Uradni list

Številka 47
Uradni list RS, št. 47/2013 z dne 31. 5. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 47/2013 z dne 31. 5. 2013

Kazalo

1853. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, stran 5456.

Na podlagi četrtega odstavka 112. člena in četrtega odstavka 113. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 48/12 in 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa obveznost plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje zraka (v nadaljnjem besedilu: okoljska dajatev) z emisijo ogljikovega dioksida (v nadaljnjem besedilu: CO(2)) v zrak pri zgorevanju goriva in z emisijo fluoriranih toplogrednih plinov, zavezance za okoljsko dajatev ter njene plačnike, osnovo za obračunavanje okoljske dajatve, njeno višino in način njenega obračunavanja, odmere ter plačevanja.
(2) Ta uredba v skladu s 17. členom Direktive Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L št. 283 z dne 31. 10. 2003, str. 51), zadnjič spremenjene z Direktivo Sveta 2004/75/ES z dne 29. aprila 2004 o spremembi Direktive Sveta 2003/96/ES glede možnosti Cipra za uporabo začasnih izjem ali znižanih stopenj obdavčitve energentov in električne energije (UL L št. 157 z dne 30. 4. 2004, str. 100), določa tudi pogoje za vračilo plačane okoljske dajatve, njeno oprostitev ali zmanjšanje plačila.
(3) Ta uredba v skladu s 27. členom Direktive 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (UL L št. 140 z dne 5. 6. 2009, str. 63) določa tudi enakovredne ukrepe za izključitev malih naprav iz sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov.
2. člen
(okoljska dajatev)
(1) Okoljska dajatev se plačuje zaradi onesnaževanja zraka z emisijo CO(2) pri zgorevanju goriva (v nadaljnjem besedilu: okoljska dajatev zaradi zgorevanja goriva) ali zaradi onesnaževanja zraka z emisijo fluoriranih toplogrednih plinov pri proizvodnji, namestitvi in vzdrževanju opreme, ki vsebuje te pline (v nadaljnjem besedilu: okoljska dajatev zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov).
(2) Okoljska dajatev se obračunava v določenem znesku na enoto obremenitve okolja z emisijo CO(2).
(3) Znesek na enoto obremenitve iz prejšnjega odstavka določi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(4) Okoljska dajatev je prihodek proračuna Republike Slovenije.
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. CER je enota potrjenega zmanjšanja emisij v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
2. energetsko intenzivna dejavnost je dejavnost, za katero gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik dokaže, da stroški nabave goriva in električne energije vključujejo najmanj tri odstotke proizvodne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: energetsko intenzivno podjetje);
3. dodeljena količina je količina emisij toplogrednih plinov, dodeljena v posameznem letu upravljavcu male naprave, vključenem na seznam upravljavcev in naprav v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
4. ERU je enota zmanjšanja emisij v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
5. fluorirani toplogredni plini so fluorirani toplogredni plini v skladu z Uredbo (ES) št. 842/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o določenih fluoriranih toplogrednih plinih (UL L št. 161 z dne 14. 6. 2006, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1137/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek, določen v členu 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES, glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Prvi del (UL L št. 311 z dne 21. 11. 2008, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 842/2006/ES);
6. gorivo je organska spojina z vsebnostjo ogljika, vodika, kisika in drugih snovi v trdnem, tekočem ali plinastem stanju, ki se uporablja za pridobivanje toplote ali pogon motorjev ali turbin;
7. mala naprava je naprava, katere emisije toplogrednih plinov, ugotovljene in preverjene v poročilu o emisijah toplogrednih plinov v vsakem letu iz obdobja 2008 do 2010, so manjše od 25 000 ton ekvivalenta CO(2,), in ima med opravljanjem dejavnosti izgorevanja nazivno vhodno toplotno moč pod 35 MW brez emisij iz biomase, njen upravljavec pa je pridobil dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
8. naprava de minimis je naprava iz sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni visokemu tveganju premestitve emisij CO(2) v skladu s Sklepom Komisije z dne 24. decembra 2009 o določitvi seznama sektorjev in delov sektorjev v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO(2) (UL L št. 1 z dne 5. 1. 2010, str. 10), zadnjič spremenjenim s Sklepom Komisije z dne 17. avgusta 2012 o spremembi sklepov 2010/2/EU in 2011/278/EU v zvezi s sektorji in deli sektorjev, ki veljajo za izpostavljene visokemu tveganju premestitve emisij CO(2 )(UL L št. 241 z dne 7. 9. 2012, str. 52), v kateri poteka dejavnost izgorevanja goriv in je sestavljena iz tehničnih enot, katerih skupna nazivna vhodna toplotna moč ne dosega vrednosti iz 3. točke priloge 1 Uredbe o toplogrednih plinih, dejavnostih in napravah, za katere je treba pridobiti dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov oziroma izvajati monitoring emisij toplogrednih plinov (Uradni list RS, št. 55/11), njena skupna nazivna vhodna toplotna moč pa presega 10 MW in je bilo v letu 2010 v njej porabljenih vsaj 0,9 milijona m3 zemeljskega plina ali vsaj 800 ton naftnih derivatov;
9. naprava je premična ali nepremična tehnološka enota, za katero je določeno, da lahko povzroča obremenitev okolja, ker v njej poteka en ali več tehnoloških procesov in na istem kraju z njimi neposredno povezanih tehnoloških procesov, ki lahko povzročajo obremenitev okolja;
10. oprema, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, je nepremična oprema za hlajenje in klimatizacijo ter toplotne črpalke, vgrajeni gasilni sistemi, visokonapetostni stikalni mehanizmi, klimatske naprave v motornih vozilih;
11. pomoči po pravilu de minimis so pomoči, ki zaradi svoje višine ne izkrivljajo ali ogrožajo konkurence in kot take ne predstavljajo državne pomoči;
12. potencial globalnega segrevanja plina je celotni prispevek h globalnemu segrevanju zaradi emisij ene enote tega plina v primerjavi z eno enoto referenčnega plina, to je CO(2), ki mu je dodeljena vrednost 1;
13. pridobitelj goriva je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki pridobi gorivo v drugi državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) in ga vnese v Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: RS);
14. proizvodna vrednost pomeni prihodke, vključno s subvencijami, povezanimi s ceno izdelkov, povečane ali zmanjšane za spremembe zalog končnih in nedokončanih izdelkov ter blaga in storitev, nabavljenih za nadaljnjo prodajo, zmanjšane za nabave blaga ali storitev za nadaljnjo prodajo; proizvodna vrednost se ugotavlja za eno leto;
15. seznam imetnikov dovoljenj za izpuščanje toplogrednih plinov in imetnikov odločb o napravi de minimis je seznam zavezancev za plačilo okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva z navedbo obdobij, v katerih lahko posamezna oseba s seznama nabavlja gorivo z oprostitvijo plačila okoljske dajatve na podlagi tretjega in četrtega odstavka 8. člena te uredbe ali je upravičena do vračila okoljske dajatve;
16. seznam upravljavcev in naprav je seznam upravljavcev in naprav, vključenih v sistem trgovanja z emisijskimi kuponi v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja;
17. stroški nabave goriva in električne energije so dejanski stroški energije, ki je bila nabavljena ali proizvedena v gospodarski družbi ali pri samostojnem podjetniku posamezniku, pri čemer se upoštevajo samo gorivo, toplota in električna energija, ki se uporabljajo za ogrevanje ali pogon nepremičnih motorjev in strojev ter za opremo, uporabljeno pri visokih ali nizkih gradnjah ali javnih gradbenih delih; pri določitvi stroškov nabave goriva in električne energije se upoštevajo tudi vsi davki, razen davka na dodano vrednost, ki se lahko odbije kot vstopni davek v skladu s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost;
18. trgovalno obdobje je obdobje od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2020;
19. uvoz je sprostitev goriva v prost promet ali kateri koli drug postopek ali ravnanje, pri katerem nastane carinski dolg v skladu s carinskimi predpisi oziroma bi nastal carinski dolg, če ne bi bila predpisana oprostitev carine;
20. upravljavec naprave je upravljavec naprave v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
4. člen
(uporaba predpisov)
Za vprašanja glede obračunavanja obresti, doplačila in vračila plačane okoljske dajatve, postopka izterjave, uporabe pravnih sredstev in za druga vprašanja glede postopka, stvarne in krajevne pristojnosti carinskega organa, ki niso urejena s to uredbo, se uporabljajo predpisi, ki urejajo davčni postopek, oziroma carinski predpisi.
5. člen
(prijava dejavnosti zavezancev oziroma plačnikov okoljske dajatve za zgorevanje goriva in uporabo fluoriranih toplogrednih plinov)
(1) Oseba iz drugega in tretjega odstavka 9. člena te uredbe in oseba iz drugega in tretjega odstavka 20. člena te uredbe morata carinskemu organu prijaviti, kdaj se dejavnost, zaradi katere sta zavezani obračunavati in plačevati okoljsko dajatev, začne, spremeni ali preneha.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka, ki prvič postane plačnik okoljske dajatve, mora pri carinskem organu vložiti prijavo za evidentiranje 15 dni pred začetkom opravljanja dejavnosti.
(3) Prijavo za evidentiranje iz prejšnjega odstavka je treba vložiti pri carinskemu organu na obrazcu iz priloge 7, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Če oseba iz prvega odstavka tega člena preneha obstajati ali preneha opravljati dejavnost, zaradi katere je zavezana obračunati in plačevati okoljsko dajatev, mora v 15 dneh pred predvidenim prenehanjem opravljanja dejavnosti carinskemu organu predložiti obvestilo o prenehanju obstoja oziroma opravljanja dejavnosti na obrazcu iz priloge 7 te uredbe. Prekinitev oziroma prenehanje opravljanja dejavnosti zaradi nepredvidenih razlogov pa mora carinskemu organu prijaviti nemudoma na obrazcu iz priloge 7 te uredbe.
(5) Če oseba iz prvega odstavka tega člena preneha obstajati ali preneha opravljati dejavnost, carinski organ odloči o izbrisu iz evidence na njeno zahtevo, pri tem pa hkrati odloči tudi o obveznosti plačila zapadlih obveznosti okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva oziroma zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov.
II. OKOLJSKA DAJATEV ZARADI ZGOREVANJA GORIVA
6. člen
(okoljska dajatev zaradi zgorevanja goriva)
(1) Obveznost obračuna in plačila okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva nastane, ko je gorivo prvič dano v promet na območju RS, če je to proizvodnja goriva, ob pridobitvi goriva iz druge države članice EU ali ob uvozu goriva iz tretjih držav, razen če je plačilo okoljske dajatve odloženo v skladu s to uredbo.
(2) Vrste goriva, za katera se plačuje okoljska dajatev, so navedene v tabeli 1 priloge 1, ki je sestavni del uredbe.
(3) Osnova za obračunavanje okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva je enota obremenitve in je enaka emisiji 1 kg CO(2).
(4) Seštevek enot obremenitve, za katerega je treba plačati okoljsko dajatev zaradi zgorevanja goriva, se ugotavlja na podlagi uvožene oziroma pridobljene količine goriva ali prodane količine goriva, če je to gorivo proizvedeno v RS.
(5) Seštevek enot obremenitve iz prejšnjega odstavka se izračuna glede na vrsto goriva iz tabele 1 priloge 1 te uredbe.
7. člen
(odlog plačila)
(1) Plačilo okoljske dajatve se v skladu s to uredbo odloži za gorivo, ki je trošarinski izdelek in:
1. se obravnava v ureditvi odloga plačila trošarine v skladu s predpisi, ki urejajo trošarine, ali
2. ga nabavi pravna oseba oziroma se dobavlja pravni osebi, ki je na seznamu imetnikov dovoljenj za izpuščanje toplogrednih plinov in imetnikov odločb o napravi de minimis.
(2) Okoljska dajatev, katere plačilo je odloženo v skladu s prejšnjim odstavkom, zapade v plačilo:
1. ko za gorivo iz 1. točke prejšnjega odstavka nastane obveznost za obračun trošarine oziroma bi zanj nastala obveznost za obračun trošarine, če ne bi bila predpisana oprostitev plačila trošarine,
2. ko je gorivo iz 2. točke prejšnjega odstavka uporabljeno ali
3. za gorivo iz 2. točke prejšnjega odstavka, ki je na zalogi ali uporabljeno od datuma, ko je pravna oseba izbrisana s seznama imetnikov dovoljenj za izpuščanje toplogrednih plinov in imetnikov odločb o napravi de minimis.
(3) Plačilo odložene okoljske dajatve iz prvega odstavka tega člena se oprosti:
1. če se gorivo porabi za namene iz prvega odstavka 8. člena te uredbe ali
2. v primerih iz 2. točke prvega odstavka tega člena za količino goriva, izkazano in preverjeno v poročilu o monitoringu emisij toplogrednih plinov v napravi in porabljeno v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 8. člena te uredbe.
8. člen
(oprostitev plačila)
(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 2. člena te uredbe se plačilo okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva oprosti za uporabo:
1. utekočinjenega naftnega plina iz točke 3.1 in zemeljskega plina iz točke 5.1 tretjega odstavka 54. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 97/10 – uradno prečiščeno besedilo, 48/12 in 109/12) ter
2. energentov, ki so dobavljeni kot gorivo za pogon v zračnem prometu, razen za polete v zasebne namene.
(2) Plačilo okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva se oprosti za gorivo, ki se izvozi z območja EU ali iznese v druge države članice EU, ne glede na to, ali je proizvedeno v RS, pridobljeno iz drugih držav članic EU ali uvoženo iz tretjih držav.
(3) Plačilo okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva se oprosti tudi za gorivo, ki se rabi v napravi in mali napravi, za katero je njen upravljavec pridobil dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, če se gorivo rabi v:
– napravi, katere upravljavec je energetsko intenzivno podjetje;
– mali napravi, katere upravljavec je energetsko intenzivno podjetje ali če izpolnjuje pogoje o dodeljeni pomoči de minimis iz petega odstavka 18. člena te uredbe.
(4) Plačilo okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva se oprosti tudi za gorivo, ki se rabi v napravi de minimis, če upravljavec izpolnjuje pogoje o dodeljeni pomoči de minimis iz petega odstavka 18. člena te uredbe.
(5) Oprostitev plačila okoljske dajatve iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se nanaša na tisto količino goriva, ki je izkazana v poročilu o emisijah toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(6) Ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), na svojih spletnih straneh objavi seznam imetnikov dovoljenj za izpuščanje toplogrednih plinov in imetnikov odločb o napravi de minimis.
(7) Upravljavec naprave in male naprave, ki ima dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov, mora voditi evidenco o vrsti in porabi goriva. Upravljavec naprave in male naprave, ki ima dovoljenje za izpuščanje toplogrednih plinov, mora na podlagi podatkov iz evidence o vrsti in porabi goriva ministrstvu posredovati izjavo o izpolnjevanju pogojev za energetsko intenzivno dejavnost. Če upravljavec naprave in male naprave ne izpolnjuje več pogojev za energetsko intenzivno podjetje, mora o tem nemudoma obvestiti ministrstvo, ki ga izbriše s seznama iz prejšnjega odstavka.
9. člen
(zavezanec in plačnik okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva)
(1) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva je pravna ali fizična oseba, ki rabi gorivo za zgorevanje.
(2) Zavezanec sam obračunava in plačuje v proračun RS okoljsko dajatev zaradi zgorevanja goriva za gorivo, ki ga sam pridobi iz druge države članice EU, za gorivo, ki ga sam proizvede, in za gorivo, ki ga je nabavil v odlogu plačila okoljske dajatve v skladu s to uredbo.
(3) Če zavezanec nabavlja gorivo pri pravni osebi ali samostojnemu podjetniku posamezniku, ki na območju RS opravlja dejavnost trgovine z gorivom, okoljsko dajatev izračunava zavezancu iz prvega odstavka tega člena, odteguje in vplačuje v proračun RS ta oseba (v nadaljnjem besedilu: plačnik).
10. člen
(uvoz goriva)
(1) Okoljsko dajatev zaradi zgorevanja goriva pri uvozu goriva obračunava pristojni carinski organ. Okoljska dajatev se obračunava in plačuje v skladu s carinskimi predpisi, kot da bi bila uvozna dajatev, razen če je plačilo okoljske dajatve odloženo v skladu s to uredbo.
(2) Carinski organ obračuna okoljsko dajatev zaradi zgorevanja goriva pri ponovnem uvozu goriva, če ta dajatev ni bila plačana pred izvozom goriva ali pa je bila plačana in je zanjo uveljavljeno vračilo v skladu z 12. členom te uredbe.
11. člen
(obveznosti plačnika)
(1) Zavezanec iz drugega odstavka 9. člena te uredbe oziroma plačnik mora za gorivo, dano v promet v koledarskem mesecu, obračunati okoljsko dajatev zaradi zgorevanja goriva za ta koledarski mesec.
(2) Zavezanec iz drugega odstavka 9. člena te uredbe oziroma plačnik mora v svojih evidencah voditi podatke po vrstah goriva, na podlagi katerih obračunava okoljsko dajatev zaradi zgorevanja goriva.
(3) Zavezanec iz drugega odstavka 9. člena te uredbe oziroma plačnik sestavi na podlagi evidenc iz prejšnjega odstavka mesečni obračun okoljske dajatve, ki ga mora predložiti carinskemu organu do 25. dne v mesecu po poteku meseca, za katerega je nastala obveznost za plačilo okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva.
(4) Mesečni obračun iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
– obdobje, na katero se nanaša obveznost plačila okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva;
– količino in vrsto goriva, ki je bila proizvedena ali pridobljena;
– količino in vrsto goriva, ki ga je zavezanec iz drugega odstavka 9. člena te uredbe oziroma plačnik prodal oziroma dal na razpolago osebam, ki so na seznamu imetnikov dovoljenj za izpuščanje toplogrednih plinov in imetnikov odločb o napravi de minimis, oziroma ki ga zavezanec iz drugega odstavka 9. člena te uredbe uporabi sam, če gre za osebo, ki je na seznamu imetnikov dovoljenj za izpuščanje toplogrednih plinov in imetnikov odločb o napravi de minimis;
– količino in vrsto goriva, ki je bila izvožena ali iznesena z območja EU in je oproščena plačila okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva ter se zanjo uveljavlja vračilo okoljske dajatve v skladu s 13. členom te uredbe, in
– končni znesek obračunane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva.
(5) Zavezanec iz drugega odstavka 9. člena te uredbe oziroma plačnik mora carinskemu organu predložiti mesečni obračun okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva iz prejšnjega odstavka ne glede na to, ali v obračunskem obdobju nastane obveznost za plačilo okoljske dajatve ali ne.
(6) Zavezanec iz drugega odstavka 9. člena te uredbe oziroma plačnik mora predložiti carinskemu organu mesečni obračun okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva na obrazcu iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(7) Zavezanec iz drugega odstavka 9. člena te uredbe oziroma plačnik, ki gorivo iznese v drugo državo članico EU ali ga izvozi zunaj EU v svojem imenu in za svoj račun, lahko vračilo okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva uveljavlja na obrazcu iz prejšnjega odstavka.
(8) Zavezanec iz drugega odstavka 9. člena te uredbe oziroma plačnik mora obračunano okoljsko dajatev zaradi zgorevanja goriva plačati do zadnjega dneva v mesecu po poteku meseca, v katerem je nastala obveznost za plačilo okoljske dajatve.
(9) Zavezanec iz drugega odstavka 9. člena te uredbe oziroma plačnik, ki gorivo proda oziroma da na razpolago osebam, ki so na seznamu imetnikov dovoljenj za izpuščanje toplogrednih plinov in imetnikov odločb o napravi de minimis oziroma jih uporabi sam, če gre za osebo, ki je na seznamu imetnikov dovoljenj za izpuščanje toplogrednih plinov in imetnikov odločb o napravi de minimis, mora carinskemu organu poleg obračuna iz prejšnjega odstavka predložiti tudi mesečni pregled prometa na obrazcu iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe.
(10) Mesečni obračun iz četrtega odstavka tega člena mora carinskemu organu do 25. dneva v mesecu po poteku meseca, v katerem je nastala obveznost za plačilo okoljske dajatve, predložiti tudi oseba iz 3. točke drugega odstavka 7. člena te uredbe.
12. člen
(vračilo okoljske dajatve)
Pravico do vračila plačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva ima:
– pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik za gorivo, ki ga iznese v druge države članice EU ali izvozi, če dokaže, da je bila okoljska dajatev zaradi zgorevanja goriva plačana in je bilo gorivo izneseno z območja RS ali izvoženo z območja EU;
– zavezanec iz prvega odstavka 9. člena te uredbe, ki je nabavil gorivo s plačano okoljsko dajatvijo in ga je porabil za namene iz prvega odstavka 8. člena te uredbe ali za namene, pri katerih gorivo ni zgorevalo in posledično onesnaževalo zraka z emisijo CO(2);
– pravna oseba s seznama imetnikov dovoljenj za izpuščanje toplogrednih plinov in imetnikov odločb o napravi de minimis za gorivo, ki ga je v obdobju, navedenem na seznamu, nabavila s plačano okoljsko dajatvijo.
13. člen
(uveljavljanje vračila okoljske dajatve za izneseno ali izvoženo gorivo)
(1) Upravičenec za vračilo plačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva iz prve alineje prejšnjega člena vloži pri carinskemu organu po dobavi goriva v drugo državo članico EU ali v izvoz zahtevek za vračilo plačane okoljske dajatve. Zahtevku za vračilo plačane okoljske dajatve mora upravičenec na poziv carinskega organa priložiti kopije dokumentov, ki dokazujejo upravičenost do vračila plačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva.
(2) Pravico do vračila plačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva lahko upravičenec iz prejšnjega odstavka uveljavlja še tri mesece po poteku koledarskega leta, v katerem je izvozil gorivo ali ga iznesel v drugo državo članico EU.
14. člen
(uveljavljanje vračila okoljske dajatve v drugih primerih)
(1) Upravičenec za vračilo plačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva iz druge in tretje alineje 12. člena te uredbe vloži pri carinskemu organu po nakupu goriva zahtevek za vračilo plačane okoljske dajatve. Zahtevku za vračilo plačane okoljske dajatve mora upravičenec na poziv carinskega organa priložiti kopije dokumentov, ki dokazujejo upravičenost do vračila plačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva.
(2) Pravico do vračila plačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva lahko upravičenec iz druge alineje 12. člena te uredbe uveljavlja še tri mesece po poteku koledarskega leta, v katerem je gorivo, za katero je bila okoljska dajatev plačana, porabil za namene iz prvega odstavka 8. člena te uredbe ali za namene, pri katerih gorivo ni zgorevalo in posledično onesnaževalo zraka z emisijo CO(2).
(3) Pravico do vračila plačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva lahko upravičenec iz tretje alineje 12. člena te uredbe uveljavlja še tri mesece po poteku koledarskega leta, v katerem je nabavil gorivo.
15. člen
(poračun okoljske dajatve za gorivo, ki ni uporabljeno v napravah, malih napravah in napravah de minimis)
(1) Zavezanec iz prvega odstavka 9. člena te uredbe, ki je na seznamu imetnikov dovoljenj za izpuščanje toplogrednih plinov in imetnikov odločb o napravi de minimis, mora v svojih evidencah voditi podatke o vrsti in porabi goriva.
(2) Zavezanec iz prejšnjega odstavka na podlagi evidenc iz prejšnjega odstavka sestavi poračun okoljske dajatve na obrazcu iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe, in ga mora predložiti carinskemu organu do 25. aprila tekočega leta za preteklo koledarsko leto.
(3) Poračun iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
– obdobje, na katero se nanaša obveznost plačila okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva,
– količino in vrsto goriva, ki jo je oseba iz prvega odstavka tega člena nabavila brez obveznosti plačila okoljske dajatve oziroma ji je bila okoljska dajatev vrnjena,
– količino in vrsto goriva v odlogu plačila okoljske dajatve,
– količine goriva iz poročila o monitoringu emisij toplogrednih plinov,
– znesek okoljske dajatve za gorivo, porabljeno zunaj naprav, malih naprav in naprav de minimis.
(4) Evidenco iz prvega odstavka tega člena mora zavezanec iz prvega odstavka tega člena hraniti deset let od dneva zadnjega nakupa goriva.
(5) Zavezanec iz prvega odstavka tega člena carinskemu organu predloži poračun okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva iz drugega odstavka tega člena ne glede na to, ali v obračunskem obdobju nastane obveznost za plačilo okoljske dajatve ali ne.
(6) Zavezanec iz prvega odstavka tega člena obračunano okoljsko dajatev zaradi zgorevanja goriva plača do zadnjega dneva meseca, v katerem mora predložiti poračun okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva iz drugega odstavka tega člena.
(7) Ministrstvo pošlje carinskemu organu podatke iz četrte alineje tretjega odstavka tega člena do 20. aprila tekočega leta.
16. člen
(oprostitev plačila okoljske dajatve za rabo goriva v mali napravi)
(1) Ne glede na 2. točko tretjega odstavka 7. člena te uredbe je upravljavec male naprave, ki mu je Evropska komisija odobrila izključitev iz sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, upravičen do oprostitve plačila okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva za enote obremenitve do višine dodeljene količine.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka mora za vsakih 1000 enot obremenitve, ki presegajo dodeljene količine, plačati okoljsko dajatev zaradi zgorevanja goriva. Obveznost plačila lahko oseba iz prejšnjega odstavka poravna tudi s predajo ustrezne količine ERU ali CER na državni račun Republike Slovenije v registru emisijskih kuponov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec male naprave, katere vhodna toplotna moč presega 20 MW na dan 31. decembra 2012, za izpolnitev obveznosti plačila ne sme uporabiti več kot 11 odstotkov ERU ali CER glede na celotno dodeljeno količino v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 550/2011 z dne 7. junija 2011 o določanju nekaterih omejitev glede uporabe mednarodnih dobropisov iz projektov v zvezi z industrijskimi plini, skladno z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 149 z dne 8. 6. 2011, str. 1).
(4) Oseba iz prvega odstavka tega člena lahko obveznost iz drugega odstavka tega člena preloži na naslednje leto, če skupna razlika med emisijami toplogrednih plinov, ugotovljenimi v skladu s prejšnjim odstavkom, in dodeljenimi količinami od leta 2013 dalje ne presega 20 odstotkov dodeljene količine iz leta 2013, pri čemer mora biti celotna obveznost iz drugega odstavka tega člena izpolnjena najpozneje do 30. aprila tekočega leta, ki sledi zadnjemu letu trgovalnega obdobja.
(5) Če oseba iz prvega odstavka tega člena obveznost iz drugega odstavka tega člena poravna s plačilom okoljske dajatve in če povprečna cena emisijskih kuponov na trgu ogljika presega ceno za 1000 enot obremenitve za več kot 30 odstotkov, mora oseba iz prvega odstavka tega člena plačati okoljsko dajatev v višini povprečne cene emisijskih kuponov, ki jo izračuna in objavi ministrstvo na svoji spletni strani do 28. februarja tekočega leta. Ministrstvo povprečno ceno izračuna kot količnik med zneskom prilivov iz prodaje emisijskih kuponov na dražbi v državni proračun, ki so bili v preteklem letu doseženi s prodajo emisijskih kuponov, in količino teh emisijskih kuponov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(6) Oseba iz prvega odstavka tega člena sestavi obračun obveznosti iz drugega odstavka tega člena na podlagi poročila o emisijah toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(7) Oseba iz prvega odstavka tega člena, ki ne opravlja energetsko intenzivne dejavnosti, mora v poročilu iz prejšnjega odstavka izkazati tudi izpolnjevanje pogoja o dodeljeni pomoči de minimis iz petega odstavka 18. člena te uredbe.
(8) Obračun obveznosti iz šestega odstavka tega člena in način izpolnitve obveznosti sta del poročila o emisijah toplogrednih plinov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(9) Oseba iz prvega odstavka tega člena mora plačati okoljsko dajatev iz prvega odstavka tega člena oziroma predati emisijske kupone, ERU ali CER najpozneje do 30. aprila tekočega leta za preteklo leto.
17. člen
(poračun okoljske dajatve za obveznosti, ugotovljene v poročilu o emisijah toplogrednih plinov)
(1) Oseba s seznama imetnikov dovoljenj za izpuščanje toplogrednih plinov in imetnikov odločb o napravi de minimis, pri kateri iz poročila o emisijah toplogrednih plinov izhaja obveznost plačila okoljske dajatve, carinskemu organu do 25. aprila tekočega leta predloži poračun okoljske dajatve za uporabo goriva v mali napravi ali napravi de minimis na obrazcu iz priloge 4 te uredbe.
(2) Če oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena ne izpolni obveznosti iz drugega in petega odstavka prejšnjega člena do roka iz devetega odstavka prejšnjega člena, mora plačati okoljsko dajatev za celotno količino emisij toplogrednih plinov, ugotovljeno v poročilu iz šestega odstavka prejšnjega člena. Poračun okoljske dajatve predloži na obrazcu iz prejšnjega odstavka carinskemu organu do 10. maja tekočega leta za preteklo leto in plača okoljsko dajatev do 20. maja tekočega leta.
(3) Poračun okoljske dajatve iz prvega in drugega odstavka tega člena vsebuje:
– obdobje, na katero se nanaša obveznost plačila okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva,
– enote obremenitve, za katere se obračuna okoljska dajatev, izkaz o izpolnjevanju pogoja o dodeljeni pomoči de minimis iz petega odstavka 18. člena te uredbe, če gre za naprave de minimis, in
– znesek okoljske dajatve za plačilo.
(4) Podatke za poračun okoljske dajatve na podlagi prvega odstavka tega člena ministrstvo pošlje carinskemu organu do 20. aprila tekočega leta za preteklo leto in do 10. maja tekočega leta za obračun okoljske dajatve iz drugega odstavka tega člena.
18. člen
(oprostitev plačila okoljske dajatve za rabo goriva in predpisi o državnih pomočeh)
(1) Oprostitev plačila okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva iz 1. točke prvega odstavka in tretjega odstavka 8. člena te uredbe se dodeljuje v skladu s 25. členom Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3).
(2) Do oprostitve plačila okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva iz prejšnjega odstavka niso upravičena podjetja iz sektorja ribištva in ribogojstva, podjetja v težavah ter podjetja v skladu s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C št. 244 z dne 1. 10. 2004, str. 2; v nadaljnjem besedilu: Smernice), ki so naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo zaradi predhodne odločbe Evropske komisije, ki je pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se oprostitev plačila okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva iz tretjega odstavka 8. člena te uredbe za gorivo, ki se uporabi v mali napravi, katere upravljavec ni energetsko intenzivno podjetje, in oprostitev plačila okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva iz četrtega odstavka 8. člena te uredbe dodeljuje v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L št. 379 z dne 28. 12. 2006, str. 5), razen če gre za podjetja, ki poslujejo v sektorju:
– ribiškega in ribogojskega sektorja,
– primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov,
– predelave in trženja kmetijskih proizvodov, če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg, oziroma če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce,
– z izvozom povezane dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo,
– na področju sektorja premogovništva.
(4) Do oprostitve plačila okoljske dajatve iz prejšnjega odstavka tudi niso upravičena podjetja, ki:
– izvajajo program prestrukturiranja oziroma so v težavah v skladu s Smernicami ali
– so v postopku stečaja, prisilne poravnave ali likvidacije.
(5) Skupna pomoč de minimis, dodeljena istemu podjetju v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena, ne sme presegati 200.000 eurov v katerem koli obdobju treh proračunskih let, o čemer ministrstvo odloči v odločbi o dovoljeni pomoči de minimis. Skupna pomoč de minimis, dodeljena kateremu koli podjetju, ki deluje v cestnoprometnem sektorju, ne sme presegati 100.000 eurov v katerem koli obdobju treh proračunskih let. Ti zgornji meji se uporabljata ne glede na obliko pomoči de minimis ali zastavljeni cilj ter ne glede na dejstvo, ali se pomoč, ki jo dodeli država članica, v celoti ali delno financira s sredstvi Skupnosti. Obdobje se določi ob upoštevanju proračunskih let, ki veljajo za podjetje v zadevni državi članici.
(6) Prejemnik pomoči iz tretjega odstavka tega člena mora ministrstvu posredovati pisno izjavo o že prejetih pomočeh de minimis, vključno z navedbo, pri katerih dajalcih pomoči in v kakšnem znesku je v relevantnem obdobju še kandidiral za pomoč de minimis. Ministrstvo na podlagi prejete pisne izjave pisno obvesti prejemnika pomoči, da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis.
III. OKOLJSKA DAJATEV ZARADI UPORABE FLUORIRANIH TOPLOGREDNIH PLINOV
19. člen
(okoljska dajatev zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov)
(1) Obveznost obračuna in plačila okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov nastane, ko so fluorirani toplogredni plini, proizvedeni v RS, pridobljeni v drugi državi članici EU ali uvoženi iz tretje države, prvič dani v promet v RS ali v RS prvič uporabljeni zaradi proizvodnje opreme, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, ali zaradi polnjenja take opreme ob njeni prvi namestitvi ali zaradi vzdrževanja take opreme.
(2) Osnova za obračunavanje okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov je enota obremenitve. Enota obremenitve je pri fluoriranih toplogrednih plinih obremenitev, ki je enakovredna obremenitvi 1 kg emisije CO(2).
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se pri obračunu okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov obračunava petkrat manjša cena na enoto obremenitve, kot je cena enote obremenitve pri obračunu okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva.
(4) Seštevek enot obremenitve, za katerega je treba plačati okoljsko dajatev zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov, je enak:
1. 5 odstotkom zmnožka mase posameznega fluoriranega toplogrednega plina in njegovega potenciala globalnega segrevanja, če so to fluorirani toplogredni plini, namenjeni polnjenju opreme, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, pri njeni proizvodnji ali proizvodnji izdelkov, ki to opremo vsebujejo;
2. 5 odstotkom zmnožka mase posameznega fluoriranega toplogrednega plina in njegovega potenciala globalnega segrevanja, če so to fluorirani toplogredni plini, namenjeni polnjenju nepremične opreme, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline, ob njeni prvi namestitvi;
3. 100 odstotkom zmnožka mase posameznega fluoriranega toplogrednega plina in njegovega potenciala globalnega segrevanja, če so to fluorirani toplogredni plini, namenjeni vzdrževanju opreme, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline.
(5) Za fluorirane toplogredne pline so njihove oznake in potenciali globalnega segrevanja določeni v 1. delu priloge I Uredbe 842/2006/ES. Če je to mešanica več snovi, od katere je najmanj ena fluorirani toplogredni plin, je treba okoljsko dajatev plačati, kadar je potencial globalnega segrevanja mešanice, izračunane v skladu z 2. delom priloge I Uredbe 842/2006/ES, višji od 150. Za najpogostejše mešanice fluoriranih toplogrednih plinov se uporabljajo izračunane vrednosti potenciala globalnega segrevanja, ki so objavljene na spletnih straneh carinskega organa, na podlagi izračuna, ki ga pripravi Agencija Republike Slovenije za okolje.
20. člen
(zavezanec in plačnik okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov)
(1) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov je pravna ali fizična oseba, ki uporablja fluorirane toplogredne pline za namene iz četrtega odstavka prejšnjega člena.
(2) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, sam obračunava in plačuje v proračun RS okoljsko dajatev zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov za fluorirane toplogredne pline, kadar jih sam proizvede, pridobi iz druge države članice EU ali uvozi iz tretje države.
(3) Če zavezanec za plačilo okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov nabavlja fluorirane toplogredne pline od pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki na območju RS opravlja dejavnost trgovine s fluoriranimi toplogrednimi plini, okoljsko dajatev zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov izračunava zavezancu iz prvega odstavka tega člena, odteguje in vplačuje v proračun RS ta oseba (v nadaljnjem besedilu: plačnik okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov).
21. člen
(evidenca o fluoriranih toplogrednih plinih)
(1) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov mora o lastni uporabi fluoriranih toplogrednih plinov, ki jih sam proizvede, pridobi iz druge države članice EU ali uvozi iz tretje države, voditi evidenco o količini fluoriranih toplogrednih plinov, ločeno po vrstah fluoriranih toplogrednih plinov in po namenu njihove uporabe. Zavezanec za plačilo okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov mora na zahtevo carinskega organa omogočiti vpogled v evidenco o količini fluoriranih toplogrednih plinov.
(2) Plačnik okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov mora o dajanju fluoriranih toplogrednih plinov v promet v RS voditi evidenco o količini fluoriranih toplogrednih plinov, ločeno po vrstah fluoriranih toplogrednih plinov in po namenu njihove uporabe. Plačnik okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov mora na zahtevo carinskega organa omogočiti vpogled v evidenco o količini fluoriranih toplogrednih plinov.
(3) Na podlagi evidence o količini fluoriranih toplogrednih plinov morata zavezanec za plačilo okoljske dajatve iz prvega odstavka tega člena in plačnik okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov iz prejšnjega odstavka sestaviti polletni obračun okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov, ločeno po vrstah fluoriranih toplogrednih plinov in po namenu njihove uporabe, ter ga predložiti carinskemu organu do 20. julija tekočega leta za januar, februar, marec, april, maj in junij tekočega leta in do 20. januarja tekočega leta za julij, avgust, september, oktober, november in december preteklega leta.
(4) Iz polletnega obračuna iz prejšnjega odstavka morajo biti razvidni naslednji podatki:
– obdobje, za katero se plačuje okoljska dajatev zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov;
– oznaka (če je to mešanica fluoriranih toplogrednih plinov, oznaka mešanice teh plinov) in količina fluoriranih toplogrednih plinov, njihov potencial globalnega segrevanja in namen njihove uporabe;
– znesek obračunane okoljske dajatve po vrsti, količini in namenu uporabe fluoriranih toplogrednih plinov;
– končni znesek za plačilo okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov v obdobju, za katero se plačuje ta dajatev.
(5) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve iz prvega odstavka tega člena in plačnik okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov iz drugega odstavka tega člena morata obračunano okoljsko dajatev plačati do zadnjega dneva meseca, ki sledi polletju, v katerem je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov.
(6) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve iz prvega odstavka tega člena in plačnik okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov iz drugega odstavka tega člena morata predložiti carinskemu organu polletni obračun okoljske dajatve na obrazcu iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe.
(7) Plačnik okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov, ki fluorirane toplogredne pline proda osebi, ki jih uporabi za namen iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 19. člena te uredbe, mora carinskemu organu poleg obračuna iz prejšnjega odstavka predložiti tudi polletni pregled prometa fluoriranih toplogrednih plinov na obrazcu iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe.
(8) Oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki od plačnika okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov nabavi fluorirane toplogredne pline za uporabo za namene iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 19. člena te uredbe, mora plačniku okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov predložiti izjavo o namenu uporabe.
(9) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena lahko zavezanec za plačilo okoljske dajatve iz prvega odstavka tega člena namesto polletnega obračuna sestavi letni obračun okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov in ga predloži carinskemu organu do 20. januarja tekočega leta za preteklo leto, če na podlagi evidence o količini fluoriranih toplogrednih plinov, ločeno po vrstah fluoriranih toplogrednih plinov, ob prvem polletnem obračunu ugotovi, da uporaba fluoriranih toplogrednih plinov v obdobju od januarja do junija ni presegla ene tone fluoriranih toplogrednih plinov.
22. člen
(vračilo okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov)
(1) Do vračila okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov sta upravičena pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki fluorirane toplogredne pline, za katere je bila okoljska dajatev plačana, izneseta v drugo državo članico EU ali jih izvozita v tretje države.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) vloži pri carinskemu organu zahtevek za vračilo okoljske dajatve v enem letu po poteku leta, v katerem so bili fluorirani toplogredni plini, za katere je bila okoljska dajatev plačana, izneseni z ozemlja RS ali izvoženi z območja EU. Zahtevek za vračilo okoljske dajatve mora vsebovati naslednje podatke:
– vrsto fluoriranih toplogrednih plinov;
– znesek in datum plačila okoljske dajatve;
– kopijo računa nabave ali drugega dokumenta o nabavi fluoriranih toplogrednih plinov, na katerem je izjava dobavitelja, da je okoljska dajatev obračunana, ime in naslov zavezanca, ki je okoljsko dajatev obračunal, in višina zneska plačila ter datum obračuna in datum plačila okoljske dajatve;
– navedbo dokumenta, ki dokazuje, da so bili fluorirani toplogredni plini izneseni z ozemlja RS ali izvoženi z območja EU;
– izjavo, da je kazensko in materialno odgovoren za resničnost navedb in da razpolaga z dokumentacijo, ki dokazuje, da je bila okoljska dajatev obračunana in da so bili fluorirani toplogredni plini izneseni z ozemlja RS ali izvoženi z območja EU;
– navedbo banke in transakcijskega računa, na katerega naj se izplača vračilo okoljske dajatve.
(3) Do vračila razlike okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov sta upravičena pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, ki sta fluorirane toplogredne pline, za katere je bila okoljska dajatev plačana za uporabo za namene 3. točke četrtega odstavka 19. člena te uredbe, uporabila za namene iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 19. člena te uredbe.
(4) Oseba iz prejšnjega odstavka vloži pri carinskemu organu zahtevek za vračilo okoljske dajatve v enem letu po poteku leta, v katerem so bili fluorirani toplogredni plini, za katere je bila okoljska dajatev plačana za uporabo za namene 3. točke četrtega odstavka 19. člena te uredbe, uporabljeni za namene iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 19. člena te uredbe. Zahtevek za vračilo okoljske dajatve mora vsebovati naslednje podatke:
– vrsto fluoriranih toplogrednih plinov;
– znesek in datum plačila okoljske dajatve;
– kopijo računa nakupa ali drugega dokumenta o nakupu fluoriranih toplogrednih plinov, na katerem je izjava dobavitelja, da je okoljska dajatev obračunana za uporabo za namene 3. točke četrtega odstavka 19. člena te uredbe, ime in naslov zavezanca, ki je okoljsko dajatev obračunal, in višina zneska plačila ter datum obračuna in datum plačila okoljske dajatve;
– izjavo, da je kazensko in materialno odgovoren za resničnost navedb in da razpolaga z dokumentacijo, ki dokazuje, da je bila okoljska dajatev plačana za uporabo za namene 3. točke četrtega odstavka 19. člena te uredbe, fluorirani toplogredni plini pa uporabljeni za namene iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 19. člena te uredbe;
– navedbo banke in transakcijskega računa, na katerega naj se izplača vračilo preveč plačane okoljske dajatve.
(5) Vlagatelj mora hraniti in na zahtevo carinskega organa predložiti dokumente, ki dokazujejo upravičenost do vračila okoljske dajatve, v skladu s predpisi, ki urejajo davčni postopek.
IV. EVIDENCA
23. člen
(evidenca zavezancev oziroma plačnikov okoljske dajatve)
Carinski organ vzpostavi in vodi evidenco zavezancev za plačilo okoljske dajatve za zgorevanje goriva in plačnikov za gorivo, ki je proizvedeno v RS ali pridobljeno iz druge države članice EU in je dano v promet v RS, in zavezancev za plačilo in plačnikov okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov, ki so proizvedeni v RS, se pridobivajo v drugi državi članici EU ali uvažajo iz tretje države v skladu s predpisi, ki urejajo davčni postopek, oziroma carinskimi predpisi.
V. NADZOR
24. člen
(inšpekcijski nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja pristojni carinski organ v skladu s predpisi, ki urejajo carinsko službo, in predpisi, ki urejajo davčni postopek, razen določb 16., 17. in 18. člena te uredbe, katerih nadzor nad izvajanjem opravlja ministrstvo.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
25. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek:
– če kot oseba iz drugega in tretjega odstavka 9. člena oziroma drugega in tretjega odstavka 20. člena te uredbe ne prijavi carinskemu organu, kdaj se dejavnost, zaradi katere je zavezana obračunavati in plačevati okoljsko dajatev, začne, spremeni ali preneha (5. člen);
– če kot zavezanec iz drugega odstavka 9. člena te uredbe oziroma plačnik ne predloži obračuna okoljske dajatve carinskemu organu do 25. dneva v mesecu po poteku meseca, za katerega je nastala obveznost za plačilo okoljske dajatve, in ne plača okoljske dajatve do zadnjega dneva v mesecu po poteku meseca, v katerem je nastala obveznost za plačilo okoljske dajatve (tretji in osmi odstavek 11. člena);
– če kot zavezanec iz drugega odstavka 9. člena te uredbe oziroma plačnik v obračunu okoljske dajatve ne predloži podatkov, ki so potrebni za obračun okoljske dajatve, ali če predloži neresnične podatke (drugi in četrti odstavek 11. člena);
– če kot zavezanec iz drugega odstavka 9. člena te uredbe oziroma plačnik, ki gorivo proda osebam, ki so na seznamu imetnikov dovoljenj za izpuščanje toplogrednih plinov in imetnikov odločb o napravi de minimis, oziroma jih uporabi sam, carinskemu organu poleg obračuna ne predloži tudi mesečnega pregleda prometa na obrazcu iz priloge 3 te uredbe (deveti odstavek 11. člena);
– če kot oseba iz 3. točke drugega odstavka 7. člena te uredbe ne predloži obračuna okoljske dajatve (deseti odstavek 11. člena);
– če kot upravičenec iz 12. člena te uredbe ne hrani ali na zahtevo carinskega organa ne predloži dokumentov, ki dokazujejo upravičenost do vračila okoljske dajatve (13., 14. in 22. člen);
– če kot oseba, ki je na seznamu imetnikov dovoljenj za izpuščanje toplogrednih plinov in imetnikov odločb o napravi de minimis, do 25. aprila tekočega leta za preteklo leto ne predloži poračuna okoljske dajatve iz 15. člena te uredbe, ali če predloži neresnične podatke;
– če kot zavezanec iz prvega odstavka 16. člena te uredbe ne sestavi obračuna obveznosti iz šestega odstavka 16. člena te uredbe na podlagi poročila o emisijah toplogrednih plinov;
– če kot oseba, pri kateri iz poročila o emisijah toplogrednih plinov izhaja obveznost plačila okoljske dajatve ne predloži poračuna okoljske dajatve iz 17. člena te uredbe v predpisanih rokih ali če predloži neresnične podatke;
– če kot plačnik, ki fluorirane toplogredne pline proda osebi, ki jih uporabi za namen iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 19. člena te uredbe, carinskemu organu v skladu s sedmim odstavkom 21. člena te uredbe poleg obračuna okoljske dajatve ne predloži tudi polletnega pregleda prometa fluoriranih toplogrednih plinov na obrazcu iz priloge 6 te uredbe;
– če kot zavezanec za plačilo okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov iz prvega odstavka 21. člena te uredbe ali kot plačnik iz drugega odstavka 21. člena te uredbe na zahtevo carinskega organa ne omogoči vpogleda v evidenco o količini fluoriranih toplogrednih plinov;
– če kot plačnik okoljske dajatve za fluorirane toplogredne pline ne vodi evidence o količini fluoriranih toplogrednih plinov, ločeno po vrstah fluoriranih toplogrednih plinov in po namenu njihove uporabe, ali na zahtevo carinskega organa ne omogoči vpogleda v evidenco o količini fluoriranih toplogrednih plinov (drugi odstavek 21. člena);
– če kot zavezanec za plačilo okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov ali kot plačnik okoljske dajatve za fluorirane toplogredne pline ne predloži obračuna okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov carinskemu organu v predpisanem roku ali če v obračunu okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov predloži neresnične podatke (tretji odstavek 21. člena);
– če kot zavezanec za plačilo okoljske dajatve zaradi uporabe fluoriranih toplogrednih plinov ne da izjave iz osmega odstavka 21. člena te uredbe ali da neresnično izjavo.
(2) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe oziroma odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen
(dovoljenje za oproščenega proizvajalca)
(1) Postopki za pridobitev dovoljenja za oproščenega proizvajalca v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 43/05, 58/05, 87/05, 20/06, 78/08, 39/10, 13/11, 75/11 in 1/12) za leto 2013, ki so se začeli pred uveljavitvijo te uredbe, se ustavijo.
(2) Dovoljenja za oproščenega proizvajalca, ki so bila izdana v skladu s predpisom iz prejšnjega odstavka do uveljavitve te uredbe, z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati.
(3) Inšpekcijski postopki, ki so se v zvezi z dovoljenji za oproščenega proizvajalca iz prvega odstavka tega člena začeli pa ne končali pred uveljavitvijo te uredbe, se ustavijo.
27. člen
(vračilo okoljske dajatve za zgorevanje goriva od 1. januarja 2013)
(1) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je na seznamu imetnikov dovoljenj za izpuščanje toplogrednih plinov in imetnikov odločb o napravi de minimis, ima pravico do vračila plačane okoljske dajatve za gorivo, ki ga je nabavil v obdobju od 1. januarja 2013 do uveljavitve te uredbe.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka vloži pri carinskem organu zahtevek za vračilo plačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva najpozneje v enem letu od uveljavitve te uredbe. Zahtevku mora upravičenec na poziv carinskega organa priložiti kopije dokumentov, ki dokazujejo upravičenost do vračila plačane okoljske dajatve zaradi zgorevanja goriva.
28. člen
(prijava dejavnosti)
Oseba iz prvega odstavka 5. člena te uredbe, ki na dan uveljavitve te uredbe že opravlja dejavnost, zaradi katere je zavezana obračunavati in plačevati okoljsko dajatev, mora carinskemu organu prijaviti dejavnost v skladu s tretjim odstavkom 5. člena te uredbe najpozneje do 1. julija 2013.
29. člen
(izjava o energetsko intenzivnem podjetju)
Oseba iz sedmega odstavka 8. člena te uredbe, ki je na dan uveljavitve te uredbe energetsko intenzivno podjetje v skladu s to uredbo, mora izjavo o izpolnjevanju pogojev za energetsko intenzivno dejavnost ministrstvu poslati najpozneje do 15. junija 2013.
30. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 43/05, 58/05, 87/05, 20/06, 78/08, 39/10, 13/11, 75/11 in 1/12), uporablja pa se za:
– dokončanje postopkov odmere okoljske dajatve zaradi sežiganja gorljivih organskih snovi za leto 2012 in za leto 2013, pri čemer se izračunana razlika zavezancu ne upošteva pri naslednjih mesečnih akontacijah, temveč se mu vrne na njegov transakcijski račun, v kolikor je znesek okoljske dajatve, plačan z mesečnimi akontacijami, višji od odmerjene okoljske dajatve, in
– dokončanje postopkov vračila okoljske dajatve na podlagi prve in pete alineje 18. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (Uradni list RS, št. 43/05, 58/05, 87/05, 20/06, 78/08, 39/10, 13/11, 75/11 in 1/12).
31. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati 1. junija 2013.
Št. 00728-33/2013
Ljubljana, dne 30. maja 2013
EVA 2012-2330-0242
Vlada Republike Slovenije
mag. Alenka Bratušek l.r.
Predsednica