Uradni list

Številka 12
Uradni list RS, št. 12/2013 z dne 7. 2. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 12/2013 z dne 7. 2. 2013

Kazalo

355. Odlok o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Žužemberk, stran 1471.

Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08 in 8/11; v nadaljnjem besedilu: ZVKD-1) in 17. člena Statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 66/10 – UPB) ter predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine št. SPD-224/2011-JPZ z dne 5. 12. 2011 je Občinski svet Občine Žužemberk na 19. redni seji dne 21. 12. 2012 sprejel
O D L O K
o razglasitvi nepremičnih kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Žužemberk
1. člen
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasijo enote dediščine (v nadaljnjem besedilu: spomenik):
+-------+-------------------------------------------------------+
|       |Arheološka najdišča                                    |
+-------+-------------------------------------------------------+
|EŠD    |Ime                                                    |
+-------+-------------------------------------------------------+
|8654   |Šmihel pri Žužemberku – Prazgodovinska gomila          |
+-------+-------------------------------------------------------+
|8653   |Šmihel pri Žužemberku – Villa rustica                  |
+-------+-------------------------------------------------------+
|8625   |Vinkov Vrh – Arheološko najdišče                       |
+-------+-------------------------------------------------------+
|8655   |Vrh pri Križu – Arheološko najdišče                    |
+-------+-------------------------------------------------------+

+--------+------------------------------------------------------+
|        |Stavbe                                                |
+--------+------------------------------------------------------+
|        |Profane stavbe                                        |
+--------+------------------------------------------------------+
|EŠD     |Ime                                                   |
+--------+------------------------------------------------------+
|8080    |Boršt pri Dvoru – Domačija Boršt 6                    |
+--------+------------------------------------------------------+
|13666   |Brezova Reber pri Dvoru – Vaška sušilnica             |
+--------+------------------------------------------------------+
|16224   |Budganja vas – Dimčev mlin                            |
+--------+------------------------------------------------------+
|16225   |Drašča vas – Jožmanov mlin                            |
+--------+------------------------------------------------------+
|8482    |Dvor pri Žužemberku – Možetova hiša                   |
+--------+------------------------------------------------------+
|13686   |Žužemberk – Bobnarjev toplar                          |
+--------+------------------------------------------------------+
|10116   |Žužemberk – Glihov toplar                             |
+--------+------------------------------------------------------+
|903     |Žužemberk – Grad                                      |
+--------+------------------------------------------------------+
|8607    |Žužemberk – Hiša Grajski trg 21                       |
+--------+------------------------------------------------------+
|8608    |Žužemberk – Hiša Grajski trg 22                       |
+--------+------------------------------------------------------+
|8609    |Žužemberk – Hiša Grajski trg 32                       |
+--------+------------------------------------------------------+
|8610    |Žužemberk – Hiša Grajski trg 34                       |
+--------+------------------------------------------------------+
|8611    |Žužemberk – Hiša Grajski trg 49                       |
+--------+------------------------------------------------------+

+-------+-------------------------------------------------------+
|       |Stavbe                                                 |
+-------+-------------------------------------------------------+
|       |Sakralni spomeniki                                     |
+-------+-------------------------------------------------------+
|EŠD    |Ime                                                    |
+-------+-------------------------------------------------------+
|2728   |Budganja vas – Cerkev sv. Ožbolta                      |
+-------+-------------------------------------------------------+
|2731   |Gornji Kot – Cerkev sv. Antona Padovanskega            |
+-------+-------------------------------------------------------+
|2737   |Gradenc – Cerkev sv. Nikolaja                          |
+-------+-------------------------------------------------------+
|2729   |Lašče v Suhi krajini – Cerkev sv. Primoža in           |
|       |Felicijana                                             |
+-------+-------------------------------------------------------+
|1571   |Lopata – Cerkev sv. Neže                               |
+-------+-------------------------------------------------------+
|2730   |Mačkovec pri Dvoru – Cerkev sv. Janeza Evangelista     |
+-------+-------------------------------------------------------+
|8670   |Plešivica pri Žužemberku – Razvaline cerkve sv.        |
|       |Katarine                                               |
+-------+-------------------------------------------------------+
|1572   |Prevole – Cerkev sv. Križa                             |
+-------+-------------------------------------------------------+
|1835   |Ratje – Cerkev sv. Primoža in Felicijana               |
+-------+-------------------------------------------------------+
|2736   |Reber pri Žužemberku – Cerkev sv. Marije Magdalene     |
+-------+-------------------------------------------------------+
|1600   |Sela pri Ajdovcu – Cerkev sv. Nikolaja                 |
+-------+-------------------------------------------------------+
|1836   |Sela pri Hinjah – Cerkev sv. Jurija                    |
+-------+-------------------------------------------------------+
|2732   |Stavča vas – Cerkev sv. Kancijana                      |
+-------+-------------------------------------------------------+
|2733   |Trebča vas – Cerkev sv. Ahaca                          |
+-------+-------------------------------------------------------+
|1837   |Veliko Lipje – Cerkev sv. Martina                      |
+-------+-------------------------------------------------------+
|1838   |Vrh pri Hinjah – Cerkev sv. Tomaža                     |
+-------+-------------------------------------------------------+
|2561   |Vrh pri Križu – Cerkev sv. Marjete                     |
+-------+-------------------------------------------------------+
|2734   |Vrhovo pri Žužemberku – Cerkev sv. Križa               |
+-------+-------------------------------------------------------+
|2735   |Žužemberk – Cerkev sv. Nikolaja na Bregu               |
+-------+-------------------------------------------------------+
|2727   |Žužemberk – Cerkev sv. Roka v Stranski vasi            |
+-------+-------------------------------------------------------+

+--------+------------------------------------------------------+
|        |Spominski objekti in kraji                            |
+--------+------------------------------------------------------+
|EŠD     |Ime                                                   |
+--------+------------------------------------------------------+
|4195    |Brezova reber pri Dvoru – Spomenik NOB na Frati       |
+--------+------------------------------------------------------+
|4207    |Hrib pri Hinjah – Grob s spomenikom padlim            |
+--------+------------------------------------------------------+
|8704    |Hrib pri Hinjah – Spomenik padlim med I. svetovno     |
|        |vojno                                                 |
+--------+------------------------------------------------------+
|14108   |Jama pri Dvoru – Spomenik 1. artilerijski brigadi     |
+--------+------------------------------------------------------+
|16226   |Plešivica pri Žužemberku – Spomenik NOB               |
+--------+------------------------------------------------------+
|14125   |Srednji Lipovec – Spomenik Stojanu Borštniku          |
+--------+------------------------------------------------------+
|13671   |Trebča vas – Naralovo znamenje                        |
+--------+------------------------------------------------------+
|8741    |Žužemberk – Spomenik NOB na Cviblju                   |
+--------+------------------------------------------------------+

+-------+-------------------------------------------------------+
|       |Drugi objekti in stavbe                                |
+-------+-------------------------------------------------------+
|EŠD    |Ime                                                    |
+-------+-------------------------------------------------------+
|8690   |Žužemberk – Vodnjak na Grajskem trgu                   |
+-------+-------------------------------------------------------+

+--------+------------------------------------------------------+
|        |Naselja in njihovi deli                               |
+--------+------------------------------------------------------+
|EŠD     |Ime                                                   |
+--------+------------------------------------------------------+
|902     |Žužemberk – Trško jedro                               |
+--------+------------------------------------------------------+
2. člen
Arheološka najdišča so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki. Glede na prostorski položaj deponiranja in odkrivanja arheoloških ostalin ločimo kopenska arheološka najdišča (površinske in podpovršinske ostaline na kopnem razen ostalin v naravnih podzemnih jamah in kopenskih vodah), jamska arheološka najdišča (ostaline v naravnih podzemnih jamah in predjamskih prostorih) in podvodna arheološka najdišča (ostaline pod vodo: morsko dno, dno vodotokov in jezer).

1.

 

Ime spomenika:

Šmihel pri Žužemberku – Prazgodovinska gomila

EŠD:

8654

Naselje:

Šmihel pri Žužemberku

Katastrska občina:

Šmihel pri Žužemberku

Parcelna številka:

511, 514,

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Na vrhu skalnatega griča v smrekovem gozdu leži gomila, ki je obdana s večjim krožnim jarkom. Jarek predstavlja vkop – prostor, od koder so kopali material za nasutje gomile.

Gomila, bodisi da je rimskodobna ali prazgodovinska, je na tem območju osamljena. Kljub razmeroma veliki oddaljenosti od gradišča v Valični vasi jo verjetno lahko pripišemo prav tej naselbini. Gomila ni raziskana.

Varstveni režim spomenika

Velja varstveni režim za arheološke spomenike.

Vplivno območje

Spomenik nima posebej določenega vplivnega območja.

 

2.

 

Ime spomenika:

Šmihel pri Žužemberku – Villa rustica

EŠD:

8653

Naselje:

Šmihel pri Žužemberku

Katastrska občina:

Šmihel pri Žužemberku

Parcelna številka:

*7, *8, *9/1, *9/2, *10/1, *10/2, *31, *295, *324, 77/4, 77/6 – del, 77/8, 78, 82, 83/1, 89, 90/1, 90/2, 3396 – del

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Rimska villa rustica leži na območju župnijskega vrta, župnišča, pokopališča in vaškega jedra. Ob izkopavanju leta 1960 so bila v sadovnjaku odkrita gospodarska poslopja, stanovanjski del je verjetno nekoliko severneje. Z grobišča v neposredni okolici izvira nagrobnik, ki je postavljen pod kor župne cerkve v Šmihelu pri Žužemberku.

Na območju Šmihela pri Žužemberku je stal rimski podeželski dvorec – villa rustica, verjetno v 1. stoletju n. št. Naselitev tega območja se je navezovala na traso rimske ceste, ki je potekala od Valične vasi do Mačkovca pri Dvoru.

Arheološko najdišče na območju vasi Šmihel pri Žužemberku je ogroženo. V starem naselju so pritiski za dopolnilno pozidavo. Na območju najdišča bo nujno opraviti nedestruktivne arheološke raziskave celotnega najdišča in podatke kartirati, ob gradbenih posegih pa izvesti zavarovalna arheološka izkopavanja.

Varstveni režim spomenika.

Velja varstveni režim za arheološke spomenike.

Poleg tega pa velja še naslednje določilo:

– Villa rustica z okolico se varuje rezervatno.

Vplivno območje

Spomenik nima posebej določenega vplivnega območja.

 

3.

 

Ime spomenika:

Vinkov Vrh – Arheološko najdišče

EŠD:

8625

Naselje:

Vinkov Vrh

Katastrska občina:

Dvor

Parcelna številka:

163/1, 163/2, 163/3, 163/4, 163/5, 163/6, 163/7, 163/8, 163/9, 163/10, 163/11, 163/12, 163/24, 163/25, 163/33, 163/34, 163/35, 163/36, 163/43 – del, 163/51 – del, 163/52, 163/53, 163/54, 163/55, 163/56, 163/57, 163/58, 163/59, 163/60, 163/61, 163/62, 1398/1, 1398/2, 1398/3, 1398/4, 1398/5, 1398/6, 1398/13 – del, 1398/14, 1398/15, 1417/1, 1417/2, 1417/3, 1417/4, 1421, 1424/1, 1424/2, 1425, 1488, 1489, 1492, 1493, 1494, 1495/1, 1495/2, 1497, 1500, 1501/1, 1501/2, 1503, 1505, 1508, 1510/1, 1510/2, 1511, 1512, 1513, 1514, 1515, 1517/4, 1518, 1519/3, 1521/1, 1521/2, 1521/3, 1521/4, 1522, 1523, 1525, 1526, 1527, 1528, 1532, 1533

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:10000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Železnodobno gradišče leži na grebenu med Vinkovim vrhom in Mačkovcem pri Dvoru. Celotno območje gradišča je poraslo z gozdom, gomile pa so deloma v gozdu, deloma pa na travnikih in njivah zahodno od ceste Vinkov Vrh–Mali Lipovec. Območje železarske dejavnosti leži jugovzhodno od gradišča in je delno načeto z vinogradi in z njimi povezanimi objekti.

Gradišče je ovalne oblike, v celoti je obdano z visokim okopom. Ima dva vhoda, prvi vodi iz smeri Vinkov Vrh (JV), drugi pa iz smeri Mačkovec (SZ). Ob vhodu so nasipi podaljšani navznoter in navzven. Ob obzidju skoraj v celem gradišču poteka pot. Gomilno grobišče šteje nad 20 gomil, od katerih so predvsem tiste, ki so na njivah in pašnikih, težje zaznavne. Večina teh je že delno izkopanih, medtem ko so gomile v gozdu večinoma še intaktne.

Gradišče na Vinkovem vrhu je edino gradišče na Dolenjskem, ki ima v celoti ohranjene obrambne nasipe in okope ter nepoškodovana vhoda. Gomilno grobišče je bilo delno raziskano ob koncu 19. in začetku 20. stoletja. Med pomembnejše najdbe sodijo odkritja železarskih peči in velikih količin žlindre ter bogatih grobnih pridatkov. Naselbina je bila sondirana v okviru projekta ZRC SAZU leta 1993.

Gradišče s pripadajočim gomilnim grobiščem in železarskim območjem predstavlja nedeljivo celoto, ki jo varujemo nepozidano in brez kakršnekoli intenzivne kmetijske ter gozdarske rabe.

Varstveni režim spomenika

– Velja varstveni režim za arheološke spomenike.

Vplivno območje

Spomenik nima določenega vplivnega območja.

 

4.

 

Ime spomenika:

Vrh pri Križu – Arheološko najdišče

EŠD:

8655

Naselje:

Vrh pri Križu

Katastrska občina:

Gornji Križ

Parcelna številka:

*274, 762/1, 766/1, 766/2, 768, 771, 772, 773/1, 773/2, 773/3, 774/1, 774/2, 793, 1241 – del

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:2000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Rimskodobno grobišče leži na terasastem pomolu, južno od vasi Vrh pri Križu. Pri oranju so na njivi F. Hribarja letih 1960 in 1961 našli dva grobova. Prvi je bil brez konstrukcije, drugi pa obdan in predeljen s ploščami. Očitno je na tem prostoru rimskodobno grobišče iz 1. stoletja n. št.

Najdišče se navezuje na obstoj rimske ceste. V neposredni bližini je treba odkriti še lokacijo naselbine.

Arheološko najdišče je zaradi oranja in erozije, ki je na nagnjenem terenu prisotna, ogroženo. Intenzivno kmetovanje uničuje arheološke ostaline. Na območju najdišča bo nujno opraviti nedestruktivne arheološke raziskave celotnega najdišča in podatke kartirati, ob gradbenih posegih pa izvesti zavarovalna arheološka izkopavanja.

Varstveni režim spomenika

Velja varstveni režim za arheološke spomenike.

Poleg tega pa velja še naslednje določilo:

– Grobišče z okolico se varuje rezervatno.

Vplivno območje

Spomenik nima določenega vplivnega območja.

Stavbe so eno- ali večprostorni grajeni objekti s streho, v katere človek praviloma lahko vstopi in so namenjeni bivanju ali opravljanju dejavnosti. K njim sodijo sestavine in pritikline, ki so namenjene uporabi (drugi objekt, napeljava, zemljišče) ali olepšanju (okrasje, oprema) ali pa so nepogrešljive za njihovo delovanje. Več funkcionalno in prostorsko povezanih stavb sestavlja skupino stavb (vrstna hiša, blok, domačija, tovarna).

Stavbe so dokaz bivanjske kulture, načinov gradnje in funkcionalnih ter likovnih umestitev v okolje. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja.

Ločimo gospodarske/proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju.

Profane stavbe:

 

 

5.

 

Ime spomenika:

Boršt pri Dvoru – Domačija Boršt 6

EŠD:

8080

Naselje:

Boršt

Katastrska občina:

Ajdovec

Parcelna številka:

*82/2, 1052, 1054/1, 1055/1, 3733 – del

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:2000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Domačija Boršt 6 je primer izredno dobro ohranjene bajtarske domačije iz 2. polovice 19. stoletja, ki jo sestavljajo: hiša, zidanica in vodnjak. Med njimi izstopa hiša, ki s tipološkega in z gradbenega vidika, predstavlja značilen primer manjše delno podkletene lesene hiše – bajte s črno kuhinjo iz 2. polovice 19. stoletja. Hiša ima v celoti in v dobrem stanju ohranjeno notranjo opremo, ki priča o bivalni kulturi njenih prebivalcev do konca 90-ih let 20. stoletja, ko se je iz hiše izselila zadnja stanovalka.

Hiša s pripadajočima stavbama in zemljiščem (vinogradniškimi parcelami), predstavlja izredno pomemben dokument o načinu življenja in gospodarjenja najnižjega kmečkega sloja na Dolenjskem – bajtarjev na vinogradniških območjih. Kot celota predstavlja domačija pomemben člen v razvoju kmečkih domačij na Dolenjskem in širše in hkrati pomembno prispeva k njeni tipologiji.

Varstveni režim spomenika

Za spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:

– prepoved povzročanja močnih vibracij na območju spomenika;

Vplivno območje

Vplivno območje obsega parcele, ki se raztezajo severozahodno in jugovzhodno od spomenika.

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja in naslednja posebna določila:

– ohranjajo se kamnite škarpe;

– ohranja se vertikalna zasaditev vinogradov.

 

6.

 

Ime spomenika:

Brezova Reber pri Dvoru – Vaška sušilnica

EŠD:

13666

Naselje:

Brezova Reber

Katastrska občina:

Brezova reber

Parcelna številka:

*251

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Sadna sušilnica stoji sredi vasi ob glavni vaški cesti.

Sušilnica v Brezovi Rebri iz leta 1940 je samostojna stavba, z daljšo stranico je delno vkopana v breg. Stavba ima pravokoten tloris, ki ga sestavljajo iz opeke zgrajena obokano kurišče in nad njim prostor za sušenje sadja ter na severozahodni strani z lesenimi deskami opažen predprostor. Po tipologiji sodi v skupino brezdimnih sušilnic s kuriščem, ki je zgrajeno tako, da dim ni uhajal v sušilno komoro, ampak je bil speljan po posebnih ogrevalnih ceveh v dimnik. Sušilnica ima v zidanem delu vgrajeno leseno ohišje z 10 lesami, na katerih so do okoli leta 1960 vaščani sušili sadje.

Brezorebrška sadna sušilnica predstavlja zadnje obdobje v razvoju tradicionalnih sadnih sušilnic na Slovenskem. Gradbeno predstavlja eno od razvojnih faz brezdimnih sušilnic in je kot taka ena redkih še ohranjenih na širšem območju osrednje Dolenjske. Glede na vrsto uporabnika sodi med značilne primere vaških sušilnic, ki so jih na našem podeželju načrtno gradili in uporabljali zlasti v obdobju med obema vojnama.

Varstveni režim spomenika

Za spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednje določilo:

– kulturni spomenik se zaradi boljše prezentacije, večje možnosti ohranitve in modernizacije domačije lahko prestavi na novo lokacijo v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Vplivno območje spomenika

Vplivno območje obsega sosednji parceli.

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

 

7.

 

Ime spomenika:

Budganja vas – Dimčev mlin

EŠD:

16224

Naselje:

Budganja vas

Katastrska občina:

Šmihel pri Žužemberku

Parcelna številka:

*251, 1310/2, 1316/1, 1316/2, 3425 – del

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000 (spomenik) in 1:5000 (vplivno območje)

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Nekdanji Dimčev mlin v Budganji vasi 33 stoji na desnem bregu reke Krke pod vasjo. Dobro je viden z regionalne ceste Žužemberk – Ivančna Gorica. Je manjši kmečki mlin, grajen v klasični kmečki arhitekturi. Na objektu ni vidnih predelav, ohranjena so stara okna in vrata ter vogalni elementi.

Vodnih koles ni več, ohranjene pa so vse osi le-teh in šest rak, ki so dovajale vodo petim mlinskim kolesom. Mlin je nastal ob večjem kompleksu lehnjakovih pragov, ki si slede v nizkih stopnjah. Najbolj izrazita je prva stopnja, visoka od 0,5 do 1 m, ki je bila v preteklosti umetno dograjena in vzdrževana, kar se dobro vidi na odseku ob zapornicah.

Čeprav mlin ne deluje že od 70-ih let 20. stoletja, je postrojenje razmeroma dobro ohranjeno, lokacija mlina ob naravnih brzicah pa izjemno slikovita.

Varstveni režim spomenika

Velja varstveni režim za stavbe in posebne objekte in naslednje določilo:

– zaradi možnosti ohranitve objekta je možna tudi sprememba namembnosti v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine

Vplivno območje

Vplivno območje obsega parcele v neposredni okolici spomenika in se razširi na levi breg reke Krke.

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

 

8.

 

Ime spomenika:

Drašča vas – Jožmanov mlin

EŠD:

16225

Naselje:

Drašča vas

Katastrska občina:

Šmihel pri Žužemberku

Parcelna številka:

*178, 2639, 2662 – del, 2663, 3384 – del, 3425 – del

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:2000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Mlin stoji na desnem bregu Krke, ob lehnjakovi pregradi, pod Draščo vasjo. Dostop je mogoč iz vasi, peš po stezi.

Objekt stoji na skalni osnovi in je grajen iz lehnjaka. Prostor s stopami je mlajšega datuma kot sam mlin. Dostop iz stanovanja do mlinskih naprav je vklesan v živo skalo.

Mlin je imel sedem podlivnih koles s srednjim vencem in nasajenimi lopaticami. Zadnje kolo na jugovzhodni strani objekta je gnalo klasične stope. Ostala kolesa so gnala šest klasičnih mlinskih naprav s horizontalnimi kamni in z vertikalno osjo. Vodna zapornica je klasičnega tipa, izdelana iz lesa, novejše izvedbe.

Prostor, v katerem stojijo mlinski stroji, je nenavadno nizek in obokan z vrsto zidanih obokov. Objekt je imel prvotno strmejšo streho (naklon približno 60°), danes pa je streha položnejša (naklon 45°), kar je lepo vidno na zunanjih fasadah. Objekt je delno obnovljen in ima nekaj oken zamenjanih. Pred objektom stoji kašča, vklesana v živo skalo, z majhnimi zračnimi linami in okni s križi. Zgrajena je bila ob nastanku mlina in ima kamnit portal brez ohranjenega originalnega sklepnika. Na izhodnih rakah je manjši enoločni kamniti most.

Jez je okoli dva metra visoka lehnajkova stopnja, ki je bila v preteklosti verjetno umetno dograjena. Lehnjak se na njej intenzivno izloča, tako da je hrbet jezu širok tudi do nekaj metrov. Jez je stabilen in slikovit.

Mlin s petimi kamni se na tem mestu omenja v Franciscejskem katastru leta 1824. Kot lastnik se v protokolu gradbenih parcel omenja Jershe (Joshman) Mathia.

Čeprav mlin ne deluje že od 70-ih let 20. stoletja, je razmeroma dobro ohranjen. Je eden najstarejših tovrstnih mlinov na reki Krki.

Varstveni režim spomenika

Velja varstveni režim za stavbe in posebne objekte in naslednje določilo:

– zaradi možnosti ohranitve objekta je možna tudi sprememba namembnosti v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Vplivno območje

Vplivno območje obsega neposredno okolico spomenika in se rahlo razširi proti vzhodu in zahodu.

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

 

9.

 

Ime spomenika:

Dvor pri Žužemberku – Možetova hiša

EŠD:

8482

Naselje:

Dvor

Katastrska občina:

Dvor

Parcelna številka:

*182

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Poslovno stanovanjski objekt Dvor 7 leži na osrednjem prostoru vaškega trga na gornjem platoju nad reko Krko v historičnem jedru naselja Dvor.

Stavba je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja kot upravno poslopje velike in uspešne železarne in predstavlja pomemben tip trške arhitekture.

Markantno enonadstropno poslopje izrazito dolgega tlorisa ima obcestno fasado izrazito simetrično. Glavni vhod v objekt se nahaja v osi te obcestne glavne fasade in je poudarjen s kamnitim portalom. Fasada je trinajstosna (v nadstropju) in simetrična glede na glavni vhod.

Med etažami je na fasadi poudarek – cezura v ometu, ki poudarja etažnost objekta. Kot pri mnogih drugih podobnih tipih mestne trške arhitekture tudi pri tej opazimo, da nima enako kvalitetno obdelanih vseh fasad.

Zadnja, dvoriščna fasada ni obdelana z enako mero izraza kot ostale, opazne pa so tudi spremembe – predvsem v kleti, ki so rezultat predelav v različnih obdobjih zaradi različnih potreb. V pritlični in nadstropni etaži je dvoriščna stena predrta s polkrožnimi oboki.

Streha je simetrična dvokapnica strmega naklona nad 45 stopinj, zaključena s čopi in krita z opečnim bobrovcem.

Celotna pritlična etaža je namenjena trgovski dejavnosti. Nadstropje je bilo in je še vedno v celoti namenjeno bivanju. Podstrešni prostori so trenutno neizkoriščeni. Iz tlorisne razporeditve je razvidno, da so bili urejeni manjši prostori, namenjeni bivanju delavcev železarne. Objekt je v celoti podkleten.

Varstveni režim spomenika

Velja varstveni režim za stavbe.

Vplivno območje

Spomenik nima določenega vplivnega območja.

 

10.

 

Ime spomenika:

Žužemberk – Bobnarjev toplar

EŠD:

13686

Naselje:

Žužemberk

Katastrska občina:

Žužemberk

Parcelna številka:

*403

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Bobnarjev kozolec stoji na Mrvarjevi domačiji Cvibelj 17, po domače »pri Bobnarjevih«, ki sodi med večje kmetije v okolici Žužemberka. Kozolec predstavlja tip dvojnega kozolca – toplarja na tri pare oken, z gankom in dvokapno streho, ki ima sleme na obeh koncih zaključeno na čop. Nosilni hrastovi stebri stojijo na zidanih podstavkih.

Predstavlja značilen primer kozolca, ki nadaljuje s tradicijo kozolcev – toplarjev, kakršne so postavljali srednji in višji kmečki sloj ter posamezni obrtniki v zgornji dolini Krke v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Bobnarjev kozolec predstavlja enega redkih po vojni tesarsko kvalitetno izdelanih kozolcev v Suhi krajini. Postavljen je bil leta 1946, na mestu starejšega kozolca iz leta 1937, ki je bil požgan med drugo svetovno vojno. Izdelal ga je tesarski mojster Jože Sadar (1900–1981), po domače Krulčev s Cegelnice pri Stavči vasi, ki je bil zelo priznan tesar v zgornji dolini reke Krke in na širšem območju Suhe krajine. Kot pomočniki so pri izdelavi kozolca sodelovali še France in Rudolf Kraševec z Brega v Žužemberku in France Korinčan iz Zagradca. Pri gradnji je bil v večini uporabljen kvaliteten žagan hrastov in smrekov les, ki je bil pripravljen na Javornikovi žagi na Dvoru. Bobnarjev toplar predstavlja enega izmed najkvalitetnejših del omenjenega tesarskega mojstra Jožeta Sadarja.

Kulturnozgodovinsko predstavlja Bobnarjev kozolec dokument o gospodarskem načinu življenja srednjega in višjega sloja v Suhi krajini sredi 20. stoletja. Gradbeno razvojno pa priča o mojstrstvu tesarja, ki je odlično prenašal tesarska znanja iz predvojnega obdobja v obdobje po drugi svetovni vojni.

Varstveni režim spomenika

Velja varstveni režim za stavbe.

Vplivno območje

Spomenik nima določenega vplivnega območja.

 

11.

 

Ime spomenika:

Žužemberk – Glihov toplar

EŠD:

10116

Naselje:

Žužemberk

Katastrska občina:

Žužemberk

Parcelna številka:

*349/1, *349/2

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

 

Kozolec stoji pri hiši Jurčičeva ulica 45 v severozahodnem delu naselja Žužemberk, v neposredni bližini vrtca. Postavit ga je dal okoli 1946 kmet in usnjar iz Žužemberka.

Tipološko predstavlja tip dvojnega kozolca – toplarja na tri pare oken, z gankom in dvokapno streho, ki ima sleme na obeh koncih zaključeno s čopom. Nosilni stebri stojijo na kamnitih podstavkih. Zgrajen je iz ročno tesanega hrastovega, kostanjevega in smrekovega lesa. Kozolec je delo tesarskega mojstra Jožeta Sadarja (1900–1981), po domače Krulčevega s Cegelnice pri Stavči vasi, ki je bil zelo priznan tesar v zgornji dolini reke Krke in na širšem območju Suhe krajine. Kozolec je bil leta 2000 obnovljen.

Obravnavani kozolec predstavlja značilen primer kozolca, kakršne so po drugi svetovni vojni postavljali predstavniki nižjega kmečkega sloja v Suhi krajini. Značilnost teh kozolcev je njihova slabša izvedba, kot posledica slabše finančne zmožnosti njihovih lastnikov ter slabih gospodarskih pogojev takoj po drugi svetovni vojni. Glihov kozolec predstavlja nepogrešljiv člen v razumevanju gospodarskega načina življenja nižjega kmečkega sloja v Žužemberku in okolici v prvem desetletju po drugi svetovni vojni.

Varstveni režim spomenika

Velja varstveni režim za stavbe.

Vplivno območje

Vplivno območje obsega sosednji parceli, ki obdajata kozolec.

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

 

12.

 

Ime spomenika:

Žužemberk – Grad

EŠD:

903

Naselje:

Žužemberk

Katastrska občina:

Žužemberk

Parcelna številka:

*1, 1943/3 – del

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Grad Žužemberk stoji na skalni pečini nad reko Krko kot osrednja dominanta naselja Žužemberk. Grad Žužemberk je ne glede na to, da je danes deloma razvalina, lep primer raščene grajske arhitekture od 12. do 18. stoletja s poudarjeno višinsko dominanto po koncu druge svetovne vojne zrušenega osrednjega stolpa in renesančnim obzidnim obročem z vencem stolpov in bastij. Dokler je bilo še ohranjeno v osnovi srednjeveško grajsko jedro, je stavbna zasnova poudarjala kopičenje stavbnih mas, ki so se stikale v slokem srednjeveškem stolpu.

Grad Žužemberk je bil prvič omenjen v virih leta 1295, ko ga je Henrik iz Lupoglava v Istri prodal goriškemu grofu Albertu II., ki je ustanovil novo žužemberško gospostvo. V prvi polovici 14. stoletja se je v zgornji dolini Krke in na gradu Žužemberk močno povečal vpliv Turjačanov, ki so bili povezani z goriškimi grofi in njihovo posestjo v Slovenski marki in Beli krajini in so imeli na gradu Žužemberk tudi svojo posadko. Na podlagi dedne pogodbe, ki jo je leta 1364 koroški vojvoda Rudolf IV. sklenil z goriškim grofom Albertom IV., so Habsburžani leta 1374 dedovali goriška posestva v Istri in na Dolenjskem, med drugim tudi gospostvo Žužemberk. Deželnoknežja komorna posest je bil Žužemberk do leta 1538, ko ga je cesar Ferdinand prodal bratoma Juriju in Volfu Engelbertu Auerspergoma. Leta 1793 se je knez Viljem I. Auersperg z gradu Žužemberk preselil v dvorec Sotesko. V 19. stoletju so bili v njem državni uradi, po njihovi izselitvi v nove prostore na trgu pa je grad pričel vidno propadati. Soteški Auerspergi so ostali lastniki žužemberškega gradu vse do konca druge svetovne vojne, v kateri je utrpel hude poškodbe. Po vojni je bil grad kot ljudska imovina dodeljen tedanji Občini Žužemberk in po njeni ukinitvi Občini Novo mesto. Z delitveno bilanco med Mestno občino Novo mesto in ponovno ustanovljeno Občino Žužemberk se je lastništvo nad gradom ponovno preneslo na Občino Žužemberk.

Srednjeveški kastel so poleg večnadstropnega stolpa sestavljali tudi stanovanjski trakti z notranjim dvoriščem ter z obrambnim jarkom dodatno zavarovano obzidje. V 16. stoletju so grad znatno razširili v današnji renesančni sistem obrambnih stolpov in bastij. V 17. stoletju so obzidje obenem s stolpi in stanovanjskimi trakti povišali za eno nadstropje, jih nivojsko izenačili in pri tem zazidali tudi prsobrane obrambnih zidov, ki so se do tedaj prilagajali proti reki Krki padajočemu terenu.

V začetku 18. stoletja so na notranjo stran severnega in vzhodnega dela obzidja naslonili nadstropne arkadne hodnike, v severozahodnem delu gradu pa sezidali nov grajski trakt z mogočno vinsko kletjo, katere obočna shema sloni na dveh vrstah kamnitih slopov. V tem času so poskrbeli tudi za štukaturno dekoracijo fasad, zlasti severovzhodnega stolpa in severne obodne stene, štukatura pa je okvirjala tudi kamnito grbovno ploščo knezov Auerspergov na dvoriščni fasadi južnega stanovanjskega trakta. Do danes so se poleg renesančnega obrambnega obroča ohranile še razvaline grajskega jedra in mogočna vinska klet.

Grad Žužemberk dominira na skalni pečini nad reko Krko in je s svojo lego in stavbno zasnovo simbol Žužemberka, brez katerega bi naselje izgubilo svojo zgodovinsko in urbanistično identiteto. Grad Žužemberk, sprva kot fevdalno središče ob pomembni trgovski poti v zgornjem toku reke Krke, se je statusno dvignil nad svoj matični grad Šumberg, ko so vanj iz slednjega prenesli sedež deželnega sodišča. Zgodovina njegovega stavbnega razvoja je ozko povezana z njegovimi nekdanjimi lastniki, zlasti mogočno kranjsko rodbino Auerspergov, njihovo kulturo bivanja in predvsem njihovim odnosom do gradu. Na eni strani lahko spremljamo stavbni razvoj gradu od preprostega romanskega stolpa, vključenega v palacij z obrambnim sestavinami in varovalnim jarkom, znotraj katerega so se v času gotike vršile številne dozidave, pa do renesančnega oboda z vencem stolpov in rondel ter njegove bolj ali manj končne podobe v 17. stoletju, ko so obodni sistem ter stanovanjske trakte nadzidali za eno nadstropje. Po drugi strani pa lahko spremljamo tudi njegovo propadanje, ki je postalo še zlasti očitno ob koncu 19. stoletja, ko so se iz gradu izselili državni uradi, dokončne poškodbe pa je utrpel v bojih za Žužemberk med drugo svetovno vojno.

Varstveni režim spomenika

Za spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:

– posegi v talne plasti, tlorise in gabarite gradu in obrambnega jarka niso dovoljeni, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim pisnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojna služba za varstvo kulturne dediščine;

– ponovna pozidava razvalin v grajskem jedru, ki se jih mora ustrezno vzdrževati in prezentirati, se lahko izvede le v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine;

– možnosti funkcionalne izrabe notranjosti renesančnih obodnih stolpov in bastij, vinske kleti, dvorišča v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine;

– dovoljuje interpolacijo novega stavbnega telesa nad vinsko kletjo in izgradnjo povezovalnih hodnikov med posameznimi stolpi v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine;

– v območju spomenika je prepovedano postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam in informacijskih tabel, razen v primerih s soglasjem;

– prepovedano je parkiranje v gradu in obrambnem jarku, razen ob rednih vzdrževalnih in obnovitvenih delih ter ob prireditvah, s soglasjem pristojne službe.

Vplivno območje

Spomenik nima določenega vplivnega območja.

 

13.

 

Ime spomenika:

Žužemberk – Hiša Grajski trg 21

EŠD:

8607

Naselje:

Žužemberk

Katastrska občina:

Žužemberk

Parcelna številka:

*18 – del

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Hiša stoji na robu naselja ob cesti Žužemberk–Ivančna Gorica. Enonadstropna stavba podolžnega tlorisa ima triosno glavno fasado. Kamnit portal z zaključkom v obliki volovskega jarma, ki označuje vhod v stavbo, je pomaknjen iz osrednje osi.

Hiša je s svojo stavbno zasnovo in postavitvijo v strnjenem uličnem nizu značilen primer trške arhitekture, ki se je v Žužemberku v tako avtentični obliki ohranila le še v nekaj primerih.

Varstveni režim spomenika:

Velja varstveni režim za stavbe in naslednje določilo:

– ohranja se kamnit portal.

Vplivno območje

Spomenik nima določenega vplivnega območja.

 

14.

 

Ime spomenika:

Žužemberk – Hiša Grajski trg 22

EŠD:

8608

Naselje:

Žužemberk

Katastrska občina:

Žužemberk

Parcelna številka:

*19 – del

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Hiša stoji na robu naselja v nizu objektov, ki oblikujejo podobo glavne trške ulice v smeri Žužemberk–Ivančna Gorica. Enonadstropna stavba izrazito pravokotnega tlorisa ima petosno glavno obcestno fasado, ki jo poudarja kamnit portal s polkrožnim zaključkom in letnico 1789. Ulična fasada ima historicistično dekoracijo okenskih odprtin.

Hiša je s svojo stavbno zasnovo in postavitvijo v strnjenem uličnem nizu značilen primer trške arhitekture, ki se je v Žužemberku v tako avtentični obliki ohranila le še v nekaj primerih.

Varstveni režim spomenika:

Velja varstveni režim za stavbe in naslednje določilo:

– ohranja se kamnit portal.

Vplivno območje

Spomenik nima določenega vplivnega območja.

 

15.

 

Ime spomenika:

Žužemberk – Hiša Grajski trg 32

EŠD:

8609

Naselje:

Žužemberk

Katastrska občina:

Žužemberk

Parcelna številka:

*29 – del

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Hiša stoji v osrednjem delu trškega naselja in sooblikuje podobo osrednjega trškega prostora. Enonadstropna podkletena stavba pravokotnega tlorisa, pokrita s šotorasto streho, ima petosno glavno fasado, zaključeno z bogato členjenim simsom. Glavni kamnit portal iz leta 1844 ima obliko volovskega jarma.

Hiša je s svojo stavbno zasnovo in postavitvijo v strnjenem uličnem nizu značilen primer trške arhitekture, ki se je v Žužemberku v tako avtentični obliki ohranila le še v nekaj primerih.

Varstveni režim spomenika:

Velja varstveni režim za stavbe in naslednje določilo:

– ohranja se kamnit portal.

Vplivno območje

Spomenik nima določenega vplivnega območja.

 

16.

 

Ime spomenika:

Žužemberk – Hiša Grajski trg 34

EŠD:

8610

Naselje:

Žužemberk

Katastrska občina:

Žužemberk

Parcelna številka:

*33 – del

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Hiša stoji ob vstopu v osrednji trški prostor, na severni strani ceste Žužemberk–Novo mesto. Dvonadstropna stavba pravokotnega tlorisa ima šestosno glavno fasado, ki jo v pritličju členita dva kamnita portala. Portal z letnico 1878 poudarja osrednjo os stavbe.

Hiša je s svojo stavbno zasnovo in postavitvijo v strnjenem uličnem nizu značilen primer trške arhitekture, ki se je v Žužemberku v tako avtentični obliki ohranila le še v nekaj primerih.

Varstveni režim spomenika:

Velja varstveni režim za stavbe.

Vplivno območje

Spomenik nima določenega vplivnega območja.

 

17.

 

Ime spomenika:

Žužemberk – Hiša Grajski trg 49

EŠD:

8611

Naselje:

Žužemberk

Katastrska občina:

Žužemberk

Parcelna številka:

305/1 – del

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Hiša stoji ob vstopu na osrednji trški prostor na južni strani ceste Žužemberk–Novo mesto. Enonadstropna stavba pravokotnega tlorisa, pokrita z dvokapno streho, ima šestosno glavno fasado, katere os poudarja kamnit portal z letnico 1789. V veži hiše je kamnita miza z letnico 1829.

Hiša je s svojo stavbno zasnovo in postavitvijo v strnjenem uličnem nizu značilen primer trške arhitekture, ki se je v Žužemberku v tako avtentični obliki ohranila le še v nekaj primerih.

Varstveni režim spomenika

Velja varstveni režim za stavbe in naslednje določilo:

– ohranja se kamnit portal;

– ohranja se kamnita miza.

Vplivno območje

Spomenik nima določenega vplivnega območja.

Sakralne stavbe

 

 

18.

 

Ime spomenika:

Budganja vas – Cerkev sv. Ožbolta

EŠD:

2728

Naselje:

Budganja vas

Katastrska občina:

Šmihel pri Žužemberku

Parcelna številka:

*101

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Cerkev, ki stoji na rahli vzpetini na robu vasi, je prvič omenjena leta 1526 v popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti, ko je morala oddati srebrn in pozlačen kelih. Srednjeveška stavba je doživela temeljito barokizacijo, verjetno ob izteku 17. stoletja. Takrat je starejši oltarni prostor zamenjal sedanji polkrožno zaključen prezbiterij, cerkev pa je leta 1696 dobila tudi nov glavni oltar, ki ga je leta 1895 obnovil Ivan Šubic iz Poljanske doline. Zanimivo je, da cerkev ni imela dograjenega zvonika. Njegovo leseno konstrukcijo je med drugo svetovno vojno podrla granata, v 90-tih letih 20. stoletja pa je cerkev dobila nov zvonik.

Na južni zunanjščini ladje so vidni ostanki figuralne poslikave, ki jo lahko uvrstimo v delavniški krog t. i. furlanskih slikarjev iz časa okoli leta 1400. Prepoznamo lahko veliko podobo svetega Krištofa, ob njem pa je bila verjetno še daljša vrsta svetniških postav.

Cerkev je podeželska, baročno koncipirana podružnica, ki skriva v svojih stenah ostanke srednjeveške arhikture, o kateri pričajo tudi ostanki poslikave. Barokizacija je zapustila kvaliteten oltar, ki sodi v skupino zlatih oltarjev iz konca 17. stoletja.

Varstveni režim spomenika

Za spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:

– vsa cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Vplivno območje

Vplivno območje obsega nepozidane parcele okoli spomenika in se razširi proti jugu. Na zahodni in južni strani ga omejuje vaška cesta.

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

 

19.

 

Ime spomenika:

Gornji Kot – Cerkev sv. Antona Padovanskega

EŠD:

2731

Naselje:

Gornji Kot

Katastrska občina:

Dvor

Parcelna številka:

2407/1 – del

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000 (za spomenik) in 1:5000 (za vplivno območje)

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Cerkev stoji izven naselja, na robu pokopališča pod Vinkovim Vrhom na desni strani ceste Novo mesto–Dvor. Pozidana je bila v letih 1668–1695, verjetno po naročilu stiškega opata Maksimilijana Mottocha, na prostoru neke starejše kapele. V začetku 18. stoletja je bila cerkev že znana božja pot, saj nosi ena od votivnih podob letnico 1712.

Cerkev je enotno pozidana centralno zasnovana stavba s tlorisom v obliki enakostraničnega križa. Ob centralnem, kvadratno zasnovanem prostoru, so nanizani štirje enakovredni deli: ravno zaključen prezbiterij, stranski kapeli in pevski kor, ki se prelivajo v osrednji prostor skozi polkrožne slavoloke. Središčni kvadrat je pokrit s kupolo, ostali pa s križnim obokom.

Glavni oltar z bogatim akantovim okvirjem nosi letnico 1733 in je po višini in širini prilagojen obliki prostora. Slika sv. Antona je izdelek Franca Götzla iz leta 1846, slika sv. Bernarda v atiki pa kaže neposredno naročilo stiškega samostana. Oltar je leta 1887 obnavljal podobar Janez Kušlan. Stranska oltarja sodita v skupino okvirnih oltarjev, značilnih za dolenjsko baročno umetnost. Za stranski oltar sv. Elije je oltarno podobo naslikal Götzl iz Kranja sredi 19. stoletja. Oltar sv. Benedikta je bil izdelan leta 1765 in že prehaja v rokokojski tip oltarja.

Kvalitetna, centralno zasnovana baročna arhitektura in kvalitetna oltarna oprema, ki je nastajala od začetka do druge polovice 18. stoletja in ki lepo ponazarja razvoj okvirnega tipa baročnih oltarjev, uvršča cerkev med najpomembnejše spomenike sakralne umetnosti na Dolenjskem in tudi v širšem slovenskem prostoru.

Varstveni režim spomenika

Za spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:

– vsa cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Vplivno območje

Vplivno območje obsega neposredno okolico cerkve s pokopališčem in se razteza od severovzhodnega roba ceste Soteska–Dvor proti pobočju z vinogradi nad cerkvijo.

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

 

20.

 

Ime spomenika:

Gradenc – Cerkev sv. Nikolaja

EŠD:

2737

Naselje:

Gradenc

Katastrska občina:

Veliko Lipje

Parcelna številka:

*1

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Cerkev stoji v vzhodnem delu naselja in jo obdaja nizek kamnit zidec, ki je mestoma že porušen. V virih se prvič omenja že leta 1382. Iz 14. stoletja ali celo prej izvira ladijski del, ki so mu v 17. stoletju verjetno namesto polkrožne apside prizidali današnji tristrano sklenjen in križnogrebenasto obokan prezbiterij. Leta 1790 (letnica na portalu ↑ 7 IX ο) so ladjo barokizirali tako, da so vzidali kamnite okenske okvire in nov portal, ladjo pa prekrili z ravnim lesenim kasetiranim stropom, kakršne poznamo tudi v drugih okoliških podružnicah (Ratje), le da ga niso poslikali (verjetno zaradi pomanjkanja sredstev). V 19. stoletju so na zahodni strani prizidali današnji zvonik, ki je nadomestil zvončnico, to je najpreprostejšo obliko zvonika, kot jo poznamo tudi pri Miklavževi cerkvi v Žužemberku; v notranjščini pa postavili nov glavni oltar, ki je nadomestil starejšega iz začetka 18. stoletja, od katerega se je ohranil le kip angela. Cerkev je v preteklosti doživela nekaj obnov, ki pa so zajele le beljenje in zamenjavo strešne kritine. Obsežno obnovo je doživela šele leta 2001, žal kljub natančnim navodilom nestrokovno, saj so v notranjščini odstranili baročni leseni strop, s čimer je cerkev izgubila precejšen del spomeniške pričevalnosti.

Enota ima kljub okrnjenosti zaradi širših kulturnih, umetnostnozgodovinski, arhitekturnih in zgodovinskih lastnosti poseben pomen, zato jo razglašamo za kulturni spomenik z lastnostmi umetnostnozgodovinskega, arhitekturnega in zgodovinskega spomenika.

Varstveni režim spomenika

Za spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:

– vsa cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Vplivno območje

Vplivno območje obsega sosednje parcele

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

 

21.

 

Ime spomenika:

Lašče v Suhi krajini – Cerkev sv. Primoža in Felicijana

EŠD:

2729

Naselje:

Lašče

Katastrska občina:

Stavča vas

Parcelna številka:

*13

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Cerkev stoji sredi naselja in predstavlja naslednico prvotne, že leta 1526 omenjene cerkve, ki je stala na vrhu hriba severozahodno nad vasjo. Ker je bila prvotna cerkev težko dostopna, so v prvi polovici 19. stoletja zgradili v naselju novo, staro pa opustili, tako da o njej pričajo le še skromne razvaline. Nova cerkev kasneje ni doživela večjih predelav, šele v zadnjem času so obnovili fasado in zamenjali strešno konstrukcijo in kritino.

Novo stavbo sestavljajo pravokotna ladja, obokana s potlačenim banjastim obokom, kratek triosminsko sklenjen prezbiterij in zvonik na zahodni strani. Iz stare cerkve so prenesli tudi nekaj opreme, in sicer zvon iz leta 1676 ter glavni oltar iz leta 1684, ki danes predstavlja napomembnejši likovni in vsebinski poudarek v notranjščini. Oltar sodi v skupino t. i. zlatih oltarjev, katerih pojav in razcvet beležimo predvsem v drugi polovici 17. stoletja. Oltar zaznamujejo bogato rezbarsko okrasje ter kipi Boga očeta, sv. Primoža in sv. Felicijana, Marije z Jezusom, sv. Jakoba in sv. Andreja, sv. Barbare in sv. Apolonije ter podobe angelov. Pomembno je, da oltar v preteklosti ni doživel večjih obnov, tako da se je do današnjih dni ohranil v bolj ali manj prvotni podobi.

Varstveni režim spomenika

Za spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:

– vsa cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Vplivno območje

Vplivno območje spomenika obsega neposredno okolico cerkve.

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

 

22.

 

Ime spomenika:

Lopata – Cerkev sv. Neže

EŠD:

1571

Naselje:

Lopata

Katastrska občina:

Sela pri Hinjah

Parcelna številka:

*137

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Cerkev stoji v vasi, prostor okoli nje pa je omejen z nizkim kamnitim zidcem. Čeprav je cerkev prvič omenjena leta 1581 v Bizancijevem popisu, je njena arhitektura v osnovi še romanska s poznejšim baročnim prezbiterijem v gotski tradiciji. Stene ladje so pokrite s stensko poslikavo iz okoli leta 1520, ki sodi v delavniški krog Tomaža iz Senja. Na severni steni je upodobljen Pohod in poklon Svetih treh kraljev, na južni pa je svojevrstna interpretacija pasijonskega cikla, v katerem zavzema osrednje mesto prizor Poslednje sodbe, desno od njega je upodobljeno Kristusovo bičanje, levo pa Križanje. Na zunanji slavoločni steni je bilo upodobljeno Marijino oznanjenje, vendar je poslikava zaradi oblikovanja večjega slavoloka ohranjena le fragmentarno. Tomaževi delavnici lahko pripišemo tudi podobo sv. Krištofa na južni zunanjščini ladje.

Srednjeveška stavba je bila temeljito barokizirana okoli leta 1685. Takrat so verjetno odstranili polkrožno romansko apsido, katere oblika in velikost sta ob prenovi prikazani v tlaku iz apnenega estriha, in pozidali sedanji prezbiterij, katerega arhitektura izdaja poznogotsko stavbno tradicijo. Leta 1743 je bil v ladjo nameščen raven poslikan lesen kasetiran strop. V sredini posamezne dvodelne kasete je naslikan cvet pasijonke, obrobno polje je marmorirano, marmoracija pa teče tudi prek letev.

Novobaročni glavni oltar iz leta 1885 je izdelek podobarske delavnice Štefana Šubica iz Poljanske doline, stranski oltar sv. Mihaela je v osnovi še iz 17. stoletja. Sliki Srce Jezusovo in Srce Marijino, ki visita v prezbiteriju, sta delo slikarja Ivana Franketa.

Cerkev je odličen primer podeželske podružnice, ki jo odlikujeta kvalitetna oprema in poslikava. Več let trajajoča prenovitvena in konservatorsko-restavratorska dela so vrnila cerkvi njeno kvalitetno podobo in jo uvrstila med najpomembnejšo dediščino ne samo na Dolenjskem, ampak tudi v širšem slovenskem prostoru.

Varstveni režim spomenika

Za spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:

– vsa cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Vplivno območje

Vplivno območje obsega neposredno okolico cerkve z najbližjimi stavbami

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

 

23.

 

Ime spomenika:

Mačkovec pri Dvoru – Cerkev sv. Janeza Evangelista

EŠD:

2730

Naselje:

Mačkovec pri Dvoru

Katastrska občina:

Dvor

Parcelna številka:

*112

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Cerkev stoji na jugovzhodnem robu vasi. V pisanih virih je prvič omenjena leta 1526 v popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti, ko je morala oddati bakren in pozlačen kelih ter renska goldinarja in 36 kron. Toda cerkvena arhitektura je starejša, saj je ladja v osnovi še romanska.

Po ustnih pričevanjih in starejših zapiskih sta bili cerkvena zunanjščina in notranjščina večkrat poslikani, verjetno že v 14. stoletju. O tem priča danes le še upodobitev Marijinega oznanjenja na južni steni ladje, ostale prizore pa naj bi zaradi njihove slabe ohranjnosti prebelili. Avtorstvo poslikave lahko pripišemo slikarju Janezu Ljubljanskemu, njen nastanek pa postavimo v čas okoli leta 1450. Srednjeveška stavba je bila v 18. stoletju temeljito barokizirana. Vsaj takrat je cerkev dobila današnji širok prezbiterij, ki je zamenjal nek starejši oltarni prostor, verjetno pa je bil v tem času pozidan tudi zvonik. Glavni oltar je izdelek podobarja Jurija Tavčarja – Idrijskega iz leta 1866.

Poslikava cerkvene notranjščine je verjetno še eno celovito zasnovano delo našega najboljšega srednjeveškega slikarja Janeza Ljubljanskega in njegove delavnice; njegovo delo je vezano na stiški samostan in s tem posredno tudi na prostor Suhe krajine. Cerkev stoji na robu večjega antičnega kompleksa in tako posredno nadaljuje stavbno kontinuiteto.

Varstveni režim spomenika

Za spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:

– vsa cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Vplivno območje

Vplivno območje spomenika obsega sosednje parcele.

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

 

24.

 

Ime spomenika:

Plešivica pri Žužemberku – Razvaline cerkve sv. Katarine

EŠD:

8670

Naselje:

Plešivica

Katastrska občina:

Šmihel pri Žužemberku

Parcelna številka:

*111

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Razvaline cerkve stoje na zaraščajočih se travnikih, na izredno razgledni točki, tik pod vrhom hriba sv. Katarina.

Cerkev se prvič omenja v popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti iz leta 1526, ko je morala oddati srebrn in pozlačen kelih, tri zlate ogrske goldinarje ter renski goldinar in 32 kron. Cerkev, ki je bila v osnovi gotska stavba, je bila požgana leta 1943. Po vojni ni bila več obnovljena.

V sredini 30-tih let 20. stoletja so v cerkveni notranjščini odkrili freske, ki so sodile v delavniški krog t. i. hrvaških slikarjev iz prve polovice 16. stoletja. Poslikava je propadla med požigom cerkve, še bolj pa v letih, ko so bile razvaline izpostavljene vremenskim neprilikam.

Z odkritjem poslikave se je začela v Suhi krajini oblikovati regionalno pogojena skupina cerkva z deli gostujočih slikarjev, ki so prihajali iz Hrvaške. Nekatere cerkve z njihovimi deli so danes uničene, npr. cerkev sv. Lenarta na Cviblju pri Žužemberku, druge pa obnovljene, npr. cerkev sv. Neže v Lopati. Cerkvene razvaline so razkrile, da je šlo pri arhitekturi tudi za zanimiv preplet in dopolnjevanje mediteranskih in celinskih stavbnih vplivov. Izjemna je bila (in je še) sama lokacija cerkve, od katere se odpirajo široki razgledi po velikem delu Suhe krajine.

Varstveni režim spomenika

Za spomenik velja varstveni režim za stavbe.

Vplivno območje

Vplivno območje obsega neposredno okolico spomenika.

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

 

25.

 

Ime spomenika:

Prevole – Cerkev sv. Križa

EŠD:

1572

Naselje:

Prevole

Katastrska občina:

Žvirče

Parcelna številka:

*98

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000 (spomenik) in 1:5000 (vplivno območje)

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Cerkev, ki jo obdaja nizek kamnit zidec, stoji sredi polj in travnikov, na položni vzpetini severno nad vasjo. V pisanih virih je prvikrat omenjena leta 1581 v Bizancijevem popisu cerkva na Kranjskem. Cerkvena arhitektura je v osnovi še romanska z barokiziranim gotskim prezbiterijem. Ladja je bila prvotno pokrita s poslikanim lesenim stropom, datiranim z letnico 1436, ki je bil kasneje uporabljen za ograjo danes odstranjenega pevskega kora. Odstranili so ga verjetno ob eni od barokizacij leta 1657, ko je cerkev med drugim dobila tudi poslikan in kasetiran strop. Tega je v 80-tih letih 20. stoletja zamenjal nov lesen strop, ki ni primeren za srednjeveško občutenje prostora.

V ladji je ohranjena figuralna stenska poslikava, ki naj bi nastala v dveh fazah. Starejši naj bi pripadala v skromnih fragmentih ohranjena poslikava na slavoločni steni, ki bi časovno še sodila v 14. stoletje, mlajši pa poslikava severne stene ladje, na kateri je upodobljen Pohod in poklon Svetih treh kraljev. Čeprav nekatere stilne značilnosti, zlasti na obrazih in oblačilih ter listna bordura, kažejo na tradicijo furlanskih slikarjev iz okoli leta 1400, pa nekatere druge, npr. elemetni mehkega sloga, kažejo, da so freske najverjetneje nastale v prvi četrtini 15. stoletja. K tej fazi sodi tudi fragmentarno ohranjena podoba sv. Jurija na slavoločni steni.

Ob barokizaciji leta 1686 je cerkev dobila nov glavni oltar, ki bi ga lahko pripisali delavnici kiparja Plumbergerja. Njegovo delovanje je tesno povezano s stiškim samostanom, njegovo prisotnost v cerkvi sv. Križa pa lahko pojasnimo s tem, da je bil oltar izdelan za časa krškega župnika Janeza Bartolomeja Krašne, v okvir te župnije pa je takrat še sodila cerkev na Prevolah.

Cerkev je ključni primer za poznavanje razvoja podeželske podružnice, saj na njej lahko sledimo rasti in spremembam arhitekture vse od 13. stoletja dalje. Deske srednjeveškega stropa so ostanki našega najstarejšega poslikanega lesenega stropa, izredno vrednost pa cerkvi daje stenska poslikava in kvaliteten baročen oltar ter seveda tudi ambientalno izpostavljena lega.

Varstveni režim spomenika

Za spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:

– vsa cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Vplivno območje

Vplivno območje obsega sosednje parcele okoli cerkve in se rahlo razširi proti zahodu.

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

 

26.

 

Ime spomenika:

Ratje – Cerkev sv. Primoža in Felicijana

EŠD:

1835

Naselje:

Ratje

Katastrska občina:

Žvirče

Parcelna številka:

*249

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

 

Cerkev, obdana z nizkim zidcem, stoji sredi naselja in je pravilno orientirana. V virih se cerkev pojavi relativno pozno, šele leta 1581 v popisu cerkva škofa Bizancija kot podružnica župnije na Krki. Vendar že zgodnja omemba vasi leta 1267 in ostanki srednjeveških fresk z začetka 16. stoletja govorijo o starejšem poreklu. To so potrdila tudi obnovitvena dela in obnova tlaka, ko so bili odkriti ostanki polkrožne romanske apside, na podlagi katerih lahko začetke cerkve postavimo v 12. ali 13. stoletje. V 16. stoletju so cerkev slikarsko okrasili t. i. Hrvaški slikarji, v prvih desetletjih 18. stoletja pa je stavba doživela temeljito prenovo. Prizidali so nov prezbiterij in zvonik, notranjščino ladje opremili z ravnim kasetiranim lesenim stropom in novimi oltarji. Nekoliko kasneje je nastala poslikava zvonika.

Stavbo danes sestavljajo tristrano sklenjen prezbiterij, pravokotna ladja in zvonik na zahodni strani. Od obsežnejših fresk na zunanjščini so vidni le še ostanki prizora sv. Jurija na severni strani. Bolje so ohranjeni slikani vogalniki in okviri oken kot rezultat obnove v 18. stoletju. Po kvaliteti v notranjščini izstopata glavni oltar, ki je, kot priča grb, nastal po naročilu stiškega opata Gallenberga, ter raven lesen strop, poslikan z rastlinsko motiviko. Posebno avtentično vzdušje pa ustvarja pred nedavnim odkrit in obnovljen kamnit tlak, ki je nastal v začetku 18. stoletja.

Enota ima zaradi kulturnih, umetnostnozgodovinskih, arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen, zato jo razglašamo za kulturni spomenik z lastnostmi umetnostnozgodovinskega, arhitekturnega in zgodovinskega spomenika.

Varstveni režim spomenika

Za spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:

– vsa cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Vplivno območje

Spomenik nima posebej določenega vplivnega območja.

 

27.

 

Ime spomenika:

Reber pri Žužemberku – Cerkev sv. Marije Magdalene

EŠD:

2736

Naselje:

Reber

Katastrska občina:

Reber

Parcelna številka:

*24

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Cerkev stoji v naselju ob vaški poti. V pisanih virih je prvič omenjena leta 1526 v popisu cerkvenih dragocenosti, ko je morala oddati 34 kron, pustili pa so ji majhen srebrn in pozlačen kelih. Leta 1944 je bila cerkev ob nemškem bombardiranju vasi razrušena, vendar je bila po vojni obnovljena.

Sedanja, močno rekonstruirana ladja je ostanek še romanske arhitkture, ki jo dokumentira fragment prvotnega okenca v južni steni. K starejši ladji je bil ob barokizaciji, verjetno v sredini 17. stoletja, prislonjen prezbiterij, ki je zamenjal neki starejši oltarni prostor. Takrat je cerkev dobila tudi oltar, ki ga naj bi naročil pater Viljem Cimerman, administrator v Žužemberku. Oltar je bil močno poškodovan ob bombardiranju, tako da sta ohranjena le kipa sv. Lucije in sv. Magdalene.

Kljub temu da je bila cerkev med drugo svetovno vojno zelo poškodovana, njena arhitektura lepo dopolnjuje za Dolenjsko in Suho krajino značilno skupino romanskih cerkva s pokončnimi, pravokotno zaključenimi okenci.

Varstveni režim spomenika

Za spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:

– vsa cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Vplivno območje

Spomenik nima posebej določenega vplivnega območja.

 

28.

 

Ime spomenika:

Sela pri Ajdovcu – Cerkev sv. Nikolaja

EŠD:

1600

Naselje:

Sela pri Ajdovcu

Katastrska občina:

Brezova reber

Parcelna številka:

*1

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Cerkev stoji na pokopališču izven naselja. V pisanih virih je prvič omenjena leta 1526 v popisu kranjskih cerkvenih dragocenosti, ko je morala oddati bakrena in pozlačena keliha ter renska goldinarja.

Srednjeveška stavba je bila verjetno v 18. stoletju temeljito barokizirana in takrat je tudi dobila današnjo podobo. Med drugo svetovno vojno je bila precej poškodovana, močno je bila prizadeta tudi cerkvena oprema. Glavni oltar je iz 19. stoletja, kipi na njem pa so starejši, lahko še baročni. Atika oltarja iz 18. stoletja je uporabljena kot stranski oltar.

Cerkev, ki je prvotno sodila v dobrniško faro, izpričuje srednjeveško organiziranost cerkvene mreže ne levem bregu Krke, njena relativno še osamljena lega, značilna za srednjeveške podružnice, pa daje pokrajini značilno prepoznavnost.

Varstveni režim spomenika

Za spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:

– vsa cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Vplivno območje

Vplivno območje obsega neposredno okolico cerkve z najbližjimi stavbami.

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

 

29.

 

Ime spomenika:

Sela pri Hinjah – Cerkev sv. Jurija

EŠD:

1836

Naselje:

Sela pri Hinjah

Katastrska občina:

Sela pri Hinjah

Parcelna številka:

*90

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Cerkev, ki je obdana z nizkim kamnitim zidcem, stoji v zgornjem delu vasi. Prednica današnje cerkvene stavbe je prvikrat omenjena v vizitacijskem zapisniku iz leta 1667. Baročno arhitekturo je nadomestila nova stavba, pozidana okoli leta 1901 v poznobaročni stavbni tradiciji.

Glavni oltar je pravzaprav le menza z lesenim reliefnim nastavkom, na katerem je upodobljen sv. Jurij v boju z zmajem. Relief je delo kiparja Toneta Kralja, po rodu iz bližnje dobropoljske doline. Na menzi stranskega oltarja sta postavljena baročna kipa Marije in angela, ki izhajata iz porušene cerkve v Starem Logu.

Cerkvena arhitektura, pozidana v začetka 20. stoletja, ohranja poznobaročno stavbno izročilo tako v zasnovi posameznih stavbnih členov kot tudi v oblikovanju prostora, njen zvonik pa predstavlja kvalitetno in nepogrešljivo vaško dominanto. Cerkvi daje posebno odliko Kraljeva umetnina.

Varstveni režim spomenika

Za spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:

– vsa cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Vplivno območje

Vplivno območje obsega neposredno okolico cerkve z najbližjimi stavbami.

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

 

30.

 

Ime spomenika:

Stavča vas – Cerkev sv. Kancijana

EŠD:

2732

Naselje:

Stavča vas

Katastrska občina:

Stavča vas

Parcelna številka:

*96

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Cerkev stoji sredi naselja ob razpotju vaških poti in je obdana z nizkim kamnitim zidcem. V pisanih virih je prvič omenjena leta 1526 v popisu cerkvenih dragocenosti, ko je morala oddati bakren in pozlačen kelih.

Srednjeveška stavba je doživela temeljito barokizacijo, verjetno v drugi polovici 17. stoletja, ko je današnji, tristrano zaključen prezbiterij zamenjal nek starejši oltarni prostor. Takrat je bil izdelan tudi glavni oltar, ki ga je leta 1685 naročil žužemberški župnik Franc Primož Kožar. Drugo barokizacijo je cerkev doživela v sredini 18. stoletja. Verjetno je takrat ladja dobila banjasto obokanje, k njeni zahodni steni pa je bil prislonjen zvonik, katerega razgibana streha izdaja baročne forme tega stoletja. V cerkvi je nekaj opreme, ki naj bi bila prenesena iz porušene cerkve sv. Jakoba v Žužemberku.

Cerkev je na zunaj enotna, v notranjščini barokizirana arhitetkura, z odličnim oltarjem iz druge polovice 17. stoletja. Baročen zvonik oblikuje značilno podobo naselja in pokrajine ob reki Krki.

Varstveni režim spomenika

Za spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:

– vsa cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Vplivno območje

Vplivno območje obsega neposredno okolico cerkve z najbližjimi stavbami,

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

 

31.

 

Ime spomenika:

Trebča vas – Cerkev sv. Ahaca

EŠD:

2733

Naselje:

Trebča vas

Katastrska občina:

Dvor

Parcelna številka:

*38

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Cerkev, ki stoji v naselju, je v pisanih virih prvič omenjena leta 1526 v popisu cerkvenih dragocenosti, ko je oddala bakren in pozlačen kelih ter 12 renskih goldinarjev. Takrat je bila posvečena sv. Nikolaju, ki je ostal njen zavetnik vse do 18. stoletja, saj je šele leta 1753 prvikrat omenjen njen današnji patron sv. Ahac.

Srednjeveška, v osnovi še romanska stavba je bila barokizirana v 17. stoletju. Verjetno je takrat dobila sedanji tristrano zaključen prezbiterij, ki je nadomestil nek starejši oltarni prostor. K zahodni fasadi ladje je bil prislonjen tudi zvonik, velika gradbena dela pa so bila zaključena z novo podobo fasad, členjenih z dekorativno ornamentiko v značilnih temnosivih barvnih tonih. Glavni oltar novobaročne oblike ima letnico 1886, za spodnji del oltarnega nastavka pa so uporabljeni deli starejšega, še baročnega oltarja.

Cerkev je skromna, na videz enotno pozidana baročna podružnica, ki skriva srednjeveško romansko stavbno jedro, ki ga izdaja pokončno pravokotno okence na južni steni ladje. Tako predstavlja cerkev pomemben člen v poznavanju geografsko omejene romanske arhitekture in njene razprostranjenosti tudi v širšem slovenskem prostoru.

Varstveni režim spomenika

Za spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:

– vsa cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Vplivno območje

Vplivno območje obsega neposredno okolico cerkve.

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

 

32.

 

Ime spomenika:

Veliko Lipje – Cerkev sv. Martina

EŠD:

1837

Naselje:

Veliko Lipje

Katastrska občina:

Veliko Lipje

Parcelna številka:

*223

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Cerkev stoji v zahodnem delu naselja. Obdana je z nizkim kamnitim zidcem, znotraj katerega se nahaja pokopališče. Vas se v virih omenja že okoli leta 1225, cerkev pa zasledimo šele leta 1581 v popisu cerkva škofa Bizancija kot podružnico župnije na Krki. Začetki cerkve sicer niso natančno znani, vendar so bili ob obnovitvenih delih leta 1993 odkriti ostanki srednjeveških fresk s konca 14. stoletja v notranjščini in z začetka 16. stoletja na južni zunanjščini, poleg tega pa še značilna struktura zidave, ki ladijski del postavlja v čas 12. ali 13. stoletja. V drugi polovici 17. stoletja je romanska stavba doživela temeljito prezidavo, ko so prizidali prezbiterij, ladja dobi nove kamnite portale in okenske odprtine, nekaj desetletij kasneje pa še zidani zvonik. V 19. stoletju je nastal današnji lesen in ometan obok ladje.

Stavbo danes sestavljajo pravokotna ladja, križnogrebenasto obokan in tristrano sklenjen prezbiterij ter zvonik na severni strani. Zunanjščino odlikujejta zlasti kamnita portala na zahodni in južni steni ladje, kjer vidimo še ostanke freske sv. Krištofa, v notranjščini pa glavni likovni poudarek predstavlja oltar iz druge polovice 17. stoletja.

Enota ima zaradi kulturnih, umetnostnozgodovinskih, arhitekturnih, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen, zato jo razglašamo za kulturni spomenik z lastnostmi umetnostnozgodovinskega, arhitekturnega in zgodovinskega spomenika.

Varstveni režim spomenika

Za spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:

– vsa cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Vplivno območje

Vplivno območje obsega neposredno okolico cerkve z najbližjimi stavbami.

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

 

33.

 

Ime spomenika:

Vrh pri Hinjah – Cerkev sv. Tomaža

EŠD:

1838

Naselje:

Vrh pri Hinjah

Katastrska občina:

Sela pri Hinjah

Parcelna številka:

*78

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Cerkev, ki stoji na začetku naselja, obdaja nizek kamnit zidec s poudarjeno vhodno partijo. Čeprav je vas prvič omenjena leta 1460 v višnjegorskem urbarju, srednjeveški viri cerkve ne navajajo. Ta je prvič omenjena šele v listini iz leta 1667 in malo kasneje tudi v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689, pa tudi pregled arhitekture pokaže, da cerkev ni starejša od 17. stoletja.

Arhitektura je sestavljena iz tristrano zaključenega prezbiterija, podolžne in pravokotne ladje ter pred njeno zahodno stranico prislonjenega zvonika. Prezbiterij je obokan z banjo s sosvodnicami, ladja pa ima raven strop. Pritličje nerazčlenjenega, razmeroma masivnega zvonika je odprto s tremi polkrožnimi loki, njegova streha pa ima obliko nizke piramide.

Glavni oltar novobaročne oblike je iz 19. stoletja, kipa sv. Barbare in nekega svetega papeža pa sta še starejša. Stranski oltar sv. Janeza Evangelista ima lesen oltarni nastavek, ki je v osnovi še iz 17. stoletja, a je bil v 19. stoletju močno predelan.

Stavba je skromna baročna podeželska podružnična cerkev, ki je kljub manj uspešni prenovi v 70-tih letih 20. stoletja ohranila ambientalno prepričljivo notranjščino, njena dokaj izpostavljena lega pa daje vasi in širši pokrajini značilno prepoznavnost.

Varstveni režim spomenika

Za spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:

– vsa cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Vplivno območje

Spomenik nima posebej določenega vplivnega območja.

 

34.

 

Ime spomenika:

Vrh pri Križu – Cerkev sv. Marjete

EŠD:

2561

Naselje:

Vrh pri Križu

Katastrska občina:

Gornji Križ

Parcelna številka:

*96

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Cerkev stoji izven naselja, sredi polj in travnikov ob trasi antične ceste. V pisanih virih je prvič omenjena leta 1463 v turjaškem urbarju. Srednjeveška, v osnovi še romanska arhitektura (polkrožen portal, pokončno pravokotno okence) je v prvi četrtini 18. stoletja doživela temeljito barokizacijo. Takrat je dobila sedanji tristrano zaključen prezbiterij, ki je nadomestil nek starejši oltarni prostor. Ob zahodno steno ladje je bil prislonjen tudi zvonik, na katerem je letnica 1722. Glavni oltar sodi tipološko sicer še v skupino zlatih oltarjev 17. stoletja, a je nastal okoli leta 1703.

Kljub močni barokizaciji sta se na južni steni ladje ohranili gotski freski sv. Marjete in sv. Krištofa, ki sodita v delavniški krog naših furlanskih slikarjev iz prve četrtine 15. stoletja.

Na videz skromna podružnična cerkev skriva v sebi staro romansko stavbno zasnovo in figuralno gotsko poslikavo, ki ju dopolnjuje kvalitetna baročna oprema. Izpovedna je tudi njena osamljena lokacija ob stari prometni poti. Cerkev sodi tako med pomembnejše sakralne spomenike v Suhi krajini in njenem širšem zaledju.

Varstveni režim spomenika

Za spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:

– vsa cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Vplivno območje

Vplivno območje obsega neposredno okolico cerkve z najbližjimi stavbami.

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

 

35.

 

Ime spomenika:

Vrhovo pri Žužemberku – Cerkev sv. Križa

EŠD:

2734

Naselje:

Vrhovo

Katastrska občina:

Gornji Križ

Parcelna številka:

*21, *242

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000 (za spomenik) in 1:5000 (za vplivno območje)

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Cerkev stoji na pokopališču, sredi travnikov in polj, na rahlem pobočju vzhodno od vasi. Pokopališče s cerkvijo obdaja nizek kamnit zidec s poudarjenim zidanim portalom s polkrožno odprtino. Cerkev je v pisanih virih omenjena posredno z vasjo Križ leta 1327, samostojno pa leta 1526 v popisu cerkvenih dragocenosti. Takrat je morala oddati devet renskih goldinarjev in 56 kron, keliha pa ni imela.

V osnovi še srednjeveško arhitekturo je prekrila temeljita barokizacija, verjetno že v sredini 17. stoletja. Njene elemente lahko slutimo v oknih prezbiterija, katerih oblika navaja misel še na poznogotske forme.

Lesen nastavek glavnega oltarja novobaročnih oblik iz leta 1865 je izdelek Jurija Tavčarja - Idrijskega, kipi na njem pa so verjetno še baročni. Stranski oltar Žalostne Matere božje je ljudsko delo, verjetno prav tako iz 19. stoletja. Stranski oltar, posvečen sv. Antonu, je tip zlatega oltarja iz 17. stoletja. Njegov nastanek določa letnica 1648, obnovljen pa je bil leta 1936.

Današnja podoba cerkve je rezultat barokizacije, ki je zapustila tudi kvalitetno oltarno opremo, dopolnjeno v 19. stoletju. Izpostavljena in slikovita lega oblikuje kvaliteten in prepoznaven cerkveni ambient.

Varstveni režim spomenika

Za spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:

– vsa cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Vplivno območje

Vplivno območje obsega nepozidan prostor okoli cerkve, ki se na zahodni strani dotika strnjenega dela vasi, proti severu, jugu in vzhodu pa se razširi na kmetijske površine.

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

 

36.

 

Ime spomenika:

Žužemberk – Cerkev sv. Nikolaja na Bregu

EŠD:

2735

Naselje:

Žužemberk

Katastrska občina:

Žužemberk

Parcelna številka:

*124

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Cerkev stoji na desnem bregu reke Krke blizu mostu in se v virih prvič omenja leta 1526. Začetki cerkve sovpadajo z razširitvijo čaščenja sv. Nikolaja, zavetnika ribičev in čolnarjev, ki ga na Dolenjskem zasledimo v 13. in zgodnjem 14. stoletju. Iz tega časa bi utegnila izvirati ladja cerkve, ki so ji v 14. stoletju prizidali kratek poligonalno sklenjen prezbiterij. V 17. stoletju je notranjščina cerkve, zlasti obok prezbiterija, doživela večje predelave, leta 1911 pa nestrokovno obnovo, ko je bila porušena severna stena z ostanki gotskih fresk iz vsaj dveh obdobij, iz okoli leta 1400 in sredine 15. stoletja. Kasneje večjih predelav in obnovitvenih del cerkev ni doživela.

Cerkev danes sestavljajo pravokotna ravnostropana ladja, katere zahodna stena se nad vhodom vzpenja v zvončnico ter kratek poligonalno sklenjen prezbiterij z križnogrebenastim obokom. O pomenu stavbe je nekdaj pričal predvsem njen slikarski okras, ki je današnjih dni dočakal v precej okrnjenem obsegu. Na zahodni fasadi se je ohranil najstarejši primer fresk iz sredine 14. stoletja, ki prikazuje Kristusovo čudežno hojo po Genezareškem jezeru ter sv. Nikolaja ter neko svetnico z donatorico. Na severni zunanjščini so prizori, ki so prikazovali razne svetniške podobe, med drugim sv. Krištofa, uničeni, enako pa velja tudi za prizore pohoda sv. treh kraljev na isti steni, vsi iz časa okoli 1400. Iz tega časa izvira še nekaj fragmentov na slavoločni steni. Najbolje pa so ohranjene freske iz sredine 15. stoletja, ki jih na podlagi stilnih značilnosti pripisujemo slikarju Janezu Ljubljanskemu in so prvotno krasile tako ladjo kot tudi prezbiterij. V prezbiteriju so še vidne posamezne upodobitve svetnic in apostolov, v ladji pa nekaj fragmentarno ohranjenih prizorov iz Kristusovega trpljenja. Kljub okrnjenosti pa ohranjene freske narekujejo, da cerkev uvrstimo med pomembnejše spomenike srednjeveškega slikarstva na Dolenjskem.

Enota ima zaradi širših kulturnih, umetnostno-arhitekturnih in zgodovinskih lastnosti poseben pomen, zato jo razglašamo za kulturni spomenik z lastnostmi umetnostno-arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika.

Varstveni režim spomenika

Za spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:

– vsa cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Vplivno območje

Spomenik nima posebej določenega vplivnega območja.

 

37.

 

Ime spomenika:

Žužemberk – Cerkev sv. Roka v Stranski vasi

EŠD:

2727

Naselje:

Žužemberk

Katastrska občina:

Žužemberk

Parcelna številka:

*179

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000 (spomenik) in 1:5000 (vplivno območje)

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Cerkev stoji na razglednem griču izven nekdaj samostojnega naselja Stranska vas. Pozidana je bila po kugi, ki je leta 1625 divjala v Žužemberku. V pisanih virih je prvič omenjena leta 1667, kot podružnica žužemberške župnije pa kasneje tudi v Valvasorjevi Slavi iz leta 1689. Zvonik je bil pozidan leta 1693, leta 1871 pa so preobokali do takrat raven strop ladje. Do druge svetovne vojne je bila cerkev znana božja pot predvsem za žužemberško in dobrniško faro, od koder so prihajale velike množice romarjev peš ali na vozovih. Po drugi svetovni vojni je, vse do obnove cerkve na Zafari v 90-tih letih 20. stoletja, služila kot zasilna žužemberška župnijska cerkev, v njej pa je bilo tudi nekaj baročnih kipov iz župnijske cerkve.

Oltarna oprema je sočasna z arhitekturo. Glavni oltar, ki je verjetno nastal okoli leta 1693, sodi v skupino zlatih oltarjev in je bil kasneje večkrat predelan. Stilne elemente iz konca 17. stoletja izdajata tudi nastavka obeh stranskih oltarjev.

Cerkev je značilna zgodnjebaročna arhitektura z obokanim prezbiterijem in s prvotno ravnostropano ladjo ter z dodanim, za 17. stoletje značilnim zvonikom. Sočasna oltarna oprema je kvalitetno podobarsko delo. Kljub pozidavi pobočja pod cerkvijo je tudi cerkev kvaliteten krajinski spomenik.

Varstveni režim spomenika

Za spomenik velja varstveni režim za stavbe in naslednja posebna določila:

– vsa cerkvena oprema je sestavni del spomenika in se vanjo lahko posega le pod pogoji in s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Vplivno območje

Vplivno območje obsega nepozidan prostor okoli spomenika in se širi od jugovzhodnega roba naselja proti jugu in vzhodu.

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

Spominski objekti in kraji so grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek. Spominski objekti in kraji služijo spominu kot vrednoti, družbeni pomen imajo zaradi zgodovinske pričevalnosti in likovnih kvalitet. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja (javni spomenik, mejnik, obcestni kamen, spominska plošča, pil, križ, kapelica), objekte in kraje mrtvih (grob, grobišče, pokopališče, grobnica, mrliška vežica, kostnica), kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte (partizansko taborišče, partizanska bolnišnica), kraje spominjanja na človekovo poselitev ali dejavnost (lokacija stavbe, lokacija drugega objekta, opuščena vas).

 

38.

 

Ime spomenika:

Dolnji Ajdovec – Spomenik NOB na Frati

EŠD:

4195

Naselje:

Dolnji Ajdovec

Katastrska občina:

Brezova reber

Parcelna številka:

556/7 – del

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Skupina spomenikov stoji na gozdnem robu, 150 m od doma na Frati. Sestavljajo jo grob s spomenikom ubitim med bombardiranjem oktobra 1942 in grob s spomenikom šestim neznanim partizanom, ki so padli med boji na Frati. Skupino dopolnjuje obeležje padlim lovcem nekdanjega novomeškega okraja.

Delno obdelani kamniti bloki nepravilnih oblik z izpisanim posvetilom stojijo na enotno urejenem platoju, kjer je tudi grobišče šestih neznanih partizanov.

Spominska obeležja so bila postavljena v letih 1952 in 1954.

Varstveni režim spomenika

Velja varstveni režim za spominske objekte in kraje.

Vplivno območje

Vplivno območje obsega sosednje parcele spomenika in se razteza na prostoru med Domom na Frati na severozahodu in gozdnim robom jugovzhodno od spomenika.

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

 

39.

 

Ime spomenika:

Hrib pri Hinjah – Grob s spomenikom padlim

EŠD:

4207

Naselje:

Hrib pri Hinjah

Katastrska občina:

Hinje

Parcelna številka:

1142

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Spomenik stoji na skalnem pobočju pod vasjo Hrib na križišču, kjer se cesta odcepi proti Prevolam.

Spomenik sestavljata dva kamnita bloka iz grobo obdelanega kamna. Prvi, postavljen leta 1963, je posvečen 6 padlim partizanom, 3 partizanom tuje narodnosti, 3 talcem in 22 žrtvam fašističnega nasilja, drugi, postavljen leta 1997, je posvečen Primorcem, padlim v Suhi krajini. V obliki in velikosti posnema starejše obeležje.

Varstveni režim spomenika

Velja varstveni režim za spominske objekte in kraje in naslednje določilo:

– zaradi urejanja cestišča in boljše prezentacije spomenika je možna njegova prestavitev v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in kulturnovarstvenim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Vplivno območje

Spomenik nima posebej določenega vplivnega območja.

 

40.

 

Ime spomenika:

Hrib pri Hinjah – Spomenik padlim med I. svetovno vojno

EŠD:

8704

Naselje:

Hrib pri Hinjah

Katastrska občina:

Hinje

Parcelna številka:

1166/2 – del

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Spomenik padlim domačinom med 1. svetovno vojno stoji na zahodnem robu vaškega pokopališča.

Spomenik trikotnega tlorisa, grajen iz pravilno obdelanih kamnitih blokov, se proti vrhu stopničasto dviguje. Na spomenik so vdelane plošče z verzi in imeni padlih domačinov.

Spomenik, ki je bil postavljen pred letom 1940, je posvečen padlim domačinom, ki so izgubili življenje na različnih frontah v času 1. svetovne vojne. Je eden redkih tovrstnih spomenikov na Dolenjskem in edini v Občini Žužemberk.

Varstveni režim spomenika

Velja varstveni režim za spominske objekte in kraje.

Vplivno območje

Spomenik nima posebej določenega vplivnega območja.

 

41.

 

Ime spomenika:

Jama pri Dvoru – Spomenik 1. artilerijski brigadi

EŠD:

14108

Naselje:

Jama pri Dvoru

Katastrska občina:

Stavča vas

Parcelna številka:

1633/12 – del

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Spomenik sestavljata plošča iz belega kamna, vzidana v skalno steno, ki se navpično dviguje nad cesto, in top, postavljen na betonski podstavek na vrhu skalne stene.

Spomenik, postavljen leta 1969, je posvečen 1. artilerijski brigadi NOV in POS, ki je bila ustanovljena 7. maja 1944 v bližnji vasi Lašče nad Dvorom.

Varstveni režim spomenika

Velja varstveni režim za spominske objekte in kraje in naslednje določilo:

– zaradi ohranitve in prenove je možno zamenjati obstoječi top z drugim, sedanjega pa nameniti za muzejsko prezentacijo.

Vplivno območje

Vplivno območje obsega neposredno okolico spomenika.

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

 

42.

 

Ime spomenika:

Plešivica pri Žužemberku – Spomenik NOB

EŠD:

16226

Naselje:

Plešivica

Katastrska občina:

Šmihel pri Žužemberku

Parcelna številka:

1639/2

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Spomenik, zgrajen iz grobo obdelanih kamnitih blokov pravilnih oblik, je posvečen bojem Tomšičeve brigade na območju Suhe krajine spomladi leta 1943. Spomenik, ki stoji na severozahodnem robu vasi Plešivica, je bil postavljen leta 1953.

Varstveni režim spomenika

Velja varstveni režim za spominske objekte in kraje.

Vplivno območje

Vplivno območje obsega sosednje parcele ob spomeniku.

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

 

43.

 

Ime spomenika:

Srednji Lipovec – Spomenik Stojanu Borštniku

EŠD:

14125

Naselje:

Srednji Lipovec

Katastrska občina:

Ajdovec

Parcelna številka:

2179 – del

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:5000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

 

Grob z nagrobnim spomenikom leži na travniku zahodno od vasi Srednji Lipovec. Spomenik, postavljen takoj po končani 2. svetovni vojni, je posvečen tu pokopanemu partizanu Stojanu Borštniku, ki je padel jeseni leta 1943.

Varstveni režim spomenika

Velja varstveni režim za spominske objekte in kraje.

Vplivno območje

Vplivno območje obsega parcelo na kateri stoji spomenik in manjše dele sosednjih parcel vzhodno od spomenika.

Varstveni režim vplivnega območja

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

 

44.

 

Ime spomenika:

Trebča vas – Naralovo znamenje

EŠD:

13671

Naselje:

Trebča vas

Katastrska občina:

Dvor

Parcelna številka:

385/5 – del

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:2000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Naralovo znamenje stoji Na hribu, severozahodno od vasi, ob kolovozni poti od Trebče vasi do Zafare v Žužemberku. Sestavljajo ga leseno znamenje z litoželeznim križanim, kamnit podstavek z letnico 1896 in trije stebri s čašastimi zaključki z letnicama 1875 in 1884.

Znamenje je izklesal in dal postavit star Radetzkijev vojak Jože Novak, po domače Naralov, iz Trebče vasi v zahvalo za srečno vrnitev iz vojne.

Naralovo znamenje sodi med izjemno redke primere znamenj na Dolenjskem, ki spominjajo na sodelovanje slovenskih vojakov v avstrijski vojski, ki je pod vodstvom maršala Radetzkega zatrla upor Italijanov med marčno revolucijo leta 1848 v Lombardiji in Benečiji, z zmago v bitki pri Custozzi. Poleg tega govorijo kamnarski detajli znamenja o dobro izučenem samouku – kamnarju, ki pa se je s kamnarstvom ukvarjal zgolj za lastne potrebe.

Varstveni režim spomenika

Velja varstveni režim za spominske objekte in kraje.

Vplivno območje

Vplivno območje obsega sosednje parcele ob treh poteh, ki se stikajo ob znamenju.

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

 

45.

 

Ime spomenika:

Žužemberk – Spomenik NOB na Cviblju

EŠD:

8741

Naselje:

Žužemberk

Katastrska občina:

Žužemberk

Parcelna številka:

*241, 1677/3

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000 (za spomenik) in 1:5000 (za vplivno območje)

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Spomenik stoji na 305 m visoki vzpetini Cvibelj, imenovani tudi Tumplac, ki se dviguje nad Žužemberkom. Spomenik z grobnico, v kateri so pokopani posmrtni ostanki padlih, je bil postavljen v spomin padlim partizanom, ki so izgubili svoje življenje v bojih v Suhi krajini v letih 1941 do 1945. Med njimi so bili tudi tujci, kar 17 različnih narodnosti, večinoma Italijani, Avstrijci, narodi nekdanje Sovjetske zveze in pripadniki jugoslovanskih narodov iz mednarodnih partizanskih enot, ki so delovale v sestavi slovenske narodnoosvobodilne vojske.

Spomenik obsega kostnico z obeliskom in s kovinsko skulpturo na njem, devet napisnih plošč iz glajenega marmorja z izpisanimi imeni 1140 padlih ter širše območje vrha hriba, ki je parkovno urejeno.

Kovinska skulptura, delo kiparja Marjana Tepine, je postavljena na 8 m visok obelisk trikotne oblike. V vznožju obeliska je kostnica s posmrtnimi ostanki padlih. Ob spomeniku so postavljene plošče iz črnega glajenega granita z izpisanimi imeni padlih slovenskih partizanov in pripadnikov drugih narodov. Spomenik je bil postavljen leta 1961, prenovljen leta 1988 in 2004.

Varstveni režim spomenika

Velja varstveni režim za spominske objekte in kraje in naslednje določilo:

– na severnem robu spomenika se sanira delno zasuta vrtača in uredi v parkovni zasnovi. Prostor ob cesti je lahko namenjen tudi ureditvi manjšega parkirnega prostora v skladu z določili kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja.

Vplivno območje

Vplivno območje obsega nepozidan prostor pod spomenikom, ki se razširi proti zahodu in jugu, v smeri naselja Žužemberk. Na severu sega na parcele severno od ceste, ki pelje do spomenika, na zahodu pa do prvih stavb ob cesti proti Dobrniču.

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja in naslednje določilo:

– na južnem in jugovzhodnem robu vplivnega območja so možni posegi pri gradnji infrastrukturnih objektov – nizke gradnje ter individualna stanovanjska gradnja, ki ne zapirajo pogleda na spomenik, v skladu z določili kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja.

Drugi objekti in naprave so grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavnih delov in služijo tistim človekovim potrebam, ki niso bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo delovne naprave (dvigalo, peč, stroj), industrijske/gospodarske objekte (kamnolom, rudnik, vodovod, vodnjak, napajališče, jez, rake, mlinščica, črpališče, vodni stolp, žičnica), kulturne in vadbene objekte (bazen, drsališče, hipodrom, igrišče, letno gledališče, smučarska skakalnica, stadion), objekte transportne infrastrukture (pot, cesta, proga, predor, most, pristanišče), objekte urbane opreme (stopnišče, javni vodnjak, vodomet, ulična svetilka), signalne ter merilne naprave in objekte (opazovalnica, razgledni stolp, svetilnik, preža), zidove in jarke (suhozid, ograda, obzidje, strelski jarek).

 

46.

 

Ime spomenika:

Žužemberk – Vodnjak na Grajskem trgu

EŠD:

8690

Naselje:

Žužemberk

Katastrska občina:

Žužemberk

Parcelna številka:

1943/3 – del

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:1000

Obseg razglasitve:

posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Vodnjak stoji na Grajskem trgu v Žužemberku, na prostoru med cesto in gradom.

Osmerokoten, litoželezen bazen, je postavljen na kamnit stopničast podstavek. V sredini je profiliran, masiven steber, ki ga na vrhu zaključuje plitva, izvihana skleda. Iz dna sklede so speljane štiri izlivne cevi, na koncu izdelane v obliki kačjih glav.

Eden zadnjih litoželeznih vodnjakov v Sloveniji je bil postavljen v 60-ih letih 19. stoletja, narejen pa je bil v bližnji Auerspergovi železarni na Dvoru. Danes predstavlja enega redkih izdelkov te železarne, ki še vedno služijo svojemu namenu. Skupaj z ohranjenimi muzejskimi predmeti priča o pomenu te železarne.

Varstveni režim spomenika

Velja varstveni režim za druge objekte in stavbe.

Vplivno območje

Spomenik nima določenega vplivnega območja.

Naselja in njihovi deli so prostori trajne človekove poselitve, združujejo bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami. Prostori poselitve so z geografskimi, zgodovinskimi in drugimi materializiranimi posebnostmi odraz in primer gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega in tehnološkega razvoja. Obsegajo podeželska (zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg, četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve skupaj s pripadajočimi zemljišči.

 

47.

 

Ime spomenika:

Žužemberk – Trško jedro

EŠD:

902

Naselje:

Žužemberk

Katastrska občina:

Žužemberk

Parcelna številka:

*1, *4, *5, *6, *9, *17, *18, *19, *20/1, *22, *23, *25, *26, *27, *28, *29, *33, *34, *35, *44/2, *44/3, *45/2, *46/2, *82/1, *82/2, *83/1, *83/2, *84/1, *84/3, *84/4, *89, *90, *91, *95/1, *95/2, *96, *97, *108, *110, *112, *288, *375, 227/2, 228/2, 228/3, 228/4, 229, 230, 231/1, 231/2, 232, 233, 234/1, 234/2, 236, 245/1, 245/2, 245/5, 245/6, 245/7, 245/8, 248/1, 248/2, 248/3, 248/4, 248/5, 248/6, 248/7, 248/8, 250, 251, 256, 257, 258, 259, 260, 261, 262, 263, 298/6, 301, 302, 303, 304, 305/1, 307/4, 307/5, 307/6, 307/9, 307/10, 307/11, 307/12, 307/13, 307/14, 1943/2 – del, 1943/3, 1943/4, 1943/5, 1943/6 – del, 1943/8, 1958/2 – del, 1969 – del, 1976/1, 1976/2, 1979/2, 1979/3, 1980/1, 1980/2, 1982, 1983, 1984

Grafična priloga:

digitalni katastrski načrt DKN v merilu 1:5000

Obseg razglasitve:

Posamezni spomenik

Vrednotenje spomenika

Žužemberk je bil nekoč pomemben gospodarski in upravni center v zgornji dolini Krke s širokim zaledjem. V prejšnjem stoletju se je pomemben del prometa preusmeril na železnico in se s tem izognil dolini Krke, zato je Žužemberk pričel stagnirati. Kljub temu je ohranil večino svoje gospodarske moči, družbenega pomena in kulturnozgodovinskih kvalitet vse do pričetka druge svetovne vojne.

Družbena vloga prebivalcev se je odražala v strukturi naselja. Osrednji trški del so poleg gradu in cerkve tvorile trške stavbe z bogatimi fasadami, v katerih so stanovali trgovci, obrtniki, gostilničarji in uradniki. Proizvodni obrati, delavski in kmečki domovi pa so se nahajali pod gradom in ob Krki.

Historični trg je predstavljal dokaj veliko nepravilno zaokroženo površino, ob kateri so bile nanizane vse pomembnejše trške zgradbe (grad, cerkev, trgovine, gostilne itd.). V njegovem središču so v 19. stoletju postavili vodnjak. Kot je razvidno iz starih fotografij, trg nekoč ni bil tlakovan, sedaj pa je zgolj asfaltiran.

Vse stavbe na trgu predstavljajo v svoji osnovi historične objekte. Njihov nastanek sega v 19. stoletje, nekateri njihovi deli pa so še starejši. Izjema sta le stavba Grajski trg 26 (market) ter stavba Grajski trg 33 (stavba občine), ki sta bili zgrajeni po drugi svetovni vojni.

Stavbe v osrednjem delu historičnega trga so enonadstropne. Njihova pritličja so bila praviloma namenjena javnim dejavnostim, kot so trgovine, gostilne in manjše obrtne delavnice. Takšen značaj so večinoma ohranile do danes. Njihove fasade so simetrične in členjene z bogatimi okenskimi obrobami, s kamnitimi portali, z vogalnim stolpičem (na stavbi Grajski trg 29) in drugimi detajli. Po večini neposrečene adaptacije fasad so ta del trga in njegov iztek v smeri proti Ljubljani (Grajski trg 3, 4, 5 ter 27, 28 in 29) oropale mnogih kvalitetnih detajlov.

Trg danes sooblikujejo tudi stavbe, ki so bile nekoč skrite za med drugo svetovno vojno in neposredno po njej porušenimi in odstranjenimi objekti. To so stavbe Grajski trg 32, 33, 34 ter 48, 49, 50 in 52. Tudi te stavbe so večinoma enonadstropne (stavbi Grajski trg 33 in 34 sta celo dvonadstropni), vendar sta njihova oblika in značaj drugačna, saj niso bile grajene z namenom, da bi oblikovale trg. Njihova pritličja so brez javnega programa, fasade pa preprostejše.

Iz stavbnega fonda izstopa grad Žužemberk, ki oblikuje južno stranico trga in je nepogrešljiv v urbanistični zasnovi in veduti naselja.

Varstveni režim spomenika:

Za območje spomenika velja varstveni režim za naselja in naslednje določbe:

– varovanje vedute naselja z gradom kot prostorsko dominanto ter linijo naselja na Bregu pod gradom;

– varovanje prostorskih razmerij med naravno ohranjenim prostorom ob Krki in sklenjeno pozidavo;

– varovanje tipologije in morfologije naselja, vključno z naselbinsko zasnovo trga (parcelacijska mreža);

– prepovedano je spreminjati odnose med naseljem in okolico ter podobo naselja v prostoru (vedute);

– prepovedano je spreminjati odnose med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom z izjemo po drugi svetovni vojni degradiranega prostora med gradom in hišo Grajski trg 33;

– z interpolacijo novega stavbnega telesa na zeleni površini med cesto in hišo Grajski trg 33 ter s prezentacijo lokacije cerkve sv. Jakoba na zelenici med gradom in cesto je potrebno rekonstruirati nekdanjo sklenjeno in zaprto podobo osrednjega trga ob gradu;

– potrebna je kvalitetna sprememba arhitekture stavbe Grajski trg 26 (trgovski center Mercator), ki bi obstoječi objekt vsaj malo približala kvaliteti nekdanje stavbe sodišča na tem mestu;

– za potrebe regionalne ceste, ki teče skozi naselje, je potrebno zgraditi obvoznico in tako prometno razbremeniti trg;

– z ureditvijo in s tlakovanjem trga je potrebno omejiti parkiranje pred gradom in okoli vodnjaka ter zgraditi nova parkirna mesta na primernejših lokacijah, npr. nad trgovskim centrom Mercator, ob gasilskem domu, v obrtni coni …;

– kljub temu da ima cesta skozi trg status regionalne ceste in da z njo upravlja Družba za državne ceste v Ljubljani, se znotraj osrednjega dela Grajskega trga ne sme graditi pločnikov in drugih večnivojskih cestnih naprav;

– pri obnovi cestišč in izvedbi novih tlakov na trgu se je potrebno podrejati historičnim nivojem tal in obstoječim nivojem vstopov v stavbe (višine pragov);

– pločnike se lahko zgradi le na vzhodni strani trga iz smeri Novega mesta do konca zelenice pri občini in na zahodni strani trga iz smeri Ivančne Gorice do objekta Grajski trg 7 (Nova Ljubljanska banka);

– znotraj trga se cestišče od površin, namenjenih pešcem in parkiranju avtomobilov, loči z muldo iz granitnih kock;

– cestišče se lahko asfaltira, za tlakovanje ostalih površin pa se predvidi kvalitetnejše in za trg primernejše naravne materiale, kot so kamen, granitne kocke itd.;

– na prometno nevarnejših delih trga je mogoče kot dodatno zaščito postaviti kovane cestne stebričke;

– na trgu ni dovoljeno postavljati kovinskih in lesenih ograj ter betonskih korit;

– posebno pozornost je potrebno posvetiti javni razsvetljavi in izboru primerno oblikovane ulične svetilke, ki mora biti v konzolni in prostostoječi obliki;

– okoli vodnjaka in na prezentirani lokaciji cerkve sv. Jakoba je mogoče vgraditi tudi talna svetila, obenem pa bo potrebno poskrbeti tudi za kvalitetno razsvetljavo gradu;

– izveski nad trgovinami in lokali na trgu so lahko v konzolni ali ploskovni izvedbi, brez svetlobnih teles in dimenzijsko prilagojeni velikosti in členjenosti fasad;

– ostala trška oprema, kot so stojala za kolesa, klopi, smetnjaki, stebri za plakatiranje itd., naj bo oblikovana celostno in izvedena iz naravnih materialov v sozvočju z ostalo ureditvijo trga;

– na trgu ni dovoljena postavitev avtobusnih postajališč in kioskov ter nadstreškov nad vhodi stavb, razen pod pogoji in s soglasjem pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

Vplivno območje

Vplivno območje obsega neposredno okolico spomenika. Na jugozahodni strani pa sega čez reko Krko in zajame tudi del ulice Stranska vas. Na severovzhodni strani se stika z vplivnim območjem Tomaževega mlina.

Varstveni režim vplivnega območja:

Za spomenik velja splošni varstveni režim za vplivna območja.

3. člen
Izvirnike načrtov hranita Občina Žužemberk (v nadaljevanju: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).
4. člen
Za spomenike velja splošni varstveni režim, ki določa:
– spodbujanje trajnostne uporabe spomenika, to je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njegovih kulturnih lastnosti,
– spodbujanje vzdržnega razvoja spomenika, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev spomenika za prihodnje generacije,
– spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenika,
– ohranjanje lastnosti, posebne narave in družbenega pomena spomenika ter njegove materialne substance,
– dovoljeni so posegi v spomenik, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote,
– dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in družbenega pomena.
– Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali vplivno območje je v skladu z 28., 29., 30. in 31. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) potrebno pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
5. člen
Za posamezne zvrsti pa veljajo še naslednji varstveni režimi:
1. Varstveni režim za arheološka najdišča:
Arheološka najdišča se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Režim določa:
– varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in v prostoru kot vira človekove preteklosti in kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in znanstveno proučevanje;
– zemljišča se ohranjajo v obstoječem stanju in ob ohranjanju obstoječega načina gospodarjenja;
– prepovedano je postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča. V zemljišča se posega le izjemoma in sicer v procesu znanstvenega proučevanja in/ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge prostorske možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je potrebno zagotoviti predhodno zaščitno izkopavanje s pridobitvijo popolnega najdiščnega arhiva in njegovo obdelavo;
– v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v okolje ter v turistično promocijo kraja.
– Prepovedano je odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– prepovedano je gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine.
Izjemoma so dovoljeni posegi v arheološka najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča /znotraj naselij/, in v prostor robnih delov najdišč:
– če ni možno najti drugih rešitev ali
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.
Posegi in dejavnosti v prostoru se načrtujejo in izvajajo tako, da se arheološka najdišča ohranjajo.
2. Varstveni režim za stavbe:
Za stavbe velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli, vključno z reklamnimi panoji, izveski in svetili, ki morajo biti v skladu z oblikovno in vsebinsko zasnovo objektov),
– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah),
– celovitost dediščine v prostoru
– in zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Izjemoma je ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine možno:
– na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele posameznih objektov v kvalitetnejše oziroma bolj avtentično stanje;
– izvajati znanstvenoraziskovalna dela;
– spremeniti oziroma dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta;
– posegati v okolico objekta zaradi njegove boljše predstavitve;
– omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov in dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanje spomenika in njegovih spomeniških kvalitet ter ne moti v njem odvijajoče se dejavnosti
– Posegi in dejavnosti v prostoru se načrtujejo in izvajajo tako, da se arheološka najdišča ohranjajo.
3. Za spominske objekte in kraje velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
– avtentičnost lokacije;
– fizična pojavnost objekta;
– vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedutami.
Prepovedano je:
– spomenik poškodovati ali podreti;
– spreminjati tlorisno in višinsko zasnovo spomenika;
– spreminjati konstrukcijsko zasnovo in gradivo;
– na spomenik nameščati reklamne panoje, izveske in svetila.
Izjemoma je ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine možno:
– na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti dele posameznih objektov v kvalitetnejše oziroma avtentičnejše stanje;
– izvajati znanstvenoraziskovalna dela;
– spremeniti oziroma dopolniti namembnost objekta, če ni možno zagotoviti prvotne funkcije in če s tem nista bistveno prizadeti materialna substanca in pričevalnost objekta;
– spremeniti oziroma dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta;
– posegati v okolico objekta zaradi njegove boljše predstavitve.
4. Varstveni režim za druge objekte in stavbe:
Za druge objekte in naprave velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– fizična pojavnost objekta ali naprave,
– osnovna namembnost ali primarna raba objekta ali naprave in način njenega delovanja ter
– vsebinski in prostorski odnos med spomenikom in okolico.
5. Varstveni režim za naselja in njihove dele:
Za naselja in njihove dele velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njihovih varovanih vrednot, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega dela (drevesa, vodotoki),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela,
– podoba naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov, ulične fasade),
– oprema in uporaba javnih odprtih prostorov in
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
6. člen
Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje sedanje rabe prostora, ki sodi pod vplivno območje,
– raba in posegi v vplivno območje spomenika, vključno z gradnjo novih objektov, morajo biti podrejeni ohranjanju kvalitetnih pogledov na spomenik,
– prepoved postavljanja energetskih in komunikacijskih vodov, reklamnih in drugih panojev,
– prepoved zasajanja okolice spomenika z neavtohtonimi drevesnimi vrstami,
– za vsak poseg v vplivno območje je v skladu z 28., 29., 30. in 31. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) potrebno pridobiti predhodne kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
7. člen
Lastnik oziroma posestnik upravlja s spomenikom v skladu z aktom o razglasitvi neposredno ali tako, da ga poveri upravljavcu.
8. člen
Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.
9. člen
Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.
10. člen
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.
11. člen
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v prvem odstavku 2. člena tega odloka.
12. člen
Z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena v Občini Žužemberk prenehajo veljati naslednji odloki in sklepi oziroma njihovi deli:
1. Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Novo mesto (glej Uradni list RS, št. 38/92) v tistem delu, ki se nanaša na nepremične kulturne in zgodovinske spomenike na območju Občine Žužemberk. Določila navedenega odloka, ki se nanašajo na območja občin Dolenjske Toplice, Mirna peč, Novo mesto, Straža, Šentjernej, Škocjan in Šmarjeta ostanejo še naprej v veljavi.
2. Odlok o razglasitvi Praznikove domačije v Borštu pri Dvoru 6 za kulturni spomenik, Uradni list RS, št. 25/93-1144
3. Sklep o razglasitvi Bobnarjevega toplarja na Cviblju za kulturni spomenik, Uradni list RS, št. 123/00-5203, 46/01 (popravek)
4. Odlok o razglasitvi Glihovega toplarja v Žužemberku za kulturni spomenik, Uradni list RS, št. 35/00-1682
5. Odlok o razglasitvi Gričarjevega mlina v Žužemberku za kulturni spomenik lokalnega pomena, Uradni list RS, št. 83/01-4327.
14. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-3/2013-1
Žužemberk, dne 21. decembra 2012
Župan
Občine Žužemberk
Franc Škufca l.r.