Uradni list

Številka 3
Uradni list RS, št. 3/2013 z dne 11. 1. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 3/2013 z dne 11. 1. 2013

Kazalo

81. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu območja Laško – desni breg, z oznako KC1a, stran 384.

Na podlagi petega odstavka 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 – ZP Načrt, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS, 94/07 – UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl. US: U-I-176/08-10, 40/12 – ZUJF) in 21. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 99/07, 17/10 in 45/11) je Občinski svet Občine Laško na 14. seji dne 19. 12. 2012 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu območja Laško – desni breg z oznako KC1a
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o zazidalnem načrtu območja Laško – desni breg z oznako KC1a, ki ga je izdelal ERIGO, d.o.o. Slovenska Bistrica, pod št. projekta 09/11, decembra 2012.
2. člen
(sestavni deli OPPN)
Odlok o zazidalnem načrtu območja Laško – desni breg z oznako KC1a (Uradni list SRS, št. 29/81) se spremeni tako, da se vsebina 3. in 4. člena nadomesti z novim besedilom in členi, ki glasijo:
3. člen
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu območja Laško – desni breg z oznako KC1a, vsebuje tekstualni del, grafični del ter smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Kartografski del obsega:
1.    NAČRT NAMENSKE RABE PROSTORA
2.    ORTOFOTO                                        M 1:500
3.    GEODETSKI POSNETEK                              M 1:500
4.    KATASTRSKI NAČRT                               M 1:2000
5.    NAČRT GRADBENIH PARCEL                          M 1:500
6.    UREDITVENA SITUACIJA                            M 1:500
7.    TEHNIČNI ELEMENTI ZA ZAKOLIČENJE OBJEKTOV       M 1:500
8.    SITUACIJA KOMUNALNIH
      IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE TER OMREŽJA
      ZVEZ                                            M 1:500
9.    KARAKTERISTIČNI PREREZ                          M 1:500
Tekstualni del obsega:
1.0    Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z
       odlokom
1.1    Ureditveno območje odloka
1.2    Vplivno območje
1.3    Opis vplivov in povezav prostorske ureditve s
       sosednjimi območji
1.4    Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
1.5    Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje
2.     Zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske,
       komunalne in druge gospodarske infrastrukture
3.     Rešitve in ukrepi za varovanje okolja,
       ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine
       ter trajnostno rabo naravnih dobrin
4.     Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred
       naravnimi in drugimi nesrečami
5.     Tolerance
6.     Načrt parcelacije
7.     Etapnost izvedbe
8.     Obveznosti investitorjev in izvajalcev
8.1    Splošne obveznosti
8.2    Posebne obveznosti
9.     Končne določbe.
II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
4. člen
(opis prostorske ureditve)
Z odlokom se določajo merila in pogoji za prostorsko ureditev in gradnjo objektov za potrebe avtobusne postaje s spremljevalnim poslovnim programom, železniškega podhoda, poslovno trgovskega objekta, gostinskega lokala in skladiščnih regalov ter rekonstrukcijo gostinskega lokala in diskonta s skladiščem s spremljajočimi ureditvami in pripadajočo gospodarsko javno infrastrukturo.
Namen je ureditev celotnega območja kot zaključena celota, usklajeno vklapljanje novega kompleksa v okolje in uskladitev predvidene povezave in infrastrukture z obstoječo v neposredni bližini.
Lokacija se nahaja na območju urejanja z oznako KC1a v Laškem.
5. člen
(ureditveno območje)
Ureditveno območje poteka v večini po parcelnih mejah parc. št. 243/2 – del, 243/6 – del, 243/5, 243/7, 243/8, 243/3, 566/2, 566/1, 566/3, 566/4, 565, 549/15, 170/1, 170/4, 170/3, 170/5, 170/6, 549/14, 549/8 – del, 148/9 – del, 148/1 – del, 148/5 – del, 148/3, 171 – del, 148/10 – del, 148/7, 148/5, 549/16, 148/7, 549/7, 148/2, 148/6 – del,552/1 – del,552/5, 552/15, 552/11, 552/14, 552/29, 552/28, 552/31, 552/ 31, 559, 552/27, 552/12, 558/2, 552/13, 552/24, 549/1 vse k.o. Laško in predstavlja skupno površino cca 30.000 m2.
Ureditveno območje obsega tudi zemljišča, ki so potrebna za izvajanje del v času gradnje.
6. člen
(vplivno območje)
Vplivno območje prostorske ureditve obsega v času gradnje:
– vse parcele oziroma dele parcel znotraj usklajene meje ureditvenega območja;
Vplivno območje v času uporabe obsega:
– parcele znotraj območja sklenjene meje ureditvenega območja;
– del parcel, po katerih bo zgrajena primarna infrastruktura za potrebe območja.
Vplivno območje za določitev strank v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja znotraj območja: gradnja objektov znotraj ureditvenega območja mora biti skladna z regulacijskimi elementi (odmiki, gradbeno linijo in gradbeno mejo), prikazanimi na načrtu: Tehnični elementi za zakoličenje objektov (list št. 7).
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
7. člen
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)
Načrtovana prostorska ureditev je omejena:
– na vzhodu z JP most čez Savinjo – Zdravilišče Laško;
– na zahodu z LC Laško Udmat 200191 in JP Izbira-Podšmihel;
– na severu u uvozom iz G1-5 do Laščanke in v smeri železniške postaje;
– na jugu s kompleksom hotela Hum.
Vsa potrebna komunalna in ostala javna infrastruktura bo navezana na dograjene primarne vode.
Predvidena ureditev in objekti ne bodo vplivali na osenčenje sosednjih objektov in ne bodo poslabševali varnosti pred požarom.
8. člen
(elementi umestitve načrtovane ureditve v prostor)
Posegi morajo biti skladni z elementi prikazanimi na situaciji: Tehnični elementi za zakoličenje objektov (list št. 7).
Pomen elementov je:
– meja ureditvenega območja – določa mejo zazidalnega načrta;
– gradbena linija (GL) – je linija, ki jo stavbe z linijo fasade ne smejo prekoračiti;
– uvoz določa položaj možnih uvozov in vstop na parcelo;
– gradbena meja (GM) je linija, ki jo stavbe z linijo fasade ne smejo presegati, lahko se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost.
9. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Območje sestoji iz več gradbenih parcel v skupni velikosti cca 30.000 m2.
Cestno omrežje je obstoječe, parkirišča so rekonstruirana in potekajo znotraj ureditvenega območja.
10. člen
(vrste dopustnih dejavnosti)
V območju je predvidena gradnja objektov za potrebe avtobusne postaje s spremljevalnim programom poslovne dejavnosti, železniškega podhoda, poslovno trgovskega objekta, gostinskega lokala in skladiščnih regalov ter rekonstrukcijo gostinskega lokala in diskonta s skladiščem s spremljajočimi ureditvami in pripadajočo gospodarsko javno infrastrukturo.
11. člen
(vrste gradenj)
Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– gradnja za potrebe avtobusne postaje s pripadajočimi poslovnimi dejavnostmi;
– gradnja za potrebe železniškega podhoda;
– gradnja za potrebe gostinskih in drugih storitvenih dejavnosti (lokali);
– gradnja za potrebe poslovno trgovskega objekta;
– rekonstrukcije obstoječih objektov (gostinskih, trgovskih …);
– gradnja parkirišča za potrebe poslovno trgovskega objekta;
– gradnja parkirišč za širše območje;
– gradnja prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi;
– postavitev pomožnih objektov za skupne potrebe (postavitev urbane opreme, ureditev ulice, zasaditev).
12. člen
(tipologija pozidave)
Predvideni novi in rekonstruirani objekti so v prostor umeščeni skladno z listom št. 7, Tehnični elementi za zakoličenje objektov, tlorisni gabariti opredeljeni, tolerance so omejene navzgor, navzdol omejitev ni.
Objekti so pretežno dvoetažni, z izjemo skladiščnih regalov in avtobusnega postajališča, ki so predvideni pritlični.
13. člen
(gabariti objektov)
1. Objekt avtobusnega postajališča:
– tlorisne dimenzije: nadstrešnica 7,0 x 47,9 m
– višinski gabarit: nadstrešek P
– višina nadstrešnice do 8,70 m nad koto ± 0,00
– streha: ravna ali v minimalnem naklonu.
2. Objekt avtobusne postaje z javnim WC-jem:
– tlorisne dimenzije: objekt 6,0 x 23,2 m
– višinski gabarit: objekt P + 1
– višina objekta do 7,00 m nad koto ± 0,00
– streha: ravna ali v minimalnem naklonu.
3. Objekt gostinskega lokala:
– tlorisne dimenzije: objekt 19,0 x 10,60 m
– višinski gabarit: objekt P + 1
– višina objekta do 7,00 m nad koto ± 0,00
– streha: ravna ali v minimalnem naklonu.
4. Železniški podhod:
– tlorisne dimenzije: 33,2 x 4,1 m + 33,5 x 4,1 m + 13,6 x 4,1 m
– višinski gabarit: K + delno P
– višina objekta do 3,00 m nad koto ± 0,00
– streha: ravna ali v minimalnem naklonu.
5. Poslovno trgovski objekt s skladiščem in delno vkopanim parkiriščem v kesonski izvedbi
– tlorisne dimenzije: razgiban tloris: trgovski objekt 32,9 x 34,8 m, skladišče 29,1 x 13,6 m + 5,5 x 6,1 m, nadstrešek nad vhodom 57,3 x 12,9 m, etaža parkirišča je vključno z območjem zunanjih parkirišč v celoti izveden v kesonski izvedbi, dostop po klančini iz poplavno varne kote, 32,70 m x 77,30 m + 7,90 m x 32,00 m
– višinski gabarit: delno vkopano P+1
– višina trgovskega objekta do 6,00 m nad koto ± 0,00, višina skladišča do 5,30 m nad koto ± 0,00, višina nadstreška do 7,30 m nad koto ± 0,00
– streha: ravna ali v minimalnem naklonu.
6. Ureditev parkovnih površin s prestavitvijo meteorološke postaje, severno od poslovno trgovskega objekta.
7. Skladiščni regali:
– tlorisne dimenzije 2,0 x 84,9 m
– višinski gabarit: P
– višina objekta do 3,5 m nad koto ± 0,00
– streha: ravna ali v minimalnem naklonu.
8. Objekt picerije:
– tlorisne dimenzije: razgiban tloris; fi 11,6 m + 10,2 x 10,5 m + 16,4 x 11,7 m
– višinski gabarit: obstoječa K+ P
– višina objekta do 6,00 m nad koto ± 0,00
– streha: razgibana, večih minimalnih naklonov (5°–15°).
9. Objekt diskonta s skladiščem:
– tlorisne dimenzije: obstoječi objekt 11,5 x 22,2 m + 11,7 x 13,9 m
– višinski gabarit: P + 1
– višina objekta do 7,50 m nad koto ± 0,00
– streha: ravna ali v minimalnem naklonu.
14. člen
(oblikovanje zunanje podobe objekta)
Objekti bodo situativno postavljeni kot je razvidno iz grafičnih prilog odloka. Višine kolenčnih zidov objektov ne smejo bistveno presegati višine obstoječega objekta železniške postaje, ki je na obravnavanem območju najvišji objekt, strehe objektov so ravne, enokapne ali dvokapnice, naklon prilagojen obstoječi pozidavi. Višina objektov je razvidna iz grafične priloge list št 9 Karakteristični prerezi.
Arhitektonsko oblikovanje stavb:
Fasadne odprtine morajo biti oblikovane skladno s funkcijo, kateri je objekt namenjen. V servisnih delih objektov naj bodo to horizontalno orientirane steklene odprtine, ki so pozicionirane vzdolž objekta, v oskrbnih delih objektov pa naj bo steklenih odprtin več oziroma naj bodo večje, da bo s tem izkazana reprezentančnost objekta. Fasadne površine poslovno trgovskega objekta morajo biti oblikovno razgibane in v navezavi na obstoječe fasadne površine ter v skladu s prevladujočimi značilnostmi sosednjih objektov. Finalna obdelava fasadnih površin mora biti izvedena v klasičnem ometu svetlih, umirjenih in naravnih barvnih tonov, medtem ko morata biti južna in vzhodna fasada izvedeni z večjimi steklenimi površinami.
Fasade morajo biti obdelane s sodobnimi materiali, beton, steklo, fasadne plošče, les … in ne smejo nikakor negativno vplivati na okolico in jo kakorkoli degradirati.
Strešine morajo biti izvedene v sodobnih materialih.
15. člen
(lega objektov na zemljišču)
Lega objektov in javnih površin je razvidna iz načrta št. 7 – Tehnični elementi za zakoličenje objektov.
Vse novogradnje so omejene z gradbeno mejo, ki je objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo. Kote slemena strehe posameznega objekta so določene z višinskimi kotami ± 1,0 m glede na konfiguracijo terena.
16. člen
(ureditev okolice)
Vsi dostopi do objektov, pešpoti, parkirni prostori morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir.
Višinske terenske razlike se morajo premeščati s škarpiranjem.
Ograje je možno postavljati na parcelne meje dogovorno med sosedi. Ograje ob cestah se postavijo na notranjo stran parcelne meje max. višine 2 m. Zazelenitev parcele se uredi horizontalno in vertikalno z vegetacijskimi prvinami in to s tratnimi površinami, drevesi in grmovnicami.
Dostopi za stranke so orientirani proti parkirišču. Servisni dostopi so iz internega prostora. Zagotovljena mora biti interventna pot do predvidenih objektov.
Skladno z zahtevami ZVKDS je potrebno objekt na severni in vzhodni strani minimalno vkopati v teren, vzdolž vzhodne fasade poslovno trgovskega objekta je potrebno ob pločniku zasaditi drevored avtohtonih listopadnih dreves, medtem ko se morata severni del parcele in teren po zaključku del modelirati v naravni obliki in ustrezno parkovno urediti, na zunanje površine pa zasaditi avtohtona listopadna drevesa, grmovnice in nižje rastline (npr. trajnice).
Parkovne površine se v manjši kvadraturi nadomestijo v severnem delu od poslovno trgovskega objekta do Zdraviliške ceste 1. Parkovne površine bodo urbano urejene in bodo funkcijsko zagotavljale adekvatno nadomestilo (postavitev urbane opreme in fontane, poleg prestavljene vremenske hišice).
Ob formiranju novih parkovnih površin je potrebno v območju avtobusnega obračališča predvideti oporni zid za premostitev višin.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
17. člen
(prometno urejanje)
Območje se nahaja v naselju Laško v varovalnem pasu državne ceste G1-5, odsek 0328 Celje Šmarjeta od km 10,990 do km 11,010 in od km 11,210 do km 11,400 ter v varovalnem pasu državne ceste R3-681/4005 Laško od km 0,030 (levo v smeri stacionaže ceste).
Obravnavano območje se priključuje preko obstoječega cestnega priključka iz G1-5/0328 in preko semaforiziranega križišča glavne, regionalne in lokalne ceste. Izvoz s parkirišča kesonske izvedbe je predviden na obstoječe parkirišče pred poslovno trgovskim objektom. Znotraj meja preglednega trikotnika na obstoječem priključku in semaforiziranem križišču ni dovoljena zasaditev, postavitev skulptur, likovnih del in podobnega na način, ki bi oviral preglednost na območju priključka in križišča ali bi lahko kako drugače vplival na zmanjšanje pretočnosti ali prometne varnosti na območju priključkov (Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste, Uradni list RS, št. 86/09).
Odvodnjavanje cestnih in parkirnih površin se v ponikovalnico oziroma meteorno kanalizacijo speljejo preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj. Priključek na obstoječo cesto je potrebno opremiti z vertikalno in horizontalno signalizacijo.
Mirujoči promet se ureja s parkiranjem na parkirni ploščadi, za potrebe poslovno trgovskega objekta pa na parkirišču kesonske izvedbe, obračanje in parkiranje vozil je zagotovljeno na gradbenih parceli.
Območje zazidalnega načrta se nahaja v varovalnem pasu železniške proge. Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge je potrebno predhodno v skladu z zakonodajo pridobiti projektne pogoje in soglasje h projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture.
18. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
Stanje komunalnih naprav je razvidno iz posnetka obstoječega stanja.
Vsi objekti morajo biti priključeni na novozgrajeno komunalno in energetsko omrežje. Minimalna komunalna oprema v območju obsega oskrbo s pitno vodo, električno energijo, telefonskim in CTV omrežjem, plinovodnim omrežjem ter napravo cestnega omrežja. Urediti je potrebno tudi meteorno in fekalno kanalizacijo, ločen sistem.
Predmet komunalne opremljenosti so:
– vodovod in hidrantno omrežje
– meteorna in fekalna kanalizacija
– elektro omrežje
– telekomunikacijsko omrežje + CTV
– plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja
– odvoz smeti: (ekološki otoki).
Dopustne so tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo koncepta zazidalnega načrta.
19. člen
(vodovod in hidrantno omrežje)
Priklop posameznih objektov je predviden z internimi priključki na ob ulični vod s PEHD cevmi s premerom podanim s projektom. Pri izgradnji vodovoda in kanalizacije je potrebno paziti, da je horizontalni odmik med njima vsaj 3 m, vertikalni pa 50 cm, s tem da so cevi kanalizacije vgrajene pod cevmi vodovoda. Če tega ni možno izvesti, je potrebno cevi vodovoda zaščititi z glinenim nabojem vsaj 3 m na vsako stran križanja.
Obstoječega vodovoda ni potrebno menjavati, potrebna je le delna prestavitev obstoječe trase zaradi pozicioniranja novih objektov.
Pred pričetkom del je potrebno naročiti zakoličbo vodovodov, dela pa izvajati po pravilih stroke.
20. člen
(meteorna in fekalna kanalizacija)
Na območju je obstoječa javna kanalizacija, mešani vod, ki se ustrezno rekonstruira v fekalni vod. Objekti bodo priklopljeni preko revizijskih jaškov ali direktno na kanalizacijsko cev. Predvidi se gradnja v ločenem kanalizacijskem sistemu.
Meteorne vode s strešin in utrjenih površin se odvedejo prioritetno v novo meteorno kanalizacijo, ki se izvede skladno z 92. členom Zakona o vodah preko ustrezno dimenzioniranih zadrževalnikov, medtem ko se vode iz ceste in parkirnih površin v meteorno kanalizacijo speljejo preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj v zadrževalnike padavinskih vod.
21. člen
(elektroenergetsko omrežje)
Napajanje predvidene gradnje z električno energijo bo v skladu s smernicami s strani distributerja električne energije. Pri projektiranju je potrebno upoštevati smernice Elektra Celje d.d. in idejno zasnovo elektrifikacije, št. načrta N-20/2012, ki ga je izdelal Inteligen biro, Marko Habjanič s.p., Trg Dušana Kvedra 10, 2000 Maribor.
22. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
Telekomunikacijsko omrežje bo potrebno urediti pod pogoji in izvedbenimi objekti pristojne organizacije. Vse nove vode je potrebno kablirati.
Za potrebe CATV je potrebno predvideti kabelsko kanalizacijo za povezavo predvidenih objektov na CATV sistem.
23. člen
(ogrevanje)
Objekti se bodo ogrevali z zemeljskim plinom, biomaso ali drugimi alternativnimi viri ogrevanja.
24. člen
(odvoz smeti)
Predvideno je ločeno zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo komunalnih odpadkov. Potrebno je zagotoviti zbirno mesto za postavitev zadostnega – potrebnega števila posod. Ostali odpadki se zbirajo v skladu z veljavno zakonsko regulativo.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
25. člen
(varovanje okolja)
Pri načrtovanju, gradnji objektov in naprav in uporabi le-teh je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje.
Vplivi v času gradnje bodo časovno omejeni in se bodo pojavljali med dograditvijo primarnega infrastrukturnega omrežja, med izgradnjo notranje prometnice območja, gradnjo sekundarnega komunalnega omrežja ter v času gradnje objektov.
26. člen
(varstvo naravne in kulturne dediščine)
Na območju urejanja se nahaja ena enota registrirane kulturne dediščine, Laško – Vremenska hišica na Trgu svobode (EŠD 25386).
Enota kulturne dediščine, Laško – Vremenska hišica na Trgu Svobode (EŠD) predstavlja delo arhitekta Jožeta Plečnika, postavljena v 30. letih 20. stoletja. Varovani objekt je potrebno prestaviti na primerno lokacijo, in sicer v parkovno urejeni površini na severnem delu poslovno trgovskega objekta, za kar je potrebno izdelati idejno zasnovo in pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje.
V primeru, da se obstoječi paviljon TIC, ki se nahaja na lokaciji, prestavi na novo lokacijo, je potrebno za prestavitev zaprositi za soglasje arh. Andreja Kemra in prestavitev izvesti z njegovim sodelovanjem.
Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika ali varstveno območje dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje za poseg, ki ga izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine. Do uveljavitve varstvenih območij dediščine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za enote kulturne dediščine vključene v Strokovne zasnove varstva kulturne dediščine za območje Občine Laško (ZVKDS OE Celje, februar 2008), ki se hrani na sedežu Občine Laško in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje (28.–30. člen ZVKD-a).
Za izvedbo predhodne arheološke raziskave je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva kulturne dediščine (31. člen ZVKD-1).
Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo (26. točka 3. člena ZVKD-1).
Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja del naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
27. člen
(usmeritve za izboljšave človekovega okolja)
Načrtovana raba v območju ne predvideva dejavnosti, ki bi dodatno obremenjevale okolje, saj gre za gradnjo oskrbnih objektov, zato posebni varovalni ukrepi niso predvideni.
28. člen
(varstvo voda)
Pred izpustom je potrebno meteorne vode z manipulacijskih, dovoznih in cestnih površin predhodno očistiti na zadostno dimenzioniranih lovilcih olja in bencina. Prav tako je potrebno meteorne vode prioritetno preko ustrezno dimenzioniranih zadrževalnikov odvajati v obstoječi izpust v reko Savinjo.
Fekalne odpadne vode iz predvidenih objektov je potrebno speljati v javno ločeno kanalizacijsko omrežje. Vsak objekt na območju mora biti opremljen z zabojnikom za komunalne odpadke, odvoz smeti pa urejen na centralno deponijo komunalnih odpadkov.
Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja (153. člen Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02, 102/04 – ZGO-1-UPB1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08).
29. člen
(varstvo plodne zemlje in vegetacije)
Graditelji posameznih objektov morajo pred gradnjo odstraniti plast plodne zemlje, jo deponirati, po dokončanju pa humus uporabiti za ureditev okolja objektov.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
30. člen
(varstvo pred požarom)
V okviru zaščite pred požarom in upoštevanjem določil 22. in 23. člena Zakona o varstvu pred požarom – UPB (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 9/11) se izvedejo naslednji ukrepi:
– Ukrepi za varen umik ljudi in premoženja: posamezni objekti in ureditve morajo biti zasnovani tako, da je omogočen varen umik iz objektov na urejene površine ob objektih.
– Pri projektiranju posameznih objektov je potrebno zagotoviti ukrepe za omejevanje širjenja ognja ob požaru z upoštevanjem ustrezne požarne ločitve objektov, in sicer glede na maksimalno mejo zazidljivosti določene odmike med načrtovanimi objekti v območju urejanja.
– Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene v okviru manipulativnih in parkirnih površin.
– Pri projektiranju posameznih objektov se dostopne in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce določijo v skladu z določili SIST DIN 14090.
– Zagotoviti vire zadostne oskrbe z vodo za gašenje.
– Pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara.
– Pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za preprečevanje in zmanjševanje posledic požara za ljudi, premoženje in okolje.
Investitorji objektov, za katere se bo ob upoštevanju priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06) so pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezni izdelati študije požarne varnosti, pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, pa dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.
Za stavbe, za katere študija požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhajati iz elaborata »zasnova požarne varnosti«, vendar v tem primeru soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno.
Oskrba s požarno vodo bo zagotovljena z izgradnjo nadzemnega hidranta in iz obstoječe hidrantne mreže naselja.
31. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Vsi objekti v območju morajo biti dimenzionirani in projektirani potresno varno za potresno območje VI. do VII. stopnje po MSK lestvici oziroma projektni pospešek tal (v g) 0.15. V novih objektih je obvezna ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje nanjo.
32. člen
(upravljanje z vodami)
Območje je delno poplavno ogroženo s strani visokih vod vodotoka Savinja. Znotraj obravnavanega območja se nahajajo območje preostale, male, srednje in delno velike poplavne nevarnosti. Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi novi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda (86. člen Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Vsi novi posegi v prostor morajo biti skladno s 14. in 37. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02) od meje vodnega zemljišča, to je od zgornjega roba brežine oziroma spodnjega roba nasipa na zračni strani, odmaknjeni 15 m na vodotokih I. reda (Savinja).
Objekt picerije, ki se nahaja znotraj 15 m priobalnega pasu, se lahko skladno z 201. členom Zakona o vodah rekonstruira, saj poseg dokazano s strokovnimi podlagami št. 29/12, ki jih je izdelalo podjetje HIDROSVET d.o.o, Kidričeva ul. 25, 3000 Celje, nima vpliva na vodni režim, novogradnja v priobalnem pasu ni dovoljena.
Kot so pokazali hidravlični izračuni Savinje in skladno z izdelanimi strokovnimi podlagami št. 29/12, ki jih je izdelalo podjetje HIDROSVET d.o.o, Kidričeva ul. 25, 3000 Celje, visoka voda s 100/letno povratno dobo poplavi vzhodni del območja obdelave.
Objekt picerije
Gladina visoke vode s stoletno povratno dobo se nahaja na koti 222,17 m.n.v in poplavi obstoječe kletne prostore objekta. Pritličje objekta je v primeru stoletnega poplavnega dogodka na poplavno varni koti (južna terasa cca 222,45 m.n.v., gostinski lokal in severna terasa cca 222,65 m.n.v.). Obstoječi objekt ima na severni strani (kjer voda pride v objekt) škarpo, ki ga pa v obstoječem stanju ne more zaščititi, ker je prenizka.
Predvidena je delna preureditev interierja notranjega prostora gostinskega prostora. Severna terasa se obnovi v polzaprto teraso s steklenimi vetrnimi pregradami. Južna terasa bo predstavljala nov zaprt gostinski prostor. Predvidena je tudi rekonstrukcija strehe. Obstoječa klet se rekonstruira, zaradi poplavne nevarnosti dozidava kleti ni dovoljena.
Objekt je potrebno zaščititi do kote HQ100 + 0,5 m, kar pomeni koto 222,67 m.n.v. Škarpe ob obodu objekta se nadvišajo do pritličja. Nadvišanje škarp mora biti izvedeno na takšen način, da bodo tvorile keson vsaj do višine 222,67 m.n.v.. Do višine HQ100 + 0,5 m (222,67 m.n.v.) ne sme biti nobenih odprtin, skozi katere bi visoke vode lahko vdrle v prostor.
Vse pritlične prostore je potrebno urediti na koti HQ100 + 0,5 m (222,67 m.n.v.) ali višje.
Rekonstrukcija objekta na omenjeni način bo že obstoječ objekt zaščitila z ustreznim varnostnim nadvišanjem pred visokimi vodami Savinje s povratno dobo 100 let.
Zahodno od objekta je v obstoječem stanju depresija, ki je ob visokih vodah pogosto preplavljena. Ta prostor (cca 75 m2) je smiselno zasuti do nivoja pločnika. Na takšen način dosežemo lepši videz okolice ter v primeru visokih vod lažje oziroma bolj smiselno usmerjanje vod nazaj proti reki Savinji.
Omenjeni ukrepi nimajo negativnih vplivov (predstavljajo neznatno površino v primerjavi z razlivnim območjem) na območje urejanja ali širše, ter izboljšujejo lokalno poplavno varnost objekta ter zemljišča neposredno ob njem.
Poslovno trgovski objekt
Gladina visoke vode se nahaja na koti 222,21 m n.v. Da bi bila predvidena gradnja mogoča, je potrebno objekt zgraditi upoštevajoč omilitvene ukrepe, podane v tem poglavju.
Obravnavani poslovno trgovski objekt je zasnovan tako, da je notranjost objekta varna pred 100-letnimi visokimi vodami, saj so za objekt predvideni omilitveni ukrepi, s katerimi je preprečena možnost preplavitve objekta. Predvidevajo se sledeči omilitveni ukrepi:
– Izvedba dela objekta s parkirnimi prostori v kesonski izvedbi
Kesonska izvedba dela objekta, kjer se nahajajo parkirni prostori, mora biti do kote 222,71 m n.v. To pomeni, da je potrebno upoštevati 50 cm varnostnega nadvišanja glede na 100-letne vode. Kesonska izvedba pomeni, da v stenah objekta ni nikakršnih odprtin (npr. vrata, okna, zračniki …) do poplavno varne kote, zato poplavne vode v prostore objekta ne morejo vstopati.
– Vstop na parkirne prostore preko rampe
V del objekta s parkirnimi prostori se dostopa preko rampe, katerih zgornji rob se nahaja na poplavno varni koti 222,71 m n.v. To pomeni, da je upoštevano 50 cm varnostnega nadvišanja glede na 100-letne vode. Visokim vodam je tako preprečeno vstopanje v objekt preko vratnih odprtin.
– Vstop v objekt iz zahodne in jugozahodne strani
Vsi vhodi v objekt so predvideni na zahodni in jugozahodni strani objekta, ki ga visoke vode s povratno dobo 100 let ne dosežejo. Območje, kjer se nahajajo vhodi, se nahaja v razredu preostale poplavne nevarnosti. S tega vidika 100-letne vode ne morejo vstopati v notranjost objekta.
– Poslovno trgovski del objekta s skladiščem
Poslovno trgovski del objekta s skladiščem je predviden na poplavno varni koti, ki znaša 223,00 m n.v. To pomeni, da je objekt varnostno nadvišan nad koto 100-letnih vod za cca 79 cm, kar je 29 cm več od potrebnega minimalnega varnostnega nadvišanja 50 cm.
Z izvedbo zgoraj omenjenih ukrepov bi bila notranjost objekta varna pred visokimi vodami s 100-letno povratno dobo.
Z umestitvijo objekta v prostor se iz obstoječih poplavljenih poseljenih površin izvzame sorazmerno majhen del, ki nima bistvenega vpliva na razmere ob poplavah na tem območju.
Predvideni objekti »Skladiščni regal«, »Skladišče« in »Železniški podhod« se nahajajo izven dosega visokih vod s 500-letno povratno dobo. »Železniška postaja« in »Gostinski lokal« se delno nahajata v dosegu visokih vod s 500-letno povratno dobo. Ti objekti so na poplavno razumno varni koti (nad HQ100, večinoma celo nad HQ500), zato posebni ukrepi zanje niso potrebni. Predvideni objekti nimajo nobenega vpliva na poplavno varnost.
Pri projektiranju železniškega podhoda naj se upošteva visok nivo podtalne vode.
Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov je možno ugotoviti, da bo opisana gradnja varna pred visokimi vodami s povratno dobo 100 (nekateri objekti celo 500) let, da ne poslabšujejo razmer na območju obravnave ali širše, ter da poseg v prostor ni bistven.
33. člen
(stabilnost terena)
Vsi posegi na območju zazidalnega načrta se izvajajo na podlagi geomehanskega poročila o sestavi in nosilnosti tal ter o pogojih temeljenja objektov.
VII. NAČRT PARCELACIJE
34. člen
(načrt parcelacije)
Parcelacija se izvede po načrtu št. 5 – Načrt gradbenih parcel z elementi za zakoličenje; in sicer parcele št. 243/2 – del, 243/6 – del, 243/5, 243/7, 243/8, 243/3, 566/2, 566/1, 566/3, 566/4, 565, 549/15, 170/1, 170/4, 170/3, 170/5, 170/6, 549/14, 549/8 – del, 148/9 – del, 148/1 – del, 148/5 – del, 148/3, 171 – del, 148/10 – del, 148/7, 148/5, 549/16, 148/7, 549/7, 148/2, 148/6 – del, 552/1 – del, 552/5, 552/15, 552/11, 552/14, 552/29, 552/28, 552/31, 552/31, 559, 552/27, 552/12, 558/2, 552/13, 552/24, 549/1 vse k.o. Laško predstavljajo skupno površino cca 30.000 m2 in ostanejo samostojne parcele.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE
35. člen
Ureditve v predvidenem območju zazidalnega načrta se bodo odvijale v fazah, vsak poseg bo samostojen in ne bo vplival na druge in/ali ločeno izgradnja infrastrukture ter gradnja objektov.
Pogoj za graditev novih objektov je izgradnja električnega omrežja, skladno s smernicami Elektra Celje d.d. in z idejno zasnovo elektrifikacije, št. načrta N-20/2012, ki ga je izdelal Inteligen biro, Marko Habjanič s.p., Trg Dušana Kvedra 10, 2000 Maribor.
Dopušča se možnost fazne izgradnje v soglasju s soglasodajalcem.
Pogoj za graditev novih objektov je izgradnja ločenega kanalizacijskega sistema, urejeno mora biti zadrževanje padavinskih vod, skladno s smernicami ARSO in s pogoji upravljavca kanalizacije.
Dopušča se možnost fazne izgradnje v soglasju s soglasodajalcem.
V I. fazi se zgradijo objekti 1., 2., 3. in 5., 6., torej avtobusna postaja z javnim WC-jem, gostinskim lokalom, poslovno trgovski objekt z avtobusnim postajališčem ter ureditev parkovnih površin s prestavitvijo meteorološke postaje, postavitvijo fontane in urbane opreme, severno od poslovno trgovskega objekta, prednostno pa 1., 5. in 6. iz 13. člena, torej objekt avtobusnega postajališča, poslovno trgovski objekt s skladiščem in parkiriščem ter ureditev parkovnih površin s prestavitvijo meteorološke postaje, postavitvijo fontane in urbane opreme, severno od poslovno trgovskega objekta.
IX. TOLERANCE
36. člen
(dovoljena odstopanja)
Pri določevanju kote objekta so dovoljene tolerance ±10 %, s tem da kota objekta in dovoza ne vplivajo na varnost cestnega prometa.
Tolerance tlorisnih in višinskih gabaritov so omejene samo navzgor, in sicer do +20 %, tlorisnih in višinskih omejitev navzdol ni.
Višinska kota objektov se določi na osnovi nivelete ceste iz projekta za izvedbo del komunalne infrastrukture. Novi objekti ne smejo bistveno presegati višine obstoječega objekta železniške postaje, višinskih omejitev navzdol ni.
Odstopanja od tehničnih ali ureditvenih elementov so možna, če se v nadaljnjem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih, topografskih razmer ugotovijo ekonomsko in tehnično bolj utemeljene rešitve, s katerimi pa se ne smejo poslabšati ekološki pogoji, ali pa bi bila odstopanja v nasprotju z javnimi interesi ali soglasji, pridobljenimi k spremembam in dopolnitvam odloka.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
37. člen
(splošne obveznosti)
Poleg zahtev iz drugih določb tega odloka morajo investitorji in izvajalci občinskega podrobnega prostorskega načrta upoštevati:
Pred pričetkom del mora investitor in izvajalec preveriti lego eventualno obstoječih komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi ali premestiti pod pogoji upravljavcev.
Investitor in izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno, ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na sosednjih območjih.
Plodno zemljo, ki nastaja pri izkopih, obvezno deponirati in uporabiti za ureditev zelenih površin. Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja.
Pri izdelavi tehnične dokumentacije in izvedbi mora investitor in izvajalci upoštevati vse smernice, mnenja, ki so sestavni del Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu območja Laško – desni breg z oznako KC1a.
Če se pogoji v naslednjih etapah izvajanja spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili odloka, je potrebno le-tega novelirati.
38. člen
(posebne obveznosti)
Kompleksno se uredi vsa predvidena prometna, komunalna in energetska infrastruktura, za katero si investitor ali investitorji sami pridobijo ustrezno dokumentacijo in za poseganje v prostor pridobijo upravna dovoljenja izhajajoč iz pozitivne zakonodaje, ki opredeljuje področje graditve objektov. V okviru tega je potrebno zagotoviti pogoje za formalno pravno ureditev eventualnega poseganja na tuja zemljišča. Kolikor se ugotovi, da so ta zemljišča v naravi degradirana, uzurpirana, se o pogojih rešitve te situacije dogovarja investitor.
Prav tako mora investitor zagotoviti finančna sredstva za izgradnjo vse infrastrukture in jo izgraditi.
XI. NADZOR
39. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
XII. KONČNE DOLOČBE
40. člen
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu območja Laško – desni breg z oznako KC1a je stalno na vpogled na Občini Laško.
41. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-01/2010
Laško, dne 19. decembra 2012
Župan
Občine Laško
Franc Zdolšek l.r.