Uradni list

Številka 27
Uradni list RS, št. 27/2013 z dne 29. 3. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 27/2013 z dne 29. 3. 2013

Kazalo

997. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ob Belokranjski cesti – jug 2/I, stran 3359.

Na podlagi 56.a in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A in 109/12) ter 7. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 7/13) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 4. korespondenčni seji od 14. do 19. 3. 2013 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Ob Belokranjski cesti – jug 2/I
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 101/09, 37/10 – teh. pop., 76/10 – teh. pop., 77/10 – DPN, 26/11 – obv. razl., 4/12 – teh. pop. 87/12 – DPN, 102/12 – DPN; v nadaljnjem besedilu: OPN) in Sklepa Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto št. 350-10/2010-81 z dne 15. 11. 2012 sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Ob Belokranjski cesti – jug 2/I (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelal Acer Novo mesto, d.o.o., pod št. OPPN-L2/2010 v marcu 2013.
2. člen
(Vsebina in oblika OPPN)
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPPN je določen v II. poglavju tega odloka.
(3) Grafični del OPPN je sestavina vezane mape OPPN. Njegova vsebina je določena v III. poglavju tega odloka.
3. člen
(Priloge OPPN)
(1) Priloge OPPN so:
1. Izvleček iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Novo mesto
2. Prikaz stanja prostora
3. Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN
6. Povzetek za javnost
7. Odločba glede celovite presoje vplivov na okolje.
(2) Priloge OPPN so sestavine vezane mape OPPN, razen Strokovnih podlag iz 3. tč. prejšnjega odstavka, ki so elaborirane v posebnih mapah in se hranijo na sedežu Mestne občine Novo mesto.
II. TEKSTUALNI DEL OPPN
1. Opis prostorske ureditve
4. člen
(1) S tem OPPN se za del enote urejanja prostora NM/20-OPPN-b, in sicer za območje »Ob Belokranjski cesti – jug 2/I« načrtuje ureditev:
– območja za trgovski center z živili in neživili;
– pripadajočih manipulativnih površin, parkirišč, motornih, peš in kolesarskih dostopov;
– zelenih površin ter
– pripadajoče gospodarske javne infrastrukture.
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
5. člen
(Območje OPPN)
(1) Območje OPPN leži v jugovzhodnem vogalu križišča med Belokranjsko cesto (glavna cesta G2-105) in Avšičevo ulico (LZ 299071) v Novem mestu. Na območju OPPN so zemljišča oziroma deli zemljišč s parcelnimi številkami: 384/1, 385/3, 386, 387, vse k.o. Ragovo, in 1400/4, k.o. Kandija. Območje OPPN meri približno 0,52 ha in je prikazano v grafičnem delu tega OPPN.
(2) Za izvedbo navezav območja OPPN na obstoječe prometne ureditve in na obstoječa infrastrukturna omrežja bodo potrebni tudi posegi na zemljišča, ki ležijo zunaj območja OPPN, in sicer:
– za navezavo na obstoječe kanalizacijsko in plinovodno omrežje je potreben poseg na zemljišče s parcelno številko 1400/4, k.o. Kandija;
– za navezavo na obstoječe elektroenergetsko omrežje je potreben poseg na zemljišča s parcelnimi številkami 384/2, 1350/4 in 1356/1, 1350/7, vse k.o. Ragovo;
– za navezavo na obstoječe vodovodno omrežje je potreben poseg na zemljišča s parcelnimi številkami 384/2 in 1356/1, vse k.o. Ragovo;
– za navezavo na obstoječe telekomunikacijsko omrežje je potreben poseg na zemljišča s parcelnimi številkami 383/1, 383/2 in 1356/1, vse k.o. Ragovo;
– za izvedbo pločnika in kolesarske steze ob južnem robu Avšičeve ulice severno od območja OPPN je potreben poseg na zemljišča s številkami 384/2, 385/4 in 1356/1, vse k.o. Ragovo.
6. člen
(Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN se skladno z OPN ureja kot del OPPN Ob Belokranjski cesti – jug 2 (NM/20-OPPN-b). Celotno območje OPPN Ob Belokranjski cesti – jug 2 se ureja kot pomembna vstopna točka v mesto, dopustne so različne centralne dejavnosti.
(2) Območje OPPN se na vseh straneh navezuje na območje Državnega prostorskega načrta za državno cesto od avtoceste A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu do priključka Maline (Uradni list RS, št. 102/12; v nadaljnjem besedilu Državni prostorski načrt oz. DPN). Na jugu in vzhodu so nepozidana stavbna zemljišča, na katerih sta v okviru Državnega prostorskega načrta načrtovani povezovalna cesta Šentjoška cesta in navezava na Avšičevo ulico.
(3) OPPN se na vseh straneh navezuje na ureditve v sklopu Državnega prostorskega načrta, obenem pa rešitve tega OPPN ustrezno funkcionirajo tudi pred izvedbo DPN.
(4) Območje OPPN na severu meji na Avšičevo cesto in Oskrbni nakupovalni center (v nadaljevanju ONC) in posega v območje Zazidalnega načrta za poslovno oskrbni center ob Belokranjski cesti v Novem mestu (Uradni list RS, št. 55/02, 101/09 – OPN MONM in 102/12 – DPN). Pri načrtovanju trgovskega centra se upošteva gradbena linija objekta ONC.
(5) Območje OPPN na zahodu meji na Belokranjsko cesto in območje tovarne Revoz in posega v območje Lokacijskega načrta Revoz (Uradni list RS, št. 73/04, 101/09 – OPN MONM, 64/10 – OPPN-SP za rekonstrukcijo križišča Belokranjska cesta v Novem mestu, 9/11, 46/11 – teh. popr., 102/12 – DPN in 3/13 – obv. razl.).
7. člen
(Koncept urejanja prostora)
(1) S tem OPPN se na območju Ob Belokranjski cesti – jug 2/I načrtuje ureditev trgovskega centra s pripadajočimi zunanjimi ureditvami in priključitvami na gospodarsko javno infrastrukturo.
(2) OPPN določa izvedbo pozidave v smislu oblikovanja prepoznavnega območja ob pomembnih mestnih vpadnicah – ob Belokranjski cesti in ob načrtovani Šentjoški cesti (v skladu z DPN).
(3) Objekt trgovskega centra se z daljšo stranico postavi vzporedno z načrtovano Šentjoško cesto na jugu. S postavitvijo krajše stranice objekta vzporedno z Belokranjsko cesto se upošteva gradbeno linijo Oskrbno nakupovalnega centra na severu. Mestotvorne fasade objekta oz. zunanje ureditve se zagotovijo na vseh straneh, posebna pozornost pa se nameni oblikovanju fasad vzdolž Belokranjske ceste, ki je ena od najpomembnejših mestnih vpadnic in vzdolž z DPN načrtovane povezovalne ceste Šentjoške ceste, ki bo v prihodnosti ena od mestnih primarnih cest.
8. člen
(Urbanistično-arhitekturni pogoji)
(1) Osnovni tlorisni gabarit objekta trgovskega centra je 27,00 m x 47,00 m, nadstrešek je nad vhodom za obiskovalce, velikosti 2,50 m x 17,50 m in 1,20 m x 14,80 m. Nastrešek nad dostavno ploščadjo na južni strani objekta je velikosti 7,00 m x 11,0 m, nadstrešek nad servisnimi vhodi na južni strani objekta je velikosti 2,00 m x 17,00 m. Pri vseh tlorisnih gabaritih je dopustno odstopanje do +, –15  %.
(2) Višinski gabarit objekta trgovskega centra je pritličje z višino do največ 7,00 m, višina nadstreška nad vhodom za obiskovalce je do največ 4,00 m, nad nadstreškoma na južni strani objekta do največ 4,50 m. Pri vseh višinskih gabaritih je dopustno odstopanje do –1,50 m. Dopustna je ureditev kleti v celoti ali delno.
(3) Objekt trgovskega centra se oblikuje v skladu s principi sodobnega arhitekturnega oblikovanja poslovnih objektov in je enostavnih pravokotnih oblik. Enako velja za oblikovanje vhodov in nadstreškov, ki morajo biti oblikovani usklajeno z osnovnim objektom. Nadstreški so oblikovani kot lahki, transparentni dodatki k osnovnemu objektu. Vse fasade objekta morajo biti mestotvorno oblikovane. S tem se nadaljuje mestno oblikovanje obuličnega prostora vzdolž Belokranjske ceste na zahodu, Avšičeve ulice na severu in začne obulični niz vzdolž načrtovane povezovalne ceste Šentjoške ceste na jugu.
(4) Objekt se poenoti po materialih in barvah – dovolijo se svetle zemeljske barve fasad ter odtenki od sive do temnosive. Ni dopustna uporaba signalnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in niso tradicionalne (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo oz. turkizno modra, živo rdeča ali živo oranžna). Barva fasade se uskladi z barvo strehe in stavbnega pohištva.
(5) Streha objekta je ravna z minimalnim naklonom, ki je skrit za horizontalnim fasadnim vencem. Kritina je temna (siva, temnosiva, črna, temnorjava ipd.) in ne sme biti bleščeča. Streha nadstreškov je ravna (do 6° naklona).
(6) Pritličje objekta trgovskega centra se postavi v teren na višinsko koto 192 m n.v. z dopustnimi odstopanji do +, –1 m, tako da bo plato pri objektu usklajen z nivoji cest, načrtovanimi v okviru Državnega prostorskega načrta (povezovalna cesta Šentjoška cesta in navezava na Avšičevo ulico). V notranjosti trgovskega centra se uredi prostor za otroško igralnico.
(7) Gradbena linija je črta, na katero mora biti z enim robom fasade postavljen objekt. Odstopanja od gradbene linije so dopustna do največ 1,50 m v notranjost gradbene parcele, vendar na največ 1/3 dolžine fasade stavbe. Gradbeno linijo lahko presegajo nadstreški, pri čemer skupna dolžina nadstreškov, ki presegajo gradbeno linijo, ne sme biti daljša od 60  % dolžine celotne fasade vzdolž gradbene linije.
9. člen
(Krajinski pogoji)
Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane s tem odlokom, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture, ki vključuje rešitve v zvezi z oblikovanjem odprtih površin, območja igral za otroke in zasaditvami.
10. člen
(Pogoji za zunanje ureditve)
(1) Z linijami dreves se poudarijo zelene poteze zelenic ob Belokranjski cesti in ob načrtovani navezavi na Avšičevo ulico. Z linijo grmovnic se poudarijo zelene površine vzdolž Avšičeve ulice. Linija dreves med parkirnimi mesti severno od objekta trgovskega centra se uredi v tlaku, namestijo se povozne rešetke in zagotovijo ureditve za zalivanje in dognojevanje. Za ureditev drevoreda se uporabijo listopadna drevesa, npr. ostrolistni javor ali gorski javor, niso dopustne drevesne vrste, ki zelo medijo ali imajo večje število plodov ali večje plodove. Zasaditve se izvajajo z drevoredno vzgojenimi sadikami z najmanj 12 do 14 cm obsega debla na višini enega metra. Višina začetka krošnje je najmanj 2,50 m, tako da se zagotovi ustrezen svetli profil obcestnega prostora. Za grmovno zasaditev se uporabijo listopadne grmovnice enakih višin, npr. medvejka, potentila. Vse uporabljene vrste morajo biti prilagojene na mestno klimo in enostavne za vzdrževanje.
(2) Na vzhodnem delu območja OPPN se na zelenico umestijo igrala za otroke. Območje igral se zavaruje z ograjo in ozelenitvijo.
(3) Parkirne površine se uredijo na severni in zahodni strani objekta. Med parkirišči se uredita tlakovani pešpoti s pločnika ob Avšičevi ulici na severu in s pločnika ob Belokranjski cesti na zahodu. V zelenicah in ob peš poteh se na smiselna mesta postavi urbana oprema (klopi s koši za smeti, konfini, označbe). S pešpotjo in urbano opremo se poudari gradbeno linijo od ONC na severu do vhoda v trgovski objekt na območju OPPN. Pasažo oz. delno nadkrit prostor na zahodni strani trgovskega objekta se oblikuje sorodno pasaži oz. delno nadkriti fasadi ONC, da se skupaj z ONC oblikuje daljša poenotena poteza vzdolž Belokranjske ceste.
(4) Zagotovi se poenotena urbana oprema prostora (nadstrešnice, cestne in ulične svetilke, konfini, ograje, klopi in podobno). Urbana oprema naj bo oblikovana sodobno, ob upoštevanju funkcionalnosti in oblikovanja pozidave in odprtih površin ter glede na oblikovanje obcestnega prostora primerljivih mestnih cest.
(5) Za tlakovanje površin ob objektu se uporabljajo kakovostni, trajni materiali, usklajeni z arhitekturo objekta, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Ni dopustna uporaba barvno agresivnih ali drsečih materialov.
(6) Trgovski center s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči in notranjimi prometnimi povezavami morajo biti najmanj 5,00 m oddaljeni od roba vozišča ceste ali 2,00 m od zunanjega roba kolesarske steze, pločnika ali druge površine ob vozišču, namenjene prometu.
(7) Zasaditve zunanjih ureditev ob državni cesti se prilagodijo pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja ter namestitvi prometne signalizacije in opreme. Zasaditev se predvidi izven območja komunalnih vodov.
(8) V celotnem varovalnem pasu državne ceste ni dopustno postavljanje objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje turističnih in drugih objektov ter dejavnosti v njih. Za postavitev tovrstnih objektov je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste.
(9) Z osvetlitvijo trgovskega centra se poudari mestotvorno oblikovanje fasad objekta, posebej zahodne fasade vzdolž Belokranjske ceste ter južne fasade. Osvetljevanje trgovskega centra ne sme negativno vplivati na udeležence v cestnem prometu. Obstoječo ureditev cestne razsvetljave je treba uskladiti z osvetlitvijo trgovskega centra. Osvetlitev mora biti projektirana v skladu z veljavno zakonodajo s področja osvetljenosti cest.
11. člen
(Dopustne dejavnosti)
Na območju OPPN so dopustne dejavnosti, opredeljene na podlagi predpisa o standardni klasifikaciji dejavnosti: trgovina, gostinstvo, informacijske in komunikacijske dejavnosti ter druge raznovrstne poslovne dejavnosti. Trgovski namembnosti se nameni vsaj 60  % tlorisne površine objektov, preostali del se lahko nameni s trgovino združljivim poslovnim dejavnostim.
12. člen
(Dopustna dela in gradnje)
Dopustna je novogradnja, rekonstrukcija, vzdrževalna dela, odstranitev objekta oz. njegovih delov, sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta v skladu z dopustnimi dejavnostmi (v 11. členu tega odloka), dela v zvezi z urejanjem javnih in drugih zunanjih površin ter dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.
13. člen
(Dopustni objekti glede na namen)
(1) Dopustni so zahtevni in manj zahtevni objekti, namenjeni dopustnim dejavnostim. Dopustne so trgovske stavbe. Dopustna je gradnja objektov gospodarske javne infrastrukture in parkirišč.
(2) V skladu s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost je dopustna izvedba naslednjih nezahtevnih objektov: ograje, škarpe in podporni zidovi, kioski, spominska obeležja.
(3) V skladu s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost je dopustna izvedba naslednjih enostavnih objektov: nadstreški, pomožni cestni objekti, nizkonapetostno distribucijsko elektroenergetsko omrežje, začasni objekti, spominska obeležja, urbana oprema.
14. člen
(Parcelacija in priključevanje na grajeno javno dobro)
(1) Izvede se nova parcelacija. Gradbena parcela za predvideni objekt in pripadajoče ureditve je opredeljena v Načrtu parcelacije (list št. 7) grafičnega dela tega OPPN. Pojem gradbena parcela se uporablja skladno s 5. členom OPN.
(2) Priključevanje gradbene parcele na grajeno javno dobro se uredi na severu s prometnim priključevanjem na Avšičevo ulico in z ureditvijo pločnika in kolesarske steze ter na zahodu s peš navezavo na peš površino ob Belokranjski cesti.
(3) Gradbena parcela je v celoti zasebno zemljišče v javni rabi – za potrebe trgovskega centra in spremljajočih ureditev.
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
15. člen
(Skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi)
(1) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi gospodarske javne infrastrukture obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.
(2) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba za posamezni obstoječi ali predvideni vod gospodarske javne infrastrukture zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.
(3) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti gospodarske javne infrastrukture zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene gospodarske javne infrastrukture.
(4) V času gradnje se ob prestavitvah in ostalih ureditvah infrastrukturnih vodov zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje gospodarske javne infrastrukture.
(5) Zagotovi se ustrezna odstranitev vodov gospodarske javne infrastrukture, ki se rušijo.
16. člen
(Prometne ureditve)
(1) Prometna ureditev obravnavanega območja se prilagaja obstoječemu prometnemu režimu in se smiselno navezuje na rešitve iz državnega prostorskega načrta.
(2) Trgovski center se naveže na cestno omrežje preko priključka na Avšičevo ulico, ki je načrtovan z Državnim prostorskim načrtom. Tehnični elementi priključka morajo biti v skladu s pravilniki s področja projektiranja cest. Zagotovljena mora biti ustrezna preglednost in prevoznost priključka. Ob južnem robu Avšičeve se uredita pločnik in kolesarska steza.
(3) Na priključku do trgovskega centra na Avšičevi ulici se uredi vertikalna in horizontalna prometna signalizacija. Ostale notranje komunikacijske poti za pešce se ustrezno uredijo in uskladijo z načrtovanjem zunanje ureditve.
(4) Mirujoči promet: število parkirnih mest se zagotavlja na podlagi splošnih prostorskih izvedbenih pogojev za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž, ki jih določa OPN. Med parkirnimi prostori je predvidena ureditev poti za pešce, posebej na območju vhoda v trgovski objekt.
17. člen
(Vodovodno omrežje)
Predvidena lokacija priključitve na obstoječi vodovod NL 250 je v severovzhodnem delu obravnavanega območja. Območje se oskrbuje s pitno in požarno vodo. Znotraj območja se izvede interno hidrantno omrežje s cevmi iz nodularne litine DN 100.
18. člen
(Kanalizacijsko omrežje)
(1) Kanalizacijsko omrežje se izvede v ločenem sistemu.
(2) Kanalizacija padavinskih odpadnih vod: za odvod padavinske vode s strehe objekta, cestišča in parkirišč se predvidi padavinska kanalizacija, ki se spelje v ponikovalni sistem znotraj obravnavanega območja. Padavinsko vodo s strehe objekta se lahko zadrži ter uporabi za sanitarne potrebe. Pred nadaljnjimi fazami izdelave dokumentacije je potrebno izvesti hidrogeološke raziskave ali pridobiti podatke predhodno izdelanih geoloških raziskav o ponikovalnih sposobnostih zemljin na obravnavanem območju.
(3) Kanalizacija komunalnih odpadnih vod: Komunalne odpadne vode iz trgovskega objekta se speljejo v obstoječo komunalno kanalizacijo ob Belokranjski cesti. Ob desnem robu cestišča Belokranjske ceste (v smeri proti centru mesta) se predvidi izgradnja gravitacijskega kanala komunalnih odpadnih vod, ki bo potekal od jugozahodnega vogala območja trgovskega centra do navezave na obstoječo kanalizacijo pri ONC Žabja vas oz. v revizijskem jašku z oznako 5513 na kanalu z oznako 2016. Gravitacijski kanal je potrebno dimenzionirati glede na potrebe predvidene bodoče pozidave, ki se bo izvršila v širši okolici načrtovanega trgovskega objekta.
19. člen
(Plinovodno omrežje)
(1) Za zagotovitev oskrbe z zemeljskim plinom je ob Belokranjski cesti že položen plinovod za zemeljski plin, na katerega se lahko priključi predvideni trgovski objekt.
(2) Pri navezovanju se upošteva obstoječe stanje distribucijskega plinovoda (nivo globine, cestne kape in označitev le teh, pipe, sifoni), saj je plinovod v funkciji obratovanja. Priključitev na plinovodno omrežje in izdelava individualnega priključka z ustrezno omarico s požarno pipo je predmet zunanje ureditve objekta. Globina položenih cevi plinovoda je 1,0 m, merjeno od površine terena do temena cevi. V primeru križanja z drugimi komunalnimi vodi in ob upoštevanju predpisanih nivojskih odmikov je dopustno odstopanje od načrtovane globine, pri čemer znaša min. globina 0,60 m.
20. člen
(Ogrevanje)
Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode se uredi z uporabo toplotnih črpalk, sončne energije ter drugih alternativnih virov ter z uporabo zemeljskega plina v skladu s predpisom o izvajanju izbirnih gospodarskih javnih služb dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja in dobave zemeljskega plina tarifnim odjemalcem.
21. člen
(Elektroenergetsko omrežje)
(1) Objekt se priključi na distributivno omrežje na obstoječi transformatorski postaji TP Na Lazu 2003, 24/0,4 kV, 1x630 kW, 20/0,4 kV s predelavo NN 0,4kV razdelilca v transformatorski postaji in izgradnjo nove 2x160 mm cevne kabelske kanalizacije z vmesnimi kabelskimi jaški 1,2x1,2x0,8 m do prostostoječe priključno merilne omarice, ki se postavi na stalno dostopnem mestu na območju OPPN.
(2) Po območju OPPN poteka NN 0,4 kV prostozračni vod v dolžini približno 60 m. Pred začetkom gradnje se ta odstrani. Na južnem delu območja OPPN se na meji s parcelo javnega dobra postavi betonski končni drog h = 10 m. Na tem drogu se izdela priključek zemeljskega kabla, ki se priključi – podaljša na obstoječi NN 0,4 kV kablovod (odvod 6. Ivana Roba) s kabelsko spojko.
22. člen
(Telekomunikacijsko omrežje)
(1) Ob severnem in zahodnem robu območja OPPN poteka trasa zemeljskega TK omrežja (TK kabelska kanalizacija in prosto položeni zemeljski kabli). Predvidena je zaščita z položitvijo dodatnih PVC cevi med KJ 44 in prehodom preko Belokranjske ceste v dolžini približno 30 m in obbetoniranjem cevi pod povozno površino.
(2) Na območju OPPN je obstoječ prostozračni kablovod (operaterja Telemach) na lesenih drogovih, ki se pred pričetkom del odstrani in nadomesti s položitvijo kabelske kanalizacije v dolžini približno 70 m. Naveže se na obstoječo priključno omarico operaterja Telemach.
(3) Priključek na TK omrežje se uredi s petimi linijami na krajevno TK omrežje ali z dvema vlaknoma na optični kabel.
(4) Obstoječa kabelska kanalizacija operaterjev Telekom Slovenije in Telemach poteka ob Avšičevi ulici. Priključitev na obstoječe omrežje se izvede v kabelskem jašku KJ43. Za izvedbo priključka na to TK omrežje se zgradi približno 15 m nove kabelske kanalizacije izven območja OPPN in približno 50 m po območju OPPN do objekta. Vzporedno z kabelsko kanalizacijo operaterja Telekom se položi tudi kabelska kanalizacija operaterja Telemach.
23. člen
(Odstranjevanje odpadkov)
Za zbiranje odpadkov, nastalih ob izvajanju trgovinske dejavnosti, se uredi posebno stojno mesto z zabojniki za kartonske odpadke. Zagotoviti je treba ločeno zbiranje odpadkov (karton, PVC folija, kalo prodajnega blaga). Stojno mesto za kartonske odpadke se uredi zunaj objekta v ograjenem in pokritem prostoru. Predvideno je, da se odpadki in morebitni posebni odpadki odvažajo v Center za ravnanje z odpadki Dolenjske (CeROD) v Leskovcu. Morebitne posebne odpadke je treba zbirati ločeno in za tovrstne odpadke ustreznih posodah oz. zabojnikih. Ob objektu in parkirnih površinah je treba namestiti smetnjake za odlaganje odpadkov obiskovalcev trgovskega centra.
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
24. člen
(Ohranjanje kulturne dediščine)
Območje OPPN posega na registrirano arheološko najdišče Novo mesto – Arheološko območje Gotensko polje (EŠD 9457). Gre za območje povečanega arheološkega potenciala glede na najdbo odlomka rimskodobnega gradbenega materiala. Na območju se v fazi priprave projektne dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, izvedejo predhodne arheološke raziskave. Rezultati raziskave se upoštevajo pri pripravi projekta. V primeru najdb izjemnega pomena se lahko zahteva spremembe izvedbe projekta in prezentacija arheoloških ostalin na mestu odkritja in situ.
5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
25. člen
(Ohranjanje narave)
Na območju OPPN ni območij in objektov ohranjanja narave.
26. člen
(Varstvo tal in voda)
(1) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se upoštevajo določila 15. člena tega odloka. Upoštevajo se veljavni predpisi za področje varstva voda, kar velja tako pri projektiranju objektov (stavb, cest, parkirišč, manipulativnih površin in podobno) kot pri izvajanju dejavnosti.
(2) Komunalne odpadne vode se priključijo na javni kanalizacijski sistem. Odvajanje in ponikanje padavinske odpadne vode se uredi v skladu z določili veljavnih predpisov.
(3) Tla pod delovnimi stroji morajo biti ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev direktno v tla (podtalnico).
27. člen
(Varstvo zraka)
(1) Med gradnjo se na območjih v okolici gradbišča prepreči preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu). Uporabljajo se tehnično brezhibna gradbena mehanizacija, delovne naprave in transportna sredstva, ki se redno vzdržujejo. V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas se motor ugasne.
(2) Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) in zagotavljanje energetske učinkovitosti novih objektov.
28. člen
(Varstvo pred hrupom)
(1) Na območju se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določi III. stopnja varstva pred hrupom. Zakonsko določene ravni hrupa ne smejo biti presežene. Za zmanjšanje hrupa v okolju se med gradnjo uporablja sodobna gradbena mehanizacija, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči in ne presega s predpisi določenih mejnih vrednosti.
(2) Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor ali za spremembo namembnosti ali za pridobitev obratovalnega dovoljenja izpolnjevati pogoje:
– Za zmanjšanje ravni hrupa izven obravnavanega območja se ventilacijske naprave in druge izvore hrupa usmeri stran od območja s stanovanjskimi stavbami.
– Raven hrupa, ki je posledica uporabe ali obratovanja vira, ne sme presegati predpisane mejne ravni za vir hrupa.
– Zagotovljeni morajo biti ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje ali zmanjšanje ravni hrupa kot posledice uporabe ali obratovanja vira na najmanjšo možno mero.
– Za zmanjšanje hrupa v času gradnje se zagotovi uporaba gradbene mehanizacije in transportnih vozil, opremljene s certifikati o zvočni moči. Hrupna dela se načrtujejo v času med 7. in 19. uro. Pri načrtovanju ukrepov za varstvo pred prekomernim hrupom se upošteva, da gre za območje III. kategorije varstva pred hrupom. V primeru potrebe po postavitvi protihrupnih barier vzdolž povezovalne ceste se te oblikujejo kot integralni del urbane opreme in ob upoštevanju značilnosti grajenih struktur in vidne izpostavljenosti iz okoliške poselitve. Morebitna izvedba aktivnih protihrupnih ukrepov gre v breme investitorja trgovskega centra.
29. člen
(Ravnanje s plodnim delom tal)
Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine ter deponije se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo degradiranih tal in za urejanje zelenih površin na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo. Na drugo lokacijo se premesti tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Vse izkopane plasti tal se deponirajo ločeno glede na njihovo sestavo, tako da ne pride do mešanja mrtvice in živice, ki ne sme biti deponirana v kupih, višjih od 1,20 m.
30. člen
(Varstvo pred onesnaženjem z odpadki)
Pri izvajanju gradbenih del se morajo gradbeni odpadki v največji možni meri ločevati že pri samem postopku nastajanja. Na območju OPPN se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot komunalne odpadke. Komunalne odpadke se zbira ločeno v za to namenjenih zabojnikih ter se pri komunalnem podjetju uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oz. se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov.
31. člen
(Vidno okolje)
Med gradnjo se organizacija gradbišča uredi tako, da bodo vplivi na vidno okolje čim manjši (ograje, razsvetljava gradbišča, gradbena mehanizacija, začasne deponije). Zasnova urbanističnih, arhitekturnih in krajinsko-arhitekturnih rešitev mora zagotavljati oblikovno skladnost s kakovostnimi obstoječimi strukturami (pozidava in odprte površine). Na stikih novih ureditev z obstoječo pozidavo je predvidena zasaditev drevoredov vzdolž parkirnih površin.
32. člen
(Učinkovita raba in obnovljivi viri energije)
Pri zasnovi objekta in oskrbi z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode se v čim večji meri zagotovi učinkovito rabo in izrabo obnovljivih virov energije (npr. sončna energija). Pri tem imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije).
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
33. člen
(Ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri dimenzioniranju načrtovanega objekta in ureditev se upoštevata projektni pospešek tal 0.175 g in uvrščenost območja v 7. stopnjo seizmične intenzitete potresa po evropski makroseizmični lestvici. Pri načrtovanju nove zazidave in vseh zaradi nje potrebnih ureditev se upoštevajo določila veljavnih zakonskih in podzakonskih aktov o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov za območje seizmične intenzitete potresa VII. stopnje po MCS oziroma 0.175 g po Karti za projektni pospešek tal.
(2) Pri pripravi projektne dokumentacije se upoštevajo predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti se je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
34. člen
(Varstvo pred požarom)
(1) Požarno varstvo območja OPPN mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Izpolnjevanje bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte se dokazuje v elaboratu – zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu – študija požarne varnosti. Požarno manj zahtevni in zahtevni objekti so določeni v predpisu o zasnovi in študiji požarne varnosti.
(2) Vse ureditve in objekti v okviru območja OPPN morajo biti zgrajeni tako, da upoštevajo obvezne protipožarne odmike oziroma predpisane protipožarne ločitve.
(3) Požarne poti se označijo skladno s predpisi o varstvu pred požarom. V primeru požara mora biti zagotovljena možnost varnega umika ljudi in živali. Zagotovi se dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce.
(4) Vodo za gašenje požara se zagotavlja iz javnega vodovodnega omrežja s hidranti.
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
35. člen
(Etapnost izvedbe)
Objekti in druge ureditve se lahko izvajajo sočasno z gospodarsko javno infrastrukturo.
8. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
36. člen
(Obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Gradnja lahko poteka samo na komunalno opremljenih zemljiščih, zato se zagotavlja, da načrtovanje in gradnja novih ter dopolnjevanje in prenova obstoječih omrežij gospodarske javne infrastrukture praviloma potekajo sočasno z načrtovanjem in izvajanjem gradenj in ureditev.
(2) Promet med gradnjo je treba organizirati tako, da na javnem cestnem omrežju ne bo zastojev. V času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom. Med gradnjo je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja.
(3) Investitor trgovskega centra izvede (zgradi in financira) pločnik in kolesarsko stezo ob južnem robu Avšičeve ulice od križišča z Belokranjsko cesto do križišča z Ulico Na lazu. Investitor trgovskega centra do izvedbe ureditev, načrtovanih z DPN, izvede zelene ureditve do stika s pločniki in cestami, načrtovanimi z DPN.
9. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
37. člen
(Dopustna odstopanja)
(1) Odstopanja od določil tega OPPN glede urbanistično-arhitekturnih pogojev se dovolijo skladno z 8. členom tega odloka.
(2) Pri realizaciji OPPN so dopustna tudi odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem OPPN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(3) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, prometne sheme, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(4) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.
(5) V kolikor izvedba in utrditev platoja trgovskega centra ni možna z nasipi na jugu – na stičnem območju ob Šentjoški cesti (v skladu s pogoji DPN), se znotraj gradbene parcele tega OPPN izvede podporni zid. Južna vidna fasada tega zidu mora biti ozelenjena, zid pa mora biti na vrhu zaščiten z ograjo.
III. GRAFIČNI DEL OPPN
38. člen
(Vsebina grafičnega dela)
Grafični del OPPN vsebuje naslednje načrte:
1  Izsek iz Občinskega
   prostorskega načrta Mestne   M 1:5.000
   občine Novo mesto
2  Vplivi in povezave s
   sosednjimi enotami urejanja  M 1:5.000
   prostora
3  Geodetski načrt s prikazom
   območja urejanja              M 1:500
4  Zazidalno-ureditvena
   situacija                    M 1:500
4a Vplivi in povezave s prikazom
   načrtovanih ureditev v       M 1:500
   vplivnem območju
5  Prerezi na območju OPPN s
   prikazom ureditev v sklopu   M 1:500
   DPN
6  Zbirna situacija gospodarske
   javne infrastrukture         M 1:500
6a Vplivi in povezave s prikazom
   načrtovanih ureditev         M 1:500
   gospodarske javne
   infrastrukture
   v vplivnem območju
7  Načrt parcelacije  s
   tehničnimi elementi za       M 1:500
   zakoličbo
8  Prikaz ureditev, potrebnih za
   varovanje okolja           M 1:5.000
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
(Sprememba prostorsko izvedbenih pogojev OPN MONM)
Za del EUP NM/20-OPPN-b, ki se ureja s tem OPPN, z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati določba 3. točke 123. člena (Posebni PIP za EUP na območju urbanističnega načrta Novo mesto) Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 101/09, 37/10 – teh. pop.,76/10 – teh. pop., 77/10 – DPN, 26/11 – obv. razl., 4/12 – teh. pop., 87/12 – DPN, 102/12 – DPN), 3. točke 123. člena (Posebni PIP za EUP na območju urbanističnega načrta Novo mesto), za enoto urejanja prostora NM/20 Gotna vas, podenoto NM/20-OPPN-b: OPPN Ob Belokranjski cesti – jug 2, v 3. stolpcu, šesti stavek: »Gradnja v tej EUP je dopustna šele potem, ko bo zgrajena povezovalna cesta med Belokranjsko cesto in predvideno PIC Cikava.«
40. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka na območju urejanja OPPN iz 5. člena tega odloka prenehajo veljati določbe:
– Zazidalnega načrta za poslovno oskrbni center ob Belokranjski cesti v Novem mestu (Uradni list RS, št. 55/02, 101/09 – OPN MONM in 102/12 – DPN);
– Lokacijskega načrta Revoz (Uradni list RS, št. 73/04, 101/09 – OPN MONM, 64/10 – OPPN-SP za rekonstrukcijo križišča Belokranjska cesta v Novem mestu, 9/11, 46/11 – teh. popr., 102/12 – DPN in 3/13 – obv. razl.).
41. člen
(Hramba OPPN)
OPPN se v analogni in digitalni obliki hrani na sedežu Mestne občine Novo mesto in sedežu Upravne enote Novo mesto. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
42. člen
(Začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Grafični del se objavi na spletni strani Mestne občine Novo mesto.
Št. 350-10/2010
Novo mesto, dne 19. marca 2013
Župan
Mestne občine Novo mesto
Alojzij Muhič l.r.