek stanovalcev, ter 7,5 m² na stanovanje za igro mlajših otrok. V oddaljenosti do 300 m od stanovanj pa mora biti najmanj 5 m² na stanovanje zagotovljenih površin za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov.
(2) Zelene površine v območju urejanja sestavljajo javne zelene površine (UE4) za potrebe širšega območja, javne zelene površine za potrebe soseske (UE2), zelene površine, ki so namenjene vrtičkarstvu (UE3) in urejene zelene površine v sklopu gradbenih parcel v UE1. Zelene površine so med seboj povezane z javnimi pešpotmi. Na predvidenih zelenih površinah naj se obstoječa vegetacija v čim večji meri ohranja.
(3) Za potrebe širšega območja Drske in Broda se uredijo zelene javne površine na zahodnem in južnem delu območja (v UE4), na vzhodnem delu pa so zelene javne površine namenjene le tej soseski (v UE2). Javne zelene površine v UE2 in UE4, ki se morajo v čim večji meri zasaditi z visokoraslim drevjem skladno s predvideno vsebino, se namenijo parkovnim ureditvam, rekreaciji in/ali preživljanju prostega časa ter uredijo športna igrišča za igro z žogo (košarkarsko igrišče ali drugo igrišče z žogo), opremijo z igrali za otroke ter ustrezno urbano opremo. Igrišče za igro z žogo se ogradi z varovalno ograjo.
(4) Zelenice, ki pripadajo ureditvam znotraj gradbenih parcel, se zatravi in/ali hortikulturno uredi ter redno vzdržuje. Pri ozelenitvah se uporablja avtohtone vrste drevnine.
(5) Ob pešpoteh, ki se bodisi gramozirajo, tlakujejo ali asfaltirajo, se postavi urbana oprema, namesti klopi, koše za smeti in cvetlična korita. Celotno območje se uredi s primerno in poenoteno urbano opremo.
(6) Zasaditve drevesne vegetacije ob javnih površinah poudarjajo glavne smeri v prostoru, hkrati pa imajo funkcijo zelene bariere med stanovanjskim območjem in načrtovano mestno cesto, pri čemer se uporablja ena vrsta dreves. Avtohtono drevesno vegetacijo se izbira v skladu z želenim učinkom ter namenom zasaditve in pri tem upošteva vegetacijsko podobo v okolici. Krajinska ureditev celotnega naselja naj upošteva poenoteno urejanje javnih površin naselja na način, da se upoštevajo določene drevoredne poteze, enotne živice oziroma ograje.
(7) Za organizacijo gradbenih parcel in ostalih površin bodo predvsem v območju UE1 potrebne delne izravnave terena s preoblikovanjem terena. Preoblikovanje terena ter premostitev višinskih razlik mora biti izvedeno z blagimi in ozelenjenimi brežinami, ki se lahko urejajo tudi kaskadno z vmesnimi zazelenitvami. Dovoljeni so tudi podporni zidovi v kamniti ali betonski izvedbi. V primeru izvedbe podpornih zidov se ti ozelenijo s popenjalkami ali sorodnimi rastlinami.
25. člen
(usmeritve za ureditev javnih površin)
(1) Javne površine v območju urejanja so prikazane v grafičnem delu odloka, list št. 5.3 Prikaz javnih površin. Kot javne površine so opredeljena območja: območje za gradnjo in rekonstrukcijo prometne in ostale infrastrukture (UE5), območje javnih zelenih površin za potrebe soseske (UE2) in območje javnih zelenih površin za potrebe širšega območja (UE4).
(2) Komunalna in ostala infrastruktura poteka pretežno v koridorju prometnih površin. V sklopu prometnic se uredijo hodniki za pešce, namestijo luči za javno razsvetljavo, koši za smeti ipd. Urbana oprema območja (svetilke, tlakovanje) mora biti sodobno oblikovana in poenotena z elementi drobne urbane opreme (klopi, koši za smeti, ograje, konfini, stojala za kolesa, označevalne table) in z arhitekturnim oblikovanjem območja. Pri oblikovanju drobne urbane opreme je treba zagotoviti poenotenje v materialih in barvah za celotno območje. Površina pod ekološkim otokom se utrdi s tlakovci ali monolitno površino, ob robu otokov pa predvidi ustrezna zazelenitev ali drugačne ureditve, ki zakrivajo poglede na kontejnerje.
(3) V GP9 se izvede pešpot, celoten koridor pa se nameni za ureditev infrastrukture. Na severnem delu GP9 oziroma ob severnem robu pešpoti se izvedejo ustrezne zasaditve z grmovnicami oziroma drugo primerno vegetacijo v smislu ureditve zelenega pasu do obstoječih stanovanjskih hiš v UE1a. Za zaščito zelenih površin se ob robu avtobusnega postajališča oziroma hodnika za pešce (UE5a) postavi zaščitna ograja.
2.4 Parcelacija in gradbene parcele
26. člen
(podatki za parcelacijo)
Načrt parcelacije je razviden iz grafičnega dela odloka, list št. 9.1 Načrt parcelacije in prikazuje površine za gradnjo javne infrastrukture in površine gradbenih parcel. Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Krugerjevem koordinatnem sistemu in so razvidne iz istega načrta.
27. člen
(gradbene parcele v posameznih ureditvenih enotah)
(1) V UE1 so gradbene parcele določene tako, da omogočajo gradnjo, nemoteno uporabo in vzdrževanje manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov ter zagotavljanje požarne varnosti, vključno z zagotavljanjem manipulativnih površin, parkirišč, zelenic ter dostopov z javnih in/ali notranjih internih cest.
(2) Na posamezni gradbeni parceli v UE1 se znotraj površine za razvoj stavb zgradi najmanj dve večstanovanjski stavbi. V podenoti UE1a se na gradbeni parceli zgradi ena stavba.
(3) V UE2, UE3 in UE4 ter UE5 in UE6 so gradbene parcele določene tako, da omogočajo po tem odloku načrtovane ureditve, gradnjo, nemoteno uporabo in vzdrževanje nezahtevnih in enostavnih objektov ter zagotavljanje požarne varnosti, vključno z zagotavljanjem manipulativnih površin, parkirišč, zelenic ter dostopov z javnih in/ali notranjih internih cest.
(4) Velikosti gradbenih parcel v posameznih ureditvenih enotah so določene v grafičnem delu odloka, list 9.1 Načrt parcelacije.
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
28. člen
(pogoji za izvedbo prometnega omrežja)
(1) Dostop v sosesko se izvede ob zahodni strani območja urejanja z ulice Brod (LZ 299131) – ceste »B«, in sicer preko nove ceste »1A« – del ulice Na Dragah (po OPPN Brod Drage).
(2) Ulica Brod – cesta »B« ima v naselju funkcijo zbirne stanovanjske ceste. Na tangiranem odseku se predvidi rekonstrukcija ulice Brod z umestitvijo površin za pešca in kolesarja, preoblikovanjem obstoječih in izvedbe novih priključkov ter z izvedbo avtobusnega postajališča. Njena računska hitrost je 30 km/h, kar se omeji s prometno signalizacijo že ob izvedbi dostopa »Z«. Projektirani prečni profil ulice Brod – ceste »B« je v širini 10,70 m: kolesarski pas na nivoju vozišča širine 1,50 m; vozni pas širine 2x3,00 m; varovalni pas širine 0,50 m; kolesarska steza širine 1,00 m; hodnik za pešce širine 1,20 m ter bankina širine 0,50 m.
Križišče ceste »1A« s cesto »B« se oblikuje kot klasično »T« križišče z levim zavijalnim pasom na glavni prometni smeri. Zavijalni radiji se predvidijo na minimalno 8 m, kar ustreza predvideni prometni obremenitvi in karakterističnemu vozilu – komunalnemu vozilu. Priključek javne poti JP 799113 na ulico Brod ima status skupinskega priključka, ki se ga preoblikuje in uredi s prometno signalizacijo.
(3) Soseska se na novo cesto »1A« navezuje s priključevanjem dostopne ceste »C« do objektov na GP2 in GP3. Za dostop do predvidenih stavb na GP2 se do izvedbe ceste »C« uredi dostop »Z« v širini do 5 m z rekonstrukcijo obstoječe poljske poti in s priključevanjem (P1) na ulico Brod – cesto »B«. Po izvedbi prečne povezave – ceste »C« se dostop »Z« ukine. Za dostop do objekta na GP1 se uredi dostop z rekonstrukcijo obstoječega priključka (P2) pešpoti na ulico Brod – cesto »B«.
(4) Ob vzhodni strani javnih zelenih površin v koridorju obstoječe poljske poti s parc. št. 1312, k.o. Šmihel pri Novem mestu, se izvede kombinirana kolesarska in pešpot v minimalni širini 2 m, ki služi tudi kot dostop do zalednih kmetijskih površin. Le-ta se utrdi in protiprašno uredi.
(5) Obstoječa javna pot (GP13), ki v naravi v večjem delu že obstaja predvsem za potrebe soseske Slavka Gruma in poteka po zemljišču s parc. št. 1310/2, 873/7, 875/32, 1311, 875/17, 875/18, vse k.o. Šmihel pri Novem mestu, na vzhodnem delu se ohranja. Načrtuje se le njeno vzdrževanje in dograditev na manjkajočem delu ob GP5, ki se izvede v širini 3 m in naveže na obstoječe dele.
(6) Za večstanovanjske stavbe je na terenu ali v stavbi (pritlična ali kletna etaža) potrebno zagotoviti najmanj 1,5 parkirnega mesta za vsako stanovanje. Vsaj 50 % potrebnih parkirišč je potrebno zagotoviti v stavbi oziroma pod zemljo, 50 % pa jih je lahko na terenu, pri čemer je na terenu potrebno zagotoviti vsaj 10 % vseh parkirišč za obiskovalce. Odstopanje od predpisanega % za umeščanje parkirišč je dovoljeno +–10 %, pri čemer pa mora projektant to odstopanje obrazložiti v projektni dokumentaciji. V okviru zunanjih parkirišč mora biti zagotovljen tudi ustrezen delež mest za parkiranje koles in parkirna mesta za invalide, preostanek potrebnih mest le-teh pa v okviru parkirišč v stavbah. Parkirišča na terenu se uredijo na območju posamezne gradbene parcele tako, da med njimi in stanovanjskimi stavbami ne poteka javna cesta. Parkirišča se izvedejo z betonskimi tlakovci in/ali se asfaltirajo, lahko se nadkrijejo z nadstrešnicami. Izvedejo se na način, da dajejo izgled zelenih površin, in sicer z zasaditvijo visokoraslih dreves, s travnatimi ploščami, s pomočjo travnatih rešetk ipd. Na ta način se vzpostavlja in ohranja več zelenih površin, kar daje soseski še dodatno kvaliteto. Na nadstreških za avtomobile se dopušča možnost postavitve sončnih zbiralnikov, ki naj bodo postavljeni zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo celotnega območja. Nadstreški se lahko izvedejo kot samostojni objekt, v nizu, z ravno ali enokapno streho.
(7) Ob pešpoti parc. št. 1310/2, vse k.o. Šmihel pri Novem mestu, se na GP14 na vzhodu območja izvedejo parkirna mesta za potrebe soseske Slavka Gruma, do katerih se omogoča dostop z vzhodne strani med obstoječima blokoma Ulice Slavka Gruma št. 58 in 60, dopusti pa se tudi gradnja garažnega objekta, namenjenega ureditvi parkirnih mest oziroma garaže.
(8) Kot požarne/intervencijske poti se opredelijo vse notranje ceste, ki so za ta namen označene v grafičnem delu, list 8 Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, in sicer širine minimalno 3,00 m.
(9) Vse pešpoti znotraj območja, ki služijo pešcu in/ali kolesarju se utrdijo in izvedejo v protiprašni izvedbi.
(10) Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi. Opremijo se z ustrezno urbano opremo, talno in vertikalno prometno signalizacijo (nesvetlobno, svetlobno) ter opremo v skladu s predpisom, ki ureja prometno signalizacijo in prometno opremo na javnih cestah. »Vhodi« na hodnik za pešce se izvedejo z utopljenimi robniki s položno klančino. Svetla širina klančine mora biti najmanj 90 cm.
(11) Pri ureditvi cestne razsvetljave in osvetlitve križišč je potrebno upoštevati Priporočila SDR-Cestna razsvetljava PR 5/2 – 2000 (Slovensko društvo za razsvetljavo, Maribor 2000).
(12) Pri urejanju območja je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise s področja cest oziroma urejanja prometnih površin ter predpise o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb. Predlagane rešitve so posebej utemeljene v Idejni zasnovi Prometne rešitve priključevanja soseske Mrzla dolina – zahod (Topos, d.o.o., št. proj. IDZ-11/12, oktober 2012, sprememba januar 2013).
(13) V nadaljnjih fazah obdelave projektne dokumentacije je potrebno skladno z veljavnimi tehničnimi predpisi predvideti dimenzioniranje voziščnih konstrukcij. Prav tako je potrebno posebno pozornost nameniti odvodnjavanju padavinske vode z vozišča in planuma.
29. člen
(splošni pogoji za komunalno in energetsko urejanje in priključevanje)
(1) Objekti morajo biti priključeni na komunalno in energetsko infrastrukturno omrežje, priključitev se izvede skladno s pogoji upravljavcev komunalnih in energetskih vodov in naprav.
(2) Gradnja vodov in naprav komunalne in energetske infrastrukture mora potekati usklajeno z gradnjo stavb znotraj posamezne ureditvene enote in lahko poteka tudi sočasno.
(3) Stavbe lahko pridobijo uporabno dovoljenje le, če je bila zgrajena in predana v uporabo pristojnim upravljavcem tudi vsa predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture, ki so potrebni za funkcioniranje stanovanjskih objektov na posameznih GP oziroma v okviru posameznih funkcionalno zaključenih celot ter komunalna oprema izven območja urejanja, na katero se objekti, načrtovani v OPPN, navezujejo.
30. člen
(vodovod)
(1) Obstoječe vodovodno omrežje poteka severno od območja urejanja v cestišču ulice Brod – ceste »B«. Območje se nanj priključuje na križišču dostopa »Z« z ulico Brod – cesto »B« preko dveh odcepnih vej.
(2) Znotraj območja urejanja se zgradi ustrezno sekundarno vodovodno omrežje. Dimenzioniranje omrežja se izvede na osnovi hidravličnega izračuna celotnega vodovodnega sistema, z upoštevanjem dolgoročnih razvojnih potreb tega predela. Zaradi zagotovitve požarne vode se sekundarne vode zanka.
(3) Pri projektiranju in izvedbi vodovoda je potrebno upoštevati predpise o javnem vodovodu, o oskrbi prebivalstva s pitno vodo ter o zaščiti vodnih virov na območju Mestne občine Novo mesto.
(4) Priključevanje objektov na javno vodovodno omrežje bo možno po izvedbi in predaji v upravljanje smiselno zaključenih celot vodovodnega omrežja, načrtovanega po tem OPPN in OPPN Brod – Drage (Uradni list RS, št. 113/09 in 45/11, v nadaljevanju: OPPN Brod – Drage).
31. člen
(kanalizacija)
(1) Na območju urejanja je predvidena kanalizacija v ločenem sistemu.
(2) Za odvod fekalnih odpadnih vod se v območju urejanja zgradi glavni vod fekalne kanalizacije DN 300, ki poteka v cesti zahodno od predvidene gradnje in se na območju priključka dostopa »Z« (predvidenega v 1. fazi za dostop na GP2) na ulico Brod – cesto »B« priključuje na rekonstruirano fekalno kanalizacijo, načrtovano po OPPN Brod – Drage, ki poteka v ulici Brod in se navezuje na črpališče Irča vas ter naprej na CČN Ločna.
(3) Izpust meteornih voda s parkirišč se izvede v meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj in maščob. Le-ta poteka v cesti zahodno od predvidene gradnje in se na območju priključka dostopa »Z« (predvidenega v 1. fazi za dostop na GP2) na ulico Brod – cesto »B« priključuje na rekonstruirano meteorno kanalizacijo, načrtovano po OPPN Brod – Drage.
(4) Za odvodnjavanje manjših utrjenih površin se v okviru posameznih parcel lahko predvidijo tudi ponikovalnice z manjšo kapaciteto, če se z geološkimi raziskavami in elaboratom dokaže, da je ponikanje na lokaciji možno in ne bo vplivalo na odvodnjavanje širšega območja ter poslabševalo obstoječih razmer. Dimenzioniranje ponikovalnic se izvede po predhodnih geoloških raziskavah in ugotovljenih sposobnostih zemljišča za ponikanje. Iz ponikovalnih komor se izvede prelivne robove za izredno visoke vode, ki se nato izpustijo v zbirno meteorno kanalizacijo in naprej po rekonstruiranem kanalu, načrtovanem z OPPN Brod – Drage, v reko Krko.
(5) Meteorna in fekalna kanalizacija, ki sta potrebni za uporabo stanovanjskih objektov v UE1 na GP2 se v 1. fazi do izvedbe ločenega sistema (rekonstrukcije kanalizacije po ulici Brod do reke Krke, ki je načrtovana z OPPN Brod – Drage) lahko priključujeta na obstoječo kanalizacijo v mešanem sistemu, ki poteka v ulici Brod – cesti »B«. Po izvedbi ločenega sistema do reke Krke pa je obvezna priključitev na novozgrajeno omrežje. Do mesta priključitve na obstoječo kanalizacijo mora investitor zgraditi ločen sistem kanalizacije. Fekalne vode se priključujejo na obstoječ mešan sistem, meteorne vode pa se rešujejo s ponikanjem. V primeru visokih voda se izvede prelivni rob za izredno visoke vode, ki se nato izpustijo v obstoječ sistem kanalizacije. Projektant mora s hidravličnim izračunom dokazati pretočno sposobnost obstoječe kanalizacije.
(6) Vse rešitve morajo biti potrjene s strani lastnika komunalne infrastrukture in upravljavca javne kanalizacije.
(7) Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije je potrebno upoštevati vse potrebne predpise o javni kanalizaciji, o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda ter o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(8) Priključevanje objektov na javno kanalizacijsko omrežje bo možno po izvedbi in predaji v upravljanje smiselno zaključenih celot kanalizacijskega omrežja, projektiranega po tem OPPN in OPPN Brod – Drage.
32. člen
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Napajanje objektov se prednostno predvidi iz obstoječih TP (TP Mrzla dolina, TP Brod Drage ali TP Slavka Gruma 2). V primeru potrebe po večji odjemni moči se predvidi novo TP ustrezne moči na območju urejanja. Ruši se obstoječa TP (na drogu), ki stoji na zemljišču s parc. št. 826, k.o. Šmihel pri Novem mestu, na GP16. Novo TP se vzanka v obstoječe oziroma predvidene 20 kV kablovode, položene v EKK. Na vseh uvozih se EKK dodatno mehansko utrdi skladno s tehničnimi predpisi, normativi in standardi.
(2) Obstoječe 20 kV daljnovode, ki potekajo preko območja urejanja, je potrebno prestaviti v novo obbetonirano EKK skladno s predvidenim OPPN Brod – Drage.
(3) Kabelska kanalizacija se izvede s PVC cevmi ter jaški standardnih dimenzij, ki se jih v cestnem telesu dodatno zaščiti s pustim betonom. Kanalizacija se vodi v peščevih površinah odmaknjeno od ostale infrastrukture. V hodniku za pešce se cevi zasipljejo s peskom ter nato z gramozom. Odjem za posamezne objekte se izvede preko samostojnih KRO, ki so skupne za več objektov.
(4) Za potrebe informatike je potrebno po celotni trasi EKK predvideti še dvojček 2 x fi 50 mm.
(5) Pri načrtovanju elektroenergetskega omrežja je potrebno upoštevati tudi sledeče pogoje:
– Pred pričetkom posegov v prostor je potrebno zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov.
– Vse tangence je potrebno projektno obdelati v smislu dolgoročnih rešitev, tangirane vode pa predhodno nadomestiti z nadomestnimi vodi, pri čemer se kakovost napajanja obstoječih odjemalcev ne sme poslabšati.
– Minimalni odmiki od sosednjih komunalnih vodov in naprav ter križanja se izvedejo skladno s tehničnimi predpisi in normativi.
– Vso elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) je v fazi projektne dokumentacije potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.
– Priključitev objektov na elektroenergetsko omrežje se izvede skladno s pogoji upravljavcev energetskih vodov in naprav.
(6) Na območju urejanja se ob cesti na vzhodni in zahodni strani izvede klasična javna razsvetljava. V sklopu načrtovanja večstanovanjskih stavb se po poteh med stavbami predvidi zunanja razsvetljava. Medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Višina kandelabrov in tipi svetilk naj bodo skladni z namembnostjo površin. Kable naj se vodi ob nizkonapetostnem razvodu in v kabelski kanalizaciji. Razsvetljava mora biti izvedena s svetilkami, ki ne povzročajo t. i. svetlobnega onesnaževanja, in sicer v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(7) Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN.
33. člen
(telekomunikacijsko omrežje in sistem zvez)
(1) Za navezavo nove soseske na telekomunikacijska omrežja telekomunikacijskih operaterjev (Telekom, Telemach, T2) se v sklopu komunalne in cestne infrastrukture zgradijo nove kabelske kanalizacije, ki se jih navezuje na najbližja obstoječa zunaj območja urejanja oziroma so usklajena z rešitvami OPPN za sosesko Brod – Drage. Izhodiščne točke navezav se predvidijo v nadaljnjem projektiranju za vsakega operaterja posebej. Kabelske kanalizacije se gradijo v skupnem koridorju, kjer se predvidijo posamezne cevi ločeno glede na telekomunikacijskega operaterja.
Za telekom se predvidi priključevanje v kabelskem jašku KJ23 na trasi glavne kabelske kanalizacije ob Topliški cesti, za Telemach pa je predvideno priključevanje v več vstopnih točkah (jaških) obstoječe cevne KK (na Z delu obstoječega niza blokov) v neposredni bližini (na V robu) OPPN.
(2) Ob kabelski TK kanalizaciji se predvidi samostojna kabelska kanalizacija za optično omrežje.
(3) S predvideno gradnjo na obravnavanem območju bo tangirano obstoječe KKO in razvodno TK omrežje, za kar se izvede ustrezna zaščita oziroma prestavitev na tangiranih odsekih.
34. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Predviden plinovod znotraj območja se naveže na obstoječo mestno plinovodno mrežo, ki poteka v cesti Brod. Ob rekonstrukciji ceste se le-ta na tangiranem odseku zamenja z večjim profilom cevi. Plinovod v območju urejanja se krožno naveže z obstoječim plinovodom ob objektu Slavka Gruma ter plinovodom soseske Brod – Drage. Plinovod se polaga vzporedno z vodovodom, z ustreznim odmikom. Distribucijski plinovod ne sme potekati pod stavbami.
(2) Nadtlak v distribucijskem plinovodu bo znašal 1,0 bar. Na plinovodu morajo biti nameščene sekcijske zaporne pipe, v najnižjih točkah mora biti zagotovljen izpust kondenza.
(3) Plinovod mora biti projektiran in zgrajen v skladu z določili o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do 16 bar. Notranja plinska napeljava mora biti projektirana in izvedena v skladu s tehničnimi predpisi za plinsko napeljavo DVGW-Trgi 86 ter internimi tehničnimi zahtevami sistemskega operaterja.
(4) Križanje plinovodnega omrežja z ostalimi komunalnimi vodi je potrebno izvesti v prisotnosti nadzornega organa in upravljavca posameznega komunalnega voda.
(5) Pri nadaljnjem projektiranju in izvedbi je treba upoštevati še predpise in navodila za distribucijsko plinovodno omrežje zemeljskega plina v Mestni občini Novo mesto ter splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja.
35. člen
(ogrevanje)
Ogrevanje stavb je predvideno preko mestne plinske mreže z zemeljskim plinom. Stavbe se lahko ogrevajo tudi z izkoriščanjem drugih virov energije, npr. alternativnih virov ogrevanja in tudi hlajenja (pasivna hiša), s solarno energijo (obnovljivi viri energije), toplotnimi črpalkami ipd.
36. člen
(odpadki)
(1) Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in se redno odvažajo v Center za ravnanje z odpadki Dolenjske v Leskovec. Na območju urejanja se zagotovi potrebno število ekoloških otokov (zbirnih mest posod za odpadke). Le-ti se locirajo tako, da je možen odvoz s komunalnim vozilom. Za posamezne zabojnike se uredijo zaprte nadstrešnice v leseni izvedbi, ki so dostopne stanovalcem in koncesionarjem za odvoz.
(2) Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža/papir, karton, lesni odpadki in dr./, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno in jih odvažati v nadaljnjo predelavo. Zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov se postavi na ekološko tehnično ustrezen prostor.
(3) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen s predpisi o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Novo mesto.
(4) V času izvajanja gradbenih del mora investitor z gradbenimi odpadki ravnati in jih sanirati na način skladno s predpisi o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih ter predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
37. člen
(kulturna dediščina)
Na območju OPPN ni evidentirane kulturne dediščine.
5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
38. člen
(varovanje pred prekomernim hrupom)
(1) Glede na mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju območje predvidene stanovanjske soseske spada v območje III. stopnje varstva pred hrupom. V primeru prekoračitve mejnih vrednosti hrupa v okolju po izgradnji soseske je umestitev novih hrupnejših dejavnosti dopustna le, če je moč izvesti smiselne protihrupne ukrepe oziroma zaščito na stavbah oziroma zmanjšati vpliv hrupa na dovoljeno raven.
(2) Za načrtovane stavbe in zunanje površine v območju OPPN je potrebno upoštevati obremenitve s hrupom na predmetnem območju ter načrtovati ustrezno zvočno zaščito stavb skladno z določili predpisa o zvočni zaščiti stavb. Pri tem je potrebno upoštevati predvsem obremenitve s hrupom, ki jih bo povzročala načrtovana mestna cesta.
(3) Stanovanjsko območje se pred hrupom varuje na način, da se od ceste loči z zelenim pasom, ob cesti pa se zasadi drevored, ki hrup ublaži. Za zaščito pred hrupom se postavi ograja ob GP1 (obstoječa pozidava) ter ob avtobusnemu postajališču.
39. člen
(varovanje pred onesnaženjem zraka)
(1) Predvidena obremenitev zraka zaradi izgradnje stanovanjske soseske ne bo presegala dovoljenih koncentracij v skladu z določili o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku.
(2) Pri ureditvi ogrevanja stavb je treba upoštevati določila predpisov o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, da imajo dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.
(3) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu z zakonskimi zahtevami.
40. člen
(varovanje pred onesnaženjem voda)
(1) Odvodnjavanje komunalnih odpadnih vod je predvideno s priključitvijo na centralno čistilno napravo v Ločni, padavinske vode pa se preko meteorne kanalizacije speljejo v reko Krko. Padavinske vode ne smejo pritekati na cesto ali na njej zastajati, za kar mora biti urejeno ustrezno odvodnjavanje. Pri izvedbi ponikovalnic je potrebno predvideti ukrepe za preprečitev udora ponikanih vod v cestna telesa. Onesnažene padavinske vode se lahko odvaja le preko lovilcev olj in maščob.
(2) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z določili predpisov, ki urejajo izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Emisije v vodotok naj bodo urejene tako, da bodo skladne z določili predpisa o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo ter določili predpisa o stanju površinskih voda.
(3) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti skladna z določili predpisa o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in določili predpisa o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, pri čemer se predvidi zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike ali padavinsko kanalizacijo (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ipd.).
(4) V času gradnje mora investitor zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin ali prosto v zemljo.
41. člen
(varovanje pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Za zagotavljanje povečanih potreb po električni energiji je predvidena postavitev transformatorske postaje, ki predstavlja nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njeno postavitev in obratovanje se morajo upoštevati določila predpisa o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju ter določila predpisa o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje.
(2) Pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za vsak nov ali rekonstruiran objekt ali napravo, ki je vir elektromagnetnega sevanja, mora biti izpolnjen pogoj, da elektromagnetno polje kot posledica uporabe ali obratovanja vira ne sme presegati mejnih vrednosti količin elektromagnetnega polja v posameznih območjih naravnega in življenjskega okolja, določenih z veljavnimi predpisi.
42. člen
(osončenje fasad in odprtih površin)
Z upoštevanjem umeščanja stavb znotraj površine za razvoj stavb ter z upoštevanjem medsebojnega odmika med posameznimi enotami znotraj površine za razvoj stavb, tj. minimalno 13 m med stranskima fasadama znotraj površine za razvoj stavb in minimalno 25 m med fasado predvidenega objekta ter obstoječo pozidavo izven območja, se zagotavlja ustrezen kot osončenja fasad in odprtih površin preko celega leta. Lega stavb oziroma organizacija notranjih prostorov mora biti predvidena tako, da se v največji možni meri zagotovi dobro osončenost oziroma naravno osvetlitev bivalnih prostorov. Z umestitvijo novih objektov, načrtovanih s tem OPPN, mora biti zagotovljeno vsaj minimalno osončenje obstoječih objektov v sosednji soseski Slavka Gruma na V delu, ki je določeno s predpisi za osončenje bivalnih prostorov.
43. člen
(varovanje krajinskih značilnosti)
(1) Predvidene gradnje in ureditve se umeščajo v prostor, katerega okolica je v večji meri že pozidana. Z upoštevanjem tipologije obodne pozidave se v notranjosti območja ohranja zelene površine, ki se preko zelenega sistema v območju OPPN navezuje na odprti prostor v južni smeri. Notranjo strukturo območja je zaznati kot preslikavo linij iz neposredne okolice z upoštevanjem zadostnih odmikov, ki omogočajo zelene prehode, optimalno osončenost ter odpiranje pogledov. Pri umeščanju stavb je upoštevana glavna smer, ki poteka v smeri doline (sever–jug).
(2) Vertikalni gabariti večstanovanjskih stavb po določilih tega odloka ne presegajo višine obstoječih objektov oziroma kote stropa predzadnje etaže blokov soseske Slavka Gruma in tako le-te višinsko ne izstopajo v prostoru, s čimer se ohranja silhueta naselja.
(3) Zelene površine se zasadi z avtohtono vegetacijo. Višinske razlike se morajo prednostno reševati z izvedbo zazelenjenih brežin. Pri zasaditvi je treba upoštevati krajinske značilnosti (naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti ipd.).
44. člen
(varovanje plodne zemlje in tal)
(1) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja odlaga v pasovih višine do 2 m ter nato uporabi pri končni ureditvi območja.
(2) Potrebno je upoštevati predpise o varstvu tal.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
45. člen
(naravne omejitve)
Območje urejanja leži izven območja erozivnosti ali plazovitosti terena ter izven območja poplavnosti in visokih podtalnih vod, zato dodatni ukrepi za zagotovitev potrebnega varstva s tega področja pri gradnji stavb in ostalih ureditev niso potrebni.
46. člen
(zaklanjanje)
Glede na določila predpisa o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji, le-teh ni potrebno predvideti. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče.
47. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi (živali) in premoženja (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države). Notranji prometni sistem cest omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce v skladu z določbami odloka o uporabi slovenskega nacionalnega standarda SIST DIN 14090 (Uradni list RS, št. 117/03). Na območju urejanja je predvideno hidrantno omrežje, ki zagotavlja zadostne količine požarne vode po določilih predpisa o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Razmik med samostoječimi stavbami mora biti najmanj 8 m, da se ne omogoča prenos požara z objekta na objekt (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami).
(2) Za zagotovitev ustrezne požarne varnosti na območju OPPN se morajo upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(3) Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
48. člen
(potresna varnost)
(1) Predvidene stavbe in ureditve morajo biti projektirane za projektni pospešek tal, ki znaša 0,175 g. V skladu z določili predpisa o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov morajo biti le-ti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili:
– porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta,
– deformacij, večjih od dopustnih ravni,
– škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali
– škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.
(2) Intervencijske in evakuacijske poti so zagotovljene po predvidenih prometnicah, parkiriščih in pešpoteh ter po obstoječi pešpoti, ki poteka po zahodnem robu soseske Slavka Gruma. Tako bodo zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi, živali ali premoženja.
7. Faznost (etapnost) izvedbe prostorske ureditve
49. člen
(faznost)
(1) OPPN se lahko izvaja fazno na način, da so posamezne faze prostorskih ureditev zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izvedbe ostalih delov prostorske ureditve. V sklopu zaključenih funkcionalnih celot mora biti sočasno zagotovljena vsa pripadajoča javna in ostala infrastruktura, ki je po tem odloku zahtevana za uporabo stanovanjskih objektov v okviru posamezne funkcionalno zaključene celote.
(2) Ureditev zelenih površin in gradnja igrišč k posameznim stanovanjskim stavbam se zagotovi skladno s 24. členom tega OPPN. Investitorji posameznih stanovanjskih stavb so glede na število stanovanj dolžni zagotoviti sorazmerni del zelenih površin znotraj OPPN, pri čemer morajo biti zelene površine in igrišča v UE2 za potrebe soseske zgrajene in predane v uporabo ob predaji v uporabo prvega izmed načrtovanih stanovanjskih objektov s tem OPPN.
(3) Do pričetka uporabe načrtovanih stanovanjskih stavb na GP3 v območju urejanja je potrebno izvesti priključevanje na cesto »1A« ter zgraditi vso javno komunalno opremo načrtovano s tem OPPN, ki mora biti predana v uporabo upravljavcem.
(4) Izvedba ureditev mirujočega prometa za sosesko Slavka Gruma na severovzhodnem območju urejanja (v UE6) ni fazno opredeljena, njena realizacija ni odvisna od ostalih gradenj in ureditev v območju OPPN.
(5) Po končanju gradbenih del v okviru posamezne funkcionalno zaključene celote se sanira začasne površine deponij materiala in izvede končne zunanje ureditve z ustreznimi poravnavami, oblikovanjem brežin, zatravitvami in zasaditvami.
(6) Faznost izvedbe kanalizacijskega omrežja in priklop na javno omrežje sta določena v 31. členu tega odloka.
50. člen
(faznost izvedbe prometnih in ostalih ureditev)
(1) Faznost izvedbe prometne ureditve je prikazana v grafičnem delu, listih št. 6.1 Situacija prometne ureditve; 6.1.1 Situacija prometne ureditve – 1.faza:
– V prvi fazi je za namen gradnje stavb in drugih ureditev na GP2 dopustno urediti dostop »Z« v širini do 5 m z rekonstrukcijo obstoječe kolovozne poti in s priključevanjem na ulico Brod – cesto »B« v priključku (P1). Za uporabo objektov na GP2 mora biti izvedena tudi pešpot ob severni strani GP2 (GP9) z ustrezno zasaditvijo kot zelene bariere do obstoječih stanovanjskih hiš na UE1a, pešpot ob vzhodni (GP11) in južni strani GP2 (GP12), manjkajoči del peš/kolesarske poti ob JV strani GP5 (GP13) z navezavo na obstoječo intervencijsko/peš/kolesarsko pot in del kombinirane peš in kolesarske poti ob zahodni strani GP2 (GP7).
– V končni fazi se priključevanje soseske Mrzla dolina – zahod na ulico Brod predvidi preko ceste »1A« (po OPPN Brod – Drage).
– Ob izvedbi prečne notranje ceste »C« se ukine dostop »Z«. Preko notranje ceste »C« je omogočen dostop do objektov na GP2 in GP3.
– V smeri proti jugu se ob vzhodni strani javnih zelenih površin po celotni dolžini izvede še preostali del kombinirane poti za peš in kolesarski promet, ki služi tudi za dostop do zalednih kmetijskih zemljišč.
– Ulica Brod se rekonstruira z umestitvijo površin za pešca in kolesarja s preoblikovanjem obstoječih in izvedbo novih priključkov ter z izvedbo avtobusnega postajališča.
Za uporabo objektov na GP3 mora biti izvedena pešpot ob severni strani GP3 (GP12) ter del kombinirane peš in kolesarske poti ob zahodni strani GP3 (GP17).
(2) Izvedba dostopa za uporabo objektov na GP1 preko rekonstruiranega obstoječega priključka (P2) ni fazno opredeljena, njena realizacija ni odvisna od ostalih gradenj in ureditev v območju OPPN.
(3) Če do gradnje objektov na GP2 v 1. fazi ne pride in se v 1. fazi izvaja gradnja na drugih GP, je potrebno funkcionalno smiselno zgraditi ob gradnji stanovanjskih stavb tudi peš/kolesarske poti oziroma njihove dele, načrtovane s tem OPPN.
8. Velikost dopustnh odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
51. člen
(velikost dopustnih odstopanj)
(1) Znotraj območja OPPN so dopustne naslednje tolerance:
– Zaradi konstrukcijskih ali fasadnih elementov se dopušča odstopanje od maksimalnega horizontalnega gabarita, in sicer za 5 % ter posledično tudi odstopanje izven površine za razvoj stavb, če je za to dovolj prostora in povečanje širine ne vpliva negativno na sosednje stavbe.
– Gospodarski dostopi na streho ter ostali tehnološki deli objekta (dimnik, stolp, dvigalo ipd.) ne predstavljajo maksimalnega višinskega gabarita stavbe, definiranega v 15. členu in ga le-ti lahko presegajo.
– Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija znotraj gradbene parcele, določene s tem OPPN.
– Odstopanja od višinskih kot kleti, pritličij in posledično ostalih kot, določenih s tem OPPN, so možna, če se izkaže pri pripravi projektov za gradbeno dovoljenje, da bo s tem gradnja bolj ekonomična ali bolj funkcionalna. Odstopanje nad maksimalno dovoljeno višino objektov s tem OPPN ni dovoljeno.
– V primeru odstopanja trase in kote ceste, predvidene s tem OPPN, se morajo novi trasi in koti ceste prilagoditi vse ostale tangirane ureditve (gradbena parcela, gradbena linija po celotnem nizu, absolutna višinska kota objekta, ostala infrastruktura).
– Pri gradnji ali prenovi prometnih ureditev, komunalne in energetske infrastrukture, sistemu zvez so dovoljena odstopanja od predvidenih tras in lokacij infrastrukturnih objektov ter naprav, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč oziroma ustreznejše tehnološke ali bolj ekonomične rešitve, če te rešitve ne poslabšajo obstoječega oziroma predvidenega stanja. Če so spremembe pri urejanju komunalne infrastrukture tako velike, da niso v skladu s smernicami in pogoji, podanimi s strani nosilcev urejanja prostora v postopku sprejemanja tega OPPN, je potrebno v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojnih upravljavcev.
– Dovoljeno je odstopanje od tras pešpoti.
– Dovoljeno je odstopanje od faznosti, določene v 49. in 50. členu tega odloka, v primeru predhodne izgradnje ceste »1A«.
– V primeru, da bosta cesta »1A« in cesta »C« zgrajeni pred gradnjo objektov na GP2, se dostop »Z« ne izvede.
– Dovoljeno je odstopanje od faznosti, predpisane za gradnjo javne kanalizacije, določene v 31. oziroma 49. členu tega odloka.
(2) Prikaz umestitve stavb, organizacije zelenih in manipulacijskih površin v grafičnem delu, list 5.2.1 Ureditvena situacija končno stanje in 5.2.2 Ureditvena situacija končno stanje s prikazom dostopa 'Z' (1. faza), je zgolj informativna in se lahko spremeni glede na drugačne tehnične rešitve skladno z mejnimi pogoji tega odloka. Pri nadaljnjem projektiranju stavb ter ostalih ureditev so za investitorja tako obvezujoči lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo ter vsi ostali pogoji iz tega odloka.
9. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
Po prenehanju veljavnosti tega OPPN se območje ureja z OPN.
10. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
10.1 Obveznosti investitorjev in izvajalcev
52. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Poleg vseh obveznosti, navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev in izvajalcev pri prostorskih ureditvah še:
– Pred pričetkom zemeljskih del je potrebno pravočasno obvestiti upravljavce cestnega in ostalega infrastrukturnega omrežja zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe in ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del.
– Pri gradnji infrastrukturnih omrežij in gradnji objektov je potrebno izpolnjevati zahteve v skladu s tehničnimi predpisi oziroma z navodili posameznega upravljavca glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in križanj, neposredne spremembe nivelete cestišča in globine infrastrukturnih vodov.
– Stavbe se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavcev.
– Izvajalec del mora o vsaki poškodbi infrastrukturnih objektov in naprav takoj obvestiti upravljavca tangiranega infrastrukturnega omrežja.
– Stroške ogleda, zakoličbe, zaščite, prestavitve infrastrukturnega omrežja (vključno z izdelavo projektov) ter nadzora krije investitor prostorske ureditve. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del v prostoru, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
– Zagotovljeni morajo biti vsi potrebni varnostni ukrepi in gradbišče organizirano tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja.
– Omogočiti je potrebno dovoze in dostope do vseh zalednih zemljišč v času gradnje in po gradnji.
– Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo.
– Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma posamezne lokacije.
– Investitor stavb na posamezni gradbeni parceli mora poleg ureditve okolice stavbe urediti tudi sorazmerni del zunanjih zelenih površin za igro otrok in počitek stanovalcev v okviru UE2.
– Manjkajoči del poti GP13 mora biti zgrajen sočasno ob ureditvi površin na GP5 in je obveznost investitorja ureditve na GP5.
– Investitor gradnje objektov na GP2 mora financirati in zgraditi pešpot ob severni strani GP2 (GP9) z ustrezno zasaditvijo kot zeleno bariero do obstoječih stanovanjskih hiš na UE1a, pešpot ob vzhodni (GP11) in južni strani GP2 (GP12) ter del kombinirane peš in kolesarske poti ob zahodni strani GP2 (GP7), sofinancirati in zgraditi pa manjkajoči del peš/kolesarske poti ob JV strani GP5 (GP13) z navezavo na obstoječo intervencijsko/peš/kolesarsko pot.
– Investitor gradnje objektov na GP3 mora financirati in zgraditi manjkajoči del pešpoti ob severni strani GP3 (GP12), če ta še ne bo izvedena, del kombinirane peš in kolesarske poti ob zahodni strani GP3 (GP17) ter sofinancirati in zgraditi manjkajoči del peš/kolesarske poti ob JV strani GP5 (GP13) z navezavo na obstoječo intervencijsko/peš/kolesarsko pot.
– Financiranje izgradnje in prestavitev infrastrukture bo potekalo v dogovoru med investitorji, upravljavci in Mestno občino Novo mesto. Za komunalno opremo, ki je v pristojnosti lokalne skupnosti, se sklene pogodba o opremljanju, v kateri se podrobneje definirajo obveznosti posameznih pogodbenih strank. Za ostalo infrastrukturo se investitorji in upravljavci v medsebojnih pogodbah podrobneje dogovorijo o pogojih financiranja.
– Stroške izgradnje javne vodovodne, kanalizacijske in cestne infrastrukture, vključno z javno razsvetljavo, ki je skupna za OPPN Brod-Drage in OPPN Mrzla dolina-zahod, nosi investitor v sorazmernem deležu glede na Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja Kanalizacija za OPPN Mrzla dolina-zahod in OPPN Brod – Drage (Uradni list RS, št. 107/11 s spremembami in dopolnitvami) in glede na delitev stroškov za skupno dostopno cesto 1A, ki se določi z ločenim odlokom oziroma programom opremljanja.
– Delitev stroškov nove načrtovane javne komunalne opreme v območju tega OPPN, ki se nanaša na javno vodovodno, kanalizacijsko in prometno omrežje z javno razsvetljavo ter javne zelene površine, bo predmet za ta namen izdelanega odloka in programa opremljanja stavbnih zemljišč, če z investitorji s pogodbo o opremljanju ne bo drugače dogovorjeno.
– Izvedba manjkajočega pločnika in kolesarske steze na ulici Brod – cesta »B« ob GP1 je obveznost investitorjev gradenj v tem OPPN.
– Investitorji so dolžni urediti zelene površine in otroška igrišča v okviru gradbenih parcel k posameznih stanovanjskim stavbam po določilih 24. člena tega OPPN ter prispevati sorazmerni del stroškov ureditve zelenih površin v UE2 in UE4.
– Investitor gradnje na GP2 mora izvesti prestavitev kapelice.
– Investitor gradnje na GP2 mora postaviti protihrupno ograjo med cestiščem in zemljišči na GP1.
III. GRAFIČNI DEL OPPN
Grafični del OPPN vsebuje naslednje načrte:
1 Izsek iz grafičnih prilog izvedbenega dela OPN Mestne občine Novo mesto s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju, M 1:5000
2 Umestitev območja urejanja:
2.1 Prikaz območja urejanja v širšem prostoru (TTN), M 1:5000
2.2 Pregledna situacija (DOF), M 1:5000
3 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:2500
4 Prikaz obstoječega parcelnega stanja (DKN), M 1:1000
5 Prikaz ureditev glede postavitve objektov znotraj območja OPPN:
5.1 Ureditvene enote, M 1:1000
5.2.1 Ureditvena situacija končno stanje, M 1:1000
5.2.2 Ureditvena situacija končno stanje s prikazom dostopa 'Z' (1. faza), M 1:1000
5.3 Prikaz javnih površin, M 1:1000
5.4 Značilni prerezi, M 1:500
6 Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – energetska, komunalna in ostala infrastruktura:
6.1 Situacija prometne ureditve, M 1:500
6.1.1 Situacija prometne ureditve – 1. faza, M 1:1000
6.2 Situacija energetske, komunalne in ostale infrastrukture, M 1:500
6.3 Zbirna situacija GJI za OPPN Brod – Drage in OPPN Mrzla dolina – zahod, M 1:1000
7 Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, M 1:1000
8 Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, M 1:1000
9 Načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličbo:
9.1 Načrt parcelacije, M 1:1000
9.2 Zakoličbena situacija, M 1:500.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
53. člen
(prehodne določbe)
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za sosesko Brod – Drage (Uradni list RS, št. 113/09 in št. 45/11) v delu, ki se nanaša na izvedbo avtobusnega postajališča na zemljišču parc.št. 825 in 1312, vse k.o. Šmihel pri Novem mestu, ter ceste »1A« (del ulice Na Dragah), na območju priključevanja na ulico Brod – cesto »B« na zemljišču s parc.št. 826, k.o. Šmihel pri Novem mestu.
54. člen
(hramba)
OPPN se v analogni in digitalni obliki hrani na sedežu Mestne občine Novo mesto in sedežu Upravne enote Novo mesto.
55. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-25/2010
Novo mesto, dne 11. julija 2013
Župan
Mestne občine Novo mesto
Alojzij Muhič l.r.