Uradni list

Številka 79
Uradni list RS, št. 79/2012 z dne 19. 10. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 79/2012 z dne 19. 10. 2012

Kazalo

3082. Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2013–2017, stran 7997.

Na podlagi 23.b člena Zakona o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) je Vlada Republike Slovenije sprejela
S R E D N J E R O Č N I P R O G R A M
statističnih raziskovanj 2013–2017
1. Okvir delovanja slovenske državne statistike
1.1 Pravne in druge podlage
Delovanje slovenske državne statistike določa Zakon o državni statistiki(1) (v nadaljevanju ZDSta). Ta v 23. členu nalaga Statističnemu uradu Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS), da skupaj s pooblaščenimi izvajalci dejavnosti državne statistike pripravlja programe statističnih raziskovanj, srednjeročne in letne. Srednjeročni programi določajo ustrezno pokrivanje nacionalnih in mednarodnih politik ter prednostne naloge, pristope, glavna področja in cilje dejavnosti državne statistike, letni programi pa podajajo podroben pregled vseh statističnih raziskovanj z navedbo vseh temeljnih sestavin vsakega načrtovanega statističnega raziskovanja. Vsak program je po sprejetju objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.
Slovenska državna statistika je del evropskega statističnega sistema, zato na njeno delovanje vpliva tudi Uredba o evropski statistiki(2), za posamezna statistična področja pa velja področna statistična zakonodaja EU(3).
Zakonsko podlago za strokovno neodvisnost daje slovenski državni statistiki ZDSta; pri ohranjanju objektivnosti in nepristranskosti se opira na načela Kodeksa ravnanja evropske statistike(4) (ta se nanašajo na institucionalno okolje, na statistične procese in na statistične rezultate); pri svojem delovanju pa upošteva tudi metodološke in klasifikacijske standarde ter priporočila različnih mednarodnih ustanov (npr. OECD-ja, Združenih narodov in Mednarodnega denarnega sklada).
1.2 Slovenska državna statistika
Slovensko državno statistike tvorijo Statistični urad Republike Slovenije in pooblaščeni izvajalci dejavnosti državne statistike (v nadaljevanju pooblaščeni izvajalci). V srednjeročnem obdobju 2013−2017 so prevzele naloge in odgovornosti pooblaščenega izvajalca naslednje ustanove(5) (po abecednem vrstnem redu):
– Agencija RS za javnopravne evidence in storitve,
– Banka Slovenije,
– Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije,
– Ministrstvo za finance,
– Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in
– Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Delovanje državne statistike spremlja Statistični svet Republike Slovenije(6), strokovno metodološko posvetovalno telo za strateška in razvojna vprašanja državne statistike. Posamezna področja državne statistike pa spremljajo statistični sosveti(7). Člani Statističnega sveta in statističnih sosvetov so predstavniki najpomembnejših uporabnikov statističnih podatkov in predstavniki dajalcev podatkov.
1.3 Delovanje slovenske državne statistike v evropskem statističnem sistemu in drugo mednarodno sodelovanje
SURS in pooblaščeni izvajalci dejavno sodelujejo v različnih evropskih organih in ustanovah. Najbolj dejavno je njihovo sodelovanje z Eurostatom, statističnim uradom Evropske unije, in v Evropskem statističnem sistemu (v nadaljevanju ESS). SURS in pooblaščeni izvajalci sodelujejo tudi v različnih statističnih organih in delovnih telesih mednarodnih organizacij: v OECD-ju (v Direktoratu za statistiko, v Direktoratu za zaposlovanje, delo in socialne zadeve in v različnih agencijah), v OZN – v Konferenci evropskih statistikov (organizirana pri Ekonomski komisiji Združenih narodov za Evropo), v Statistični komisiji in različnih specializiranih agencijah, v programih in skladih Združenih narodov; dejavno delujejo tudi v različnih mednarodnih strokovnih združenjih s področja statistike, na primer v Mednarodnem statističnem institutu (ISI) in njegovi sekciji Mednarodno združenje za uradne statistike (IAOS), ter v znanstvenoraziskovalnih ustanovah.
SURS in pooblaščeni izvajalci so dejavni tudi na področju mednarodnega dvostranskega sodelovanja in mednarodnega razvojnega sodelovanja z namenom razvoja in krepitve statističnih sistemov, doseganja napredka v kakovosti statističnih metodologij in raziskovanj ter promocije statistike.
Poleg ESS obstaja na evropski ravni tudi Evropski sistem centralnih bank (ESCB), katerega članica je Banka Slovenije. Za učinkovito delovanje obeh sistemov je podpisan dogovor o sodelovanju na področju ekonomskih in finančnih statistik med Generalnim direktoratom za statistiko v Evropski centralni banki (ECB) in Eurostatom. Na nacionalni ravni ima podobno vlogo Dogovor o sodelovanju na področju makroekonomskih in finančnih statistik(8) med SURS-om, Banko Slovenije in Ministrstvom za finance.
1.4 Financiranje dejavnosti državne statistike
Finančna stabilnost je ključnega pomena za strokovno in neodvisno delovanje slovenske državne statistike. Vse vključene ustanove bodo delovale finančno vzdržno in poskrbele za ustrezna finančna sredstva za izvajanje dejavnosti.
SURS je kot strokovno samostojna vladna služba neposredno udeležen v postopku priprave in usklajevanja državnega proračuna (18. člen ZDSta). Za izvajanje dejavnosti se SURS financira iz državnega proračuna v skladu s sprejetim letnim finančnim načrtom. Če bi se finančne potrebe SURS-a pozneje zaradi novih ali obširnejše obveznosti povečale (npr. zaradi sprejete zakonodaje EU), naj bi pridobil dodatna sredstva ali prerazporedil obstoječa, odvisno od dogovora s skrbnikom državnega proračuna ter glede na postavljene prioritete in razmerja med stroški, bremeni in koristmi. Manjši del prihodkov SURS-a predstavljajo tudi sredstva, pridobljena na razpisih Evropske komisije.
Pooblaščeni izvajalci financirajo dejavnost državne statistike iz virov, pridobljenih iz proračuna Republike Slovenije. Ker pooblaščeni izvajalci večinoma niso neposredno udeleženi v postopku priprave in usklajevanja državnega proračuna, bi bilo v času finančne krize in zmanjševanja obsega financiranja teh ustanov iz proračuna lahko ogroženo tudi financiranje dejavnosti državne statistike.
2. Poslanstvo, vizija, vrednote in glavni dejavniki podpornih aktivnosti
Poslanstvo državne statistike
Državna statistika zagotavlja organom in organizacijam javne uprave, gospodarstvu in javnosti kakovostne, pravočasne, časovno in krajevno ter mednarodno primerljive podatke o stanjih in gibanjih na ekonomskem, demografskem ter socialnem področju in na področju okolja in naravnih virov. Podatke za domače potrebe in mednarodno izkazovanje zagotavlja ob optimalnih stroških. Z doslednim spoštovanjem statistične zaupnosti gradi zaupanje dajalcev in uporabnikov podatkov ter krepi strokovno neodvisnost.
Vizija državne statistike:
– biti zaupanja vreden sistem, prijazen do uporabnikov in dajalcev podatkov;
– biti sodoben sistem, z uveljavljenimi najvišjimi standardi v celotnem statističnem procesu;
– v največji meri uveljaviti načela Kodeksa ravnanja evropske statistike oziroma Javne zaveze ESCB o evropski statistiki;
– zagotavljati ustrezne delovne pogoje za strokovno ekipo profesionalnih in motiviranih zaposlenih sodelavcev;
– izvajati svojo dejavnost na stroškovno najučinkovitejši način.
Vrednote državne statistike:
– strokovna neodvisnost,
– znanje in izkušnje institucij,
– informacijska varnost,
– zaupanje dajalcev in uporabnikov podatkov,
– profesionalnost zaposlenih.
Glavni dejavniki podpornih aktivnosti v državni statistiki:
Doseganje temeljnih ciljev državne statistike zagotavljajo t.i. podporne aktivnosti. Te so v tem dokumentu podrobno opisane v 4. poglavju (Ključna področja razvoja in delovanja državne statistike), združimo pa jih lahko v naslednje sklope:
– visoko usposobljeni, dobro organizirani in motivirani zaposleni;
– zakonodaja in dobra praksa pri pripravi programov statističnih raziskovanj;
– klasifikacije, registri, statistične enote;
– splošna metodologija ter metodološki, organizacijski in procesni standardi;
– zbiranje podatkov in sodelovanje s skrbniki virov podatkov;
– podpora IKT in informacijska varnost;
– izkazovanje statističnih podatkov in informacij javnostim ter komuniciranje z različnimi javnostmi;
– dejavno sodelovanje v ESS in širše;
– dejavno sodelovanje med pooblaščenimi izvajalci;
– finančni viri.
3. Temeljni cilji državne statistike v srednjeročnem obdobju 2013–2017
Srednjeročni program določa okvir delovanja državne statistike: razvoj, pripravo in izkazovanje statističnih izdelkov in storitev. Pri določanju temeljnih ciljev in aktivnosti za njihovo doseganje se upoštevajo nacionalne in evropske pravne osnove, potrebe in zahteve domačih, evropskih in drugih mednarodnih uporabnikov, upoštevaje razpoložljive vire – finančne in kadrovske – in ob prepoznavanju sprememb in premikov v družbi. Navedeno posledično zahteva opredelitev prednostnih področij izvajanja, še večjo prilagodljivost statističnega sistema pri pripravi podatkov, še učinkovitejše komuniciranje z uporabniki, da bodo statistični izdelki in storitve za uporabnike ustrezni in uporabni, ter dosledno upoštevanje bremen poročevalskih enot na eni in stroškov državne statistike na drugi strani.
SURS in pooblaščeni izvajalci si za srednjeročno obdobje 2013–2017 postavljajo naslednje temeljne cilje:
1. povečanje uporabe statističnih podatkov med uporabniki,
2. ohranitev zaupanja vseh deležnikov in povečanje prepoznavnosti državne statistike in
3. izvajanje dejavnosti po načelu stroški/koristi.
SURS in pooblaščeni izvajalci bodo za doseganje zastavljenih ciljev aktivno sodelovali s partnerji v slovenskem prostoru, v Evropskem statističnem sistemu in v Evropskem sistemu centralnih bank ter z različnimi mednarodnimi ustanovami.
Kljub vse širši uporabi administrativnih zbirk podatkov bo za izvajanje statistične dejavnosti še vedno treba pridobiti podatke tudi neposredno od dajalcev podatkov (tj. od podjetij in drugih ustanov ali oseb in gospodinjstev). Pri zbiranju teh podatkov se vedno upošteva načelo razumne obremenitve dajalcev podatkov. V tem srednjeročnem obdobju bo delovanje ciljno usmerjeno v sodelovanje z večjimi podjetji za njihovo razbremenjevanje.
Upravljavci (skrbniki) administrativnih podatkov sicer zbirajo in vodijo podatke za nestatistični namen, državni statistiki pa jih posredujejo skladno z ZDSta za statistični namen. SURS je z upravljavci sklenil dogovore o posredovanju podatkov; to mu daje možnost, da lahko vpliva na morebitne spremembe v viru podatkov oziroma na stabilnost administrativnih zbirk podatkov. Tudi v tem srednjeročnem obdobju se bo uporaba administrativnih zbirk podatkov povečevala v največjem možnem obsegu. SURS in pooblaščeni izvajalci bodo z upravljavci podatkovnih virov intenzivno sodelovali in si prizadevali za ohranitev potrebnega obsega in kakovosti administrativnih virov podatkov.
Dajalci podatkov so hkrati tudi uporabniki statističnih podatkov, zato bodo vse udeležene institucije iskale sinergije med obema vlogama za izboljšanje kakovosti statističnih rezultatov in zmanjševanje administrativnih ovir in bremen.
Okrepljeno in ciljno usmerjeno bo sodelovanje z uporabniki statističnih izdelkov in storitev. To so organi upravljanja (pripravljavci politik), gospodarstvo, izobraževalne ustanove, znanstvenoraziskovalno okolje, civilna družba in splošna javnost. Zadnjima statistične rezultate največkrat posredujejo različni mediji. Sodelovanje z znanstvenoraziskovalnim okoljem je pomembno tudi za razvoj statistične metodologije in postopkov in je dvosmerno.
Pomembno vlogo za doseganje opredeljenih ciljev imajo tudi zaposleni v državni statistiki, njihova profesionalnost in strokovnost bosta bistveno prispevali k visokokakovostnim statističnim izdelkom in storitvam.
4. Ključna področja razvoja in delovanja slovenske državne statistike za doseganje temeljnih ciljev
V nadaljevanju so za vsak cilj opredeljene ključne naloge in aktivnosti za njihovo uresničitev.
4.1 CILJ 1: Povečanje uporabe statističnih podatkov
ZDSta določa osnovni okvir delovanja državne statistike, SURS in pooblaščeni izvajalci pa prevzemajo proaktivno vlogo za povečanje uporabe statističnih izdelkov in storitev. To pomeni, da bodo te izdelke in storitve aktivno promovirali in da bodo delovali za uporabniško poznavanje kakovostnih statističnih rezultatov, ozaveščali bodo javnosti o pomenu in potrebi po ustreznih statističnih podatkih (krepitev statistične pismenosti(9)). Državna statistika bo delovala tako, da bo pravočasno zaznala nove pobude in potrebe in da se bo nanje lahko tudi ustrezno odzivala. Pri tem so mišljene tako nove vsebine in metodologije kot tudi sodobne tehnologije obdelave podatkov ter prikazovanja in objavljanja kakovostnih statističnih rezultatov. Ti bodo ustrezali potrebam in namenom uporabnikov (angl. fit for purpose), če bodo enostavno dostopni in objavljeni tako, da jih bo uporabnik brez težav pravilno razumel, in če bodo časovno in krajevno ustrezni. Cilj je, da bi se uporabniki vedno znova obračali na državno statistiko in da bi ta tako izpolnila svoje poslanstvo.
Naslednje štiri naloge so ključne, da državna statistika doseže prvi temeljni cilj.
Izvedene bodo z več aktivnostmi:
4.1.1 Zadovoljevanje potreb uporabnikov in ob tem izboljšanje izkazovanja statističnih izdelkov in storitev in komuniciranje z uporabniki:
– pripravljanje presečnih publikacij in drugih načinov medpodročnega prikazovanja podatkov, po potrebi tudi v sodelovanju z drugimi institucijami, ki imajo področno povezane podatke, analize in študije;
– enostavnejši in preglednejši dostop do podatkov in informacij s stalnim posodabljanjem spletnih strani in s povečevanjem razpoložljivih podatkov na različnih vsebinskih področjih;
– nadaljnji razvoj prostorske komponente prikazovanja in objavljanja podatkov ter interaktivnih orodij;
– do uporabnikov prijazno dostopni metapodatki;
– redno obveščanje javnosti o kakovosti statističnih raziskovanj in rezultatov na standardiziran način, s poudarkom na zanesljivosti, natančnosti in pravočasnosti;
– uveljavitev ravnotežja med hitrostjo objav statističnih rezultatov in stopnjo kakovosti;
– nadaljnji razvoj podatkovnih skladišč in načinov dostopa raziskovalcev do mikropodatkov;
– izboljšanje statističnih rezultatov in storitve tudi na podlagi analiz izvedenih anket o zadovoljstvu uporabnikov;
– ohranitev brezplačnih osnovnih statističnih izdelkov in storitev;
– prenova izkazovanja statističnih informacij in publikacij BS.
4.1.2 Promocija uporabe statističnih podatkov:
– organizacija novinarskih in strokovnih konferenc ter različnih izobraževalnih srečanj; objavljanje strokovnih in poljudnih člankov v različnih medijih;
– aktivna udeležba in predstavljanje statističnih izdelkov in storitev ob različnih dogodkih in na različnih prireditvah;
– izvajanje različnih aktivnosti za krepitev statistične pismenosti na različnih področjih (npr. statistični rezultati bodo opremljeni – kot so bili tudi doslej − s strokovnimi komentarji in metapodatki);
– redno sklicevanje sej Statističnega sveta in statističnih sosvetov in ob tem spodbujanje članov k dejavnemu delovanju.
4.1.3 Razvoj statističnih področij na podlagi sodelovanja v slovenskem, evropskem in mednarodnem okolju:
– organizirano in poglobljeno spremljanje sprememb in razvoja nacionalnih politik in zakonodaje ter posredovanje mnenj in pripomb, pomembnih za pripravo in izkazovanje statistik, vključno z zagotavljanjem ustreznih administrativnih virov podatkov;
– aktivno članstvo v različnih delovnih, ekspertnih in direktorskih skupinah in odborih Eurostata, Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) in v Odboru za denarno, finančno in plačilnobilančno statistiko (CMFB);
– aktivno sodelovanje v skupinah in na srečanjih drugih mednarodnih organizacij (npr. v povezavi z OECD, Ekonomsko komisijo Združenih narodov za Evropo, v Statistični komisiji Združenih narodov).
4.1.4 Razvoj statističnih področij ob sodelovanju z znanstvenoraziskovalnim okoljem:
– skupaj z znanstvenoraziskovalnim okoljem vključitev v projekte za razvoj statističnih metodologij v sklopu razpisanih tem raziskovalnih programov EU in Ciljnih raziskovalnih projektov (CRP) v Sloveniji;
– sodelovanje na področju modeliranja in ocenjevanja podatkov,
– spodbujanje raziskovalcev k uporabi mikropodatkov za pripravo različnih poglobljenih statističnih analiz in modelov;
– analiza raziskav in prenos znanj iz znanstvenoraziskovalnega okolja v nadaljnjo uporabo v statističnem procesu;
– sistematično preverjanje načrtovanih ali že uporabljenih statističnih metodologij.
4.2 CILJ 2: Ohranjanje zaupanja vseh deležnikov in povečanje prepoznavnosti državne statistike
Državna statistika mora za izpolnitev svojega poslanstva najmanj ohraniti že doseženo raven zaupanja vseh deležnikov, hkrati pa delovati tako, da bo povečala sodelovanje znotraj sistema državne statistike. Le s kakovostnimi statističnimi izdelki in storitvami se bo povečevala tudi prepoznavnost državne statistike kot ustanove ali partnerja, vrednega zaupanja. SURS in pooblaščeni izvajalci bodo izvajali aktivnosti, s katerimi bodo približali svoje delovanje dajalcem podatkov, da bodo ti bolje razumeli, zakaj je smiselno sporočati podatke in spoznali, da so posredovani podatki potrebni in pomembni za raznovrstne izračune in izkazovanje podatkov, za spremljanje sprememb v gospodarstvu in v družbi ter za spremljanje razvoja obeh področij.
Pri ohranjanju zaupanja je eden izmed ključnih elementov zagotavljanje ustreznega varovanja informacij, zlasti upravljanja podatkovnih virov. V tem okviru je treba poudariti varovanje in zavarovanje osebnih podatkov dajalcev podatkov, saj bo le na ta način ohranjeno njihovo zaupanje, da SURS in pooblaščeni izvajalci z njihovimi podatki ravnajo odgovorno. SURS in pooblaščeni izvajalci bodo zato s promoviranjem te vrednote krepili javno zaupanje v državno statistiko, to pa bo posledično okrepilo tudi sodelovanje z dajalci in uporabniki podatkov.
Prepoznavnost državne statistike želijo SURS in pooblaščeni izvajalci povečati tako, da bi pri uporabnikih dosegli zavedanje o tem, da so in bodo ustrezni, zanesljivi in pravočasni statistični podatki vedno dostopni na spletnih straneh SURS-a in pooblaščenih izvajalcev državne statistike, in to ne glede na to, kdo je pripravljavec podatkov (SURS ali kateri od pooblaščenih izvajalcev) ali za katero področje jih uporabnik išče.
Naslednje štiri naloge so ključne, da državna statistika doseže drugi temeljni cilj.
Izvedene bodo z več aktivnostmi:
4.2.1 Sodelovanje z dajalci podatkov:
– krepitev zavedanja poročevalskih enot, da državna statistika pri ravnanju s podatki dosledno upošteva vidik varovanja informacij;
– vzpostavitev hitrega in učinkovitega komuniciranja z osebami oziroma gospodinjstvi, s podjetji ter z upravljavci administrativnih virov podatkov;
– krepitev osebnih stikov s pripravljavci podatkov, predvsem v velikih podjetjih;
– posodobitev in izboljšanje pojasnil oziroma navodil za posredovanje podatkov za dajalce podatkov.
4.2.2 Razvoj kakovosti slovenske državne statistike:
– izboljšanje koordinacije SURS-a s pooblaščenimi izvajalci pri doseganju skladnosti z načeli Kodeksa ravnanja evropske statistike;
– skrb za skladnost z načeli Kodeksa ravnanja evropske statistike na vseh področjih: v institucionalnem okolju, v statističnih procesih in v statističnih rezultatih;
– seznanjanje uporabnikov in dajalcev podatkov z izpolnjevanjem načel Kodeksa ravnanja evropske statistike oziroma Javne zaveze ESCB o evropski statistiki pri vseh izvajalcih državne statistike;
– določitev elementov okvira kakovosti (proučitev možnosti upravljanja sistema kakovosti po načelih sistema EFQM);
– uveljavljanje ustreznih statističnih postopkov z upoštevanjem sprejetih smernic in učbenikov ter podobnih podpornih dokumentov;
– uveljavitev postopkov za spremljanje kakovosti v postopkih izvedbe statističnega raziskovanja;
– vpeljava selektivnega sporočanja in urejanja podatkov;
– strokovna presoja izvedbe statističnih raziskovanj (uporabljena metodologija, pregled analize kazalnikov kakovosti, uporabljene klasifikacije ipd.);
– razširitev vloge in aktivnosti Metodološkega sveta, ki deluje pri SURS-u;
– izboljšanje skladnosti med različnimi statističnimi področji.
4.2.3 Razvoj informacijske varnosti s poudarkom na varovanju osebnih podatkov:
– izvrševanje temeljnih načel krovne varnostne politike in pravil stroke ter vpeljevanje določil pripadajočih pravilnikov v vse statistične procese;
– poudarjanje pomena varovanja osebnih podatkov v okviru razvoja informacijske varnosti in krovne varnostne politike;
– vpeljevanje anonimizacije osebnih podatkov v celoten statističen proces; učinkovito zavarovanje osebnih podatkov;
– razvoj ozaveščenosti in kulture izvajanja informacijske varnosti pri zaposlenih;
– spremljanje razvoja standardov v informacijski varnosti in vključevanje novosti v krovno varnostno politiko in pripadajoče pravilnike.
4.2.4 Krepitev strokovne neodvisnosti in prepoznavnosti državne statistike:
– ohranitev pravnih in drugih podlag za neodvisno delovanje državne statistike;
– ohranitev in krepitev zavedanja načel Kodeksa ravnanja evropske statistike oziroma Javne zaveze ESCB o evropski statistiki;
– seznanjanje javnosti o uporabljenih najustreznejših statističnih metodah za pripravo visokokakovostnih statističnih izdelkov in storitev;
– opozarjanje na napačno uporabo ali interpretacijo statističnih rezultatov;
– povečanje prepoznavnosti državne statistike z vzpostavitvijo enotne vstopne točke do statističnih podatkov prek spletnih mest vseh pooblaščenih izvajalcev državne statistike.
4.3 CILJ 3: Izvajanje dejavnosti po načelu stroški/koristi
Kodeks ravnanja evropske statistike in tudi Javna zaveza ESCB o evropski statistiki določata (vsak v svojem 10. načelu) stroškovno učinkovitost; to pomeni, da morajo biti vsi viri (podatkovni, tehnični ter tudi človeški in finančni) učinkovito porabljeni oziroma uporabljeni za dosego kar najboljšega rezultata, učinka, torej koristi. Razvoj družbe in gospodarstva nalaga državni statistiki nenehno nove naloge (objave novih, drugačnih, ustreznejših statističnih rezultatov), hkrati pa ostajajo že obstoječe potrebe. Ob tem pa so finančni in kadrovski viri vse bolj omejeni. Razkorak je delno rešljiv z optimizacijo procesov izvajanja raziskovanj, z uvajanjem naprednejših statističnih metodologij in ustreznih informacijskih tehnologij ter s prerazporejanjem človeških in finančnih virov.
Izboljšana standardizirana in poenotena statistična produkcija bo omogočila pospešitev različnih postopkov, statistični viri bodo večkrat uporabljeni (načelo enkrat za večkrat), nove statistike bo mogoče pripraviti z uporabo različnih tehnik povezovanja različnih virov podatkov.
Za kakovostne statistične izdelke in storitve so potrebni kakovostni vhodni viri, pri tem pa morajo SURS in pooblaščeni izvajalci skrbeti za ohranjanje razumnih obremenitev(10) dajalcev podatkov. S takim ravnanjem SURS in pooblaščeni izvajalci lahko vplivajo na ohranitev oziroma izboljšanje stopnje sodelovanja v statističnih raziskovanjih.
Sodelovanje v sistemu državne statistike je koristno in pomeni prihranek človeških in finančnih virov za vse udeležene. Dosedanje dobre prakse, kot so npr. skupna zbiranja podatkov, razvoj metodologij, prenosi izkušenj in znanj, bodo SURS in pooblaščeni izvajalci nadaljevali in še razvijali tudi z drugimi državni organi, ki zbirajo podatke za vodenje in spremljanje svojih delovnih področij.
Banka Slovenije sodeluje pri razvoju in spremembah monetarnih in finančnih statistik v okviru ESCB v postopku ocenjevanja stroškov in koristi posameznih metodoloških predlogov, s katerim so vsakič racionalno določene končne spremembe obremenitve poročevalcev podatkov.
Naslednjih pet nalog je ključnih, da državna statistika doseže tretji temeljni cilj.
Izvedene bodo z več aktivnostmi:
4.3.1 Določitev prioritet izvajanja raziskovanj in zagotavljanje ustreznih finančnih virov:
– vzpostavitev meril za določanje prioritet izvajanja raziskovanj z upoštevanjem finančnih zmožnosti izvajanja programa;
– aktivno sodelovanje v ESS in v ESCB že na zgodnji stopnji priprave pravnih osnov za nova raziskovanja oziroma za spremembe obstoječih in tako vplivanje na prioritete znotraj ESS in ESCB;
– izvajanje postopkov za zmanjševanje bremen poročevalskih (npr. zmanjšanje obsega in pogostosti izvajanja raziskovanj, združevanje raziskovanj, modularno obvladovanje vsebin ipd.);
– aktivno delovanje za pridobivanje evropskih (razpisi Evropske komisije) in drugih virov za (so)financiranje raziskovanj;
– stalna kontrola učinkovitosti porabe oziroma uporabe finančnih, kadrovskih in tehničnih virov.
4.3.2 Optimizacija procesov in uveljavljanje učinkovite informacijske podpore:
– vzpostavitev in uveljavitev procesne standardizacije (razvoj splošnih programskih rešitev), vključno z zagotavljanjem sledljivosti in ponovljivosti procesov;
– optimizacija organizacije pridobivanja (zbiranja) podatkov od oseb in gospodinjstev, od podjetij in od upravljavcev administrativnih virov podatkov (široka uporaba elektronskega poslovanja);
– vzpostavitev statističnega poslovnega registra kot enotnega vzorčnega okvira za poslovne statistike;
– optimizacija postopkov izbora enot opazovanja, tudi z uvajanjem koordiniranega vzorčenja (posledično zmanjševanje bremen poročevalskih enot);
– standardizacija procesa statističnega urejanja podatkov;
– uveljavitev tehnične standardizacije in avtomatizacije postopkov, uvajanje mednarodno primerljivih, modularno in procesno integriranih rešitev;
– zagotavljanje učinkovite informacijske podpore ter stalen razvoj in posodabljanje informacijske infrastrukture in tehnologije (uporaba odprtokodnih orodij in rešitev),
– informacijsko-tehnološka posodobitev aplikacije za sprejem podatkov od poročevalcev v BS.
4.3.3 Uporaba administrativnih virov podatkov:
– stalno sodelovanje z upravljavci administrativnih virov podatkov s ciljem, da se zagotovita kakovost teh podatkov in stabilnost naslonitve državne statistike na administrativne vire podatkov;
– ohranitev zakonsko določenih pravic za brezplačen dostop državne statistike do administrativnih virov podatkov;
– stalno spremljanje in proučevanje okolja za zagotovitev novih (alternativnih) virov podatkov.
4.3.4 Uporaba dobrih praks, metodologij, informacijsko-tehnoloških rešitev s sodelovanjem v slovenskem, evropskem in mednarodnem okolju:
– poglobljeno sodelovanje v sistemu državne statistike z izmenjavo informacij, dobrih praks in znanj na metodoloških in drugih področjih;
– okrepljena koordinacija SURS-a s pooblaščenimi izvajalci, predvsem pri izmenjavi informacij o delovanju ESS in sprejemanju odločitev v ESS (npr. glede pravnih osnov, različnih standardov);
– vzpostavitev stalne izmenjave in uvajanja pridobljenih novih znanj in vedenj o izkušnjah ter dobrih praksah v evropskem statističnem sistemu in širšem mednarodnem okolju;
– nadaljnje sodelovanje Banke Slovenije v skupini JEGR(11) (Joint Expert Group on Reporting), ekspertni delovni skupini pri statističnem odboru ESCB in odboru Evropskih bančnih nadzornikov (EBA)(12) za uskladitev metodologij monetarnih in finančnih statistik z zahtevami nadzornih poročil bančnega poslovanja FINREP in COREP kot osnove za razbremenitev kreditnih institucij ter za boljšo kakovost podatkov v podporo procesu odločanja.
4.3.5 Optimizacija notranje organizacijske strukture in upravljanje kadrovskih virov:
– prilagajanje notranje organizacijske strukture spremembam pri optimizaciji procesov in strukturi nalog;
– izboljševanje izobrazbene strukture zaposlenih in njihov strokovni razvoj, usmerjanje poklicnih karier zaposlenih (osredotočanje na ključne kadre in razvoj novih presečnih profilov);
– nadaljnji razvoj projektnega dela;
– izvedba merjenja zadovoljstva zaposlenih in na tej podlagi uvajanje izboljšav.
5. Prednostna vsebinska področja
Temeljna dejavnost državne statistike je zagotavljanje kakovostnih in ustreznih statističnih izdelkov in storitev uporabnikom. Skladno s postavljenimi osnovnimi strateškimi cilji bodo ti − ob stalnem uvajanju izboljšav in inovativnih postopkov uporabe statističnih podatkov za večkratni namen − najmanj ohranili raven kakovosti in potrebnega obsega. V tem poglavju so predstavljena najpomembnejša razvojna področja; pri oblikovanju in določanju teh področij so bile upoštevane tudi pobude uporabnikov, izražene v različnih razpravah, predvsem na sejah Statističnega sveta in sosvetov, upoštevana je bila vsebina predloga Evropskega statističnega programa 2013–2017 in vsebine večletnih programov mednarodnih institucij, ki oblikujejo in uporabljajo različne statistike.
Prednostna vsebinska področja so predstavljena uporabniško usmerjeno, torej z vidika zahtev in potreb uporabnikov, ki jim državna statistika namenja različne vrste statističnih rezultatov.
Kazalniki so zbirne (agregirane) mere, povezane s ključnimi vprašanji ali pojavi in izvedene iz nizov opazovanih dejstev. Kazalniki so predvsem pomembni za spremljanje dosežkov glede na postavljene strateške cilje, dostikrat politične, saj kažejo pozitivne ali negativne spremembe. Državna statistika bo usmerjena v pripravo različnih sistemov kazalnikov, ki naj bi odražali odločitve v posameznih politikah.
Sistemi računov so drug sklop statističnih izdelkov, ki zajemajo sistem nacionalnega računovodstva, različne satelitske račune, bilance in tabele. Sistemi računov so izračunani po dogovorjenih postopkih, zato so skladni in primerljivi tudi v različnih geografskih in časovnih okvirih. Ti podatki so tudi osnova za izračun različnih kazalnikov.
Osnovne statistike temeljijo na neposrednem zbiranju podatkov (vhodne podatke sporočajo osebe oziroma gospodinjstva ali podjetja) ali pa se podatki pridobijo iz administrativnih in drugih zbirk podatkov in uporabijo za statistični namen. Rezultati osnovnih statistik so namenjeni za prikaz stanja in razvoja na določenem specifičnem področju, na primer v industriji, v izobraževanju, v kmetijstvu. Osnovne statistike so tudi vhodni podatki za izračune v sistemih računov.
5.1 Kazalniki
V zadnjih nekaj letih so se v domačem in tudi evropskem in širšem prostoru izoblikovale potrebe po novih in drugačnih podatkih, takih, ki temeljijo na spremenjenem razumevanju razvoja. V ospredje prihajata blaginja prebivalstva in skrb za trajnostni razvoj. Z gospodarsko in finančno krizo so se bistveno spremenile tudi gospodarske razmere, te pa močno vplivajo na družbene razmere. Razvoj dogodkov in spremenjene razmere bodo v Sloveniji zahtevali različne reforme in učinkovitejše usklajevanje ukrepov med različnimi področnimi politikami. Za pripravo in izvajanje celovitih reform, npr. pokojninske, zdravstvene, šolske, trga dela idr., bo treba zagotavljati relevantne statistične podatke in kazalnike.
5.1.1 Nacionalne strategije in strategija Evropa 2020
Državna statistika bo kot del evropskega statističnega sistema pripravljala potrebne podatke za spremljanje strategije Evropa 2020(13); ta postavlja v ospredje tri prednostne prvine, ki se medsebojno krepijo. Te prvine so: pametna rast (razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju in inovacijah), trajnostna rast (spodbujanje bolj konkurenčnega in zelenega gospodarstva, ki gospodarneje izkorišča vire) in vključujoča rast (utrjevanje gospodarstva z visoko stopnjo zaposlenosti, ki krepi socialno in teritorialno kohezijo). Po zgledu dokumenta Evropa 2020 tudi v Sloveniji poteka priprava Strategije razvoja Slovenije 2013–2020(14); ta prav tako obsega prej navedene tri vsebinske sklope.
Za pripravo strategij, spremljajočih dokumentov in politik bo odločujoča temeljita in podatkovno podprta analiza stanja, pri odločitvah za smer razvoja pa bodo politikom in strokovnjakom v pomoč modeli razvoja za različna področja.
Cilji državne statistike:
Sodelovanje pri pripravi nacionalne Strategije razvoja Slovenije 2013–2020 na stopnji podatkovne podpore za nabor kazalnikov za spremljanje izvajanja strategije ter sodelovanje pri vsebini teh kazalnikov in njihovem izkazovanju in pojasnjevanju javnosti.
Sodelovanje v razpravah o napredku pri merjenju blaginje glede na usmeritve OECD in različna mednarodna priporočila ter sodelovanje pri pripravi in vzpostavitvi sistema kazalnikov.
Zagotavljanje podatkovne podpore oblikovalcem in pripravljavcem reform in programov, pozneje pa skrb za podatkovno podporo pri spremljanju izvajanja različnih ukrepov. Zago­tavljanje zanesljivih statističnih kazalnikov in mikropodatkovne podpore raziskovalcem pri razvoju mikrosimulacijskih modelov.
Cilji bodo doseženi:
– z medinstitucionalnim sodelovanjem pri opredelitvi, pripravi in izkazovanju (tudi razlagi) kazalnikov;
– z objavo in promoviranjem različnih sistemov kazalnikov za spremljanje razvoja glede ciljne vrednosti,
– s pripravo mikropodatkovnih baz za modeliranje na davčnem področju, področju socialnih transferjev, pokojninskem področju, zdravstvenem področju in na področju trga dela.
5.1.2 Ekonomsko upravljanje
Finančna in gospodarska kriza sta prinesli zavedanje, da je za analizo in spremljanje stanja, za pripravo strategij in politik za boljše in učinkovitejše ekonomsko upravljanje v državi in tudi v Evropski uniji nujna kakovostna podatkovna podpora.
Cilj državne statistike:
Priprava in razvijanje ustrezne podatkovne podpore nacionalnim in hkrati tudi evropskim odločitvam za okrepljeno ekonomsko upravljanje in nadzor.
Cilj bo dosežen:
– z zagotavljanjem kakovostnih statističnih podatkov za potrebe postopka presežnega primanjkljaja;
– z zagotavljanjem kakovostnih statističnih podatkov splošne ekonomske statistike, javnofinančne statistike, nacionalnih računov, statistike ekonomskih odnosov s tujino ter monetarnih in finančnih statistik za potrebe domačih ekonomskih analiz in politik ter za potrebe politik EU, zlasti za seznam kazalnikov v okviru postopka makroekonomskih neravnovesij in za seznam kazalnikov za potrebe Evropskega odbora za sistemska tveganja;
– z nadaljnjim razvojem racionalnega večnamenskega poročanja finančnih posrednikov Banki Slovenije za različne statistične potrebe, finančno stabilnost in nadzor;
– z razvojem registra in baze finančnih institucij ter z razvojem statistike vrednostnih papirjev v okviru ESCB;
– z razvojem statistike plačil in plačilnih instrumentov v okviru ESCB.
5.1.3 Globalizacija
Ekonomska globalizacija je v preteklih desetletjih dodobra spremenila gospodarske in finančne tokove. Nacionalna gospodarska aktivnost je prepletena in soodvisna od svetovne gospodarske aktivnosti. Prepletenost in soodvisnost sta izrazitejši v kriznih časih, ker so takrat svetovna pričakovanja eden izmed dejavnikov kreiranja domače ekonomske politike, zato je poznavanje svetovnih tokov in nacionalne povezanosti z njimi pomembno pri odločanju o razporeditvi sredstev, pri določanju obsega proizvodnje in pri delovanju trga dela.
Cilja državne statistike:
Vzpostavitev spremljanja procesov globalizacije in njenih različnih vplivov na ekonomijo ter zaokrožena statistična predstavitev.
Vzpostavitev kakovostnega in funkcionalnega Registra skupin podjetij.
Cilja bosta dosežena:
– z identifikacijo in izborom kazalnikov za spremljanje in predstavljanje pojavov globalizacije;
– s povezovanjem podatkov in-put output tabel, zunanje trgovine in poslovnih statistik;
– s prenovo in nadgradnjo Registra skupin podjetij ter z optimizacijo procesov za izmenjavo podatkov z Eurostatom.
5.2. Sistemi računov
Na razvoj statistik v evropskem prostoru in s tem tudi v Sloveniji sta vplivala dokumenta Sporočilo Evropske komisije Svetu in Evropskemu parlamentu – BDP in več: merjenje napredka v svetu, ki se spreminja(15) ter Stiglitz-Sen-Fitoussijevo poročilo(16). Oba poudarjata pomen medpodročnih (presečnih) statistik. Tovrstni statistični rezultati omogočajo poglobljene primerjave kompleksnih socialnih in ekonomskih pojavov, vse bolj pa bo v ospredju prepletenost socialnih, ekonomskih in okoljskih vsebin, povezanih v celostno spremljanje blaginje in napredka družbe ter posameznikov in tudi skozi čas.
Pri teh statističnih področjih so rezultati prikazani kot različni računi, sistemi računov, bilance, tabele.
5.2.1 Ekonomski in socialni razvoj
Visokokakovostne in s tem tudi zanesljive makroekonomske ocene so podlaga za razumevanje in analizo ekonomskih nihanj in kot take lahko olajšajo postopke odločanja pri sprejemanju strateških odločitev oziroma omogočajo primerjave med posameznimi ekonomijami in njihovimi zmožnostmi. Vedno bolj globalizirana proizvodnja ustvarja potrebo po razvitem in usklajenem okviru, ki bo omogočal razlago in povezavo statistik z različnih področij.
Cilj državne statistike:
Zagotavljanje kakovostnih ocen nacionalnih računov ter drugih podatkov (npr. zdravstvenih in drugih satelitskih računov), ki so pomembni za spremljanje ekonomskega in socialnega napredka.
Cilj bo dosežen:
– z uvedbo nove metodologije Evropskega sistema nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (ESR 2010), s posebnim poudarkom na večjih spremembah v sistemu, npr. na kapitalizaciji izdatkov za raziskave in razvoj ter oborožitvene sisteme, na izračunu pokojninskih obveznosti ter na prikazu izvoza in uvoza po neto načelu;
– z razširjanjem nabora podatkov finančnih in nefinančnih nacionalnih računov, zlasti tistih, ki bodo omogočili pripravo celotnih bilanc stanja in s tem ocene nacionalnega bogastva;
– z razširjanjem nabora podatkov, s katerimi bo državna statistika odgovorila na izzive, postavljene v poročilu o merjenju ekonomskega delovanja in družbenega razvoja; to bo prispevalo k bolj celostni obravnavi porazdelitve potrošnje, dohodka in bogastva gospodinjstev,
– z nadaljnjim razvojem kakovosti statistike ekonomskih odnosov s tujino na podlagi pridobitve podatkov obstoječih administrativnih virov;
– z nadaljnjim razvojem satelitskih računov (npr. zdravstvenih računov, turističnih računov, računov za raziskave in razvoj),
– z nadaljnjim razvojem spremljanja javnega sektorja.
5.2.2 Okoljska trajnost
Vpliv človeka, njegovega bivanja in delovanja na okolje je nedvomen. Zato se pri večini političnih odločitev na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni upošteva kot eden ključnih dejavnikov tudi okoljski vidik. Splošni cilj je doseganje trajnostnega razvoja, torej ohranjanje virov za prihodnje rodove.
Cilj državne statistike:
Izpopolnjevanje obstoječih in vzpostavitev novih modulov okoljsko-ekonomskih računov: vzporedno z osnovnimi okoljskimi statistikami (poglavje 5.3.3) se v okviru Evropskega statističnega sistema razvijajo okoljsko-ekonomski računi, ki povezujejo okoljske in ekonomske statistike.
Cilj bo dosežen:
– z zagotavljanjem potrebnih podatkov s področja energije, voda, izdatkov za varstvo okolja, okoljskih davkov, transporta, kmetijstva in vseh človekovih dejavnosti, ki vplivajo na okolje;
– z nadgradnjo že vzpostavljenih okoljskih računov na področju izpustov v zrak, okoljskih davkov in računov snovnih tokov ter z razvojem novih področij, prednostno računov okoljskih izdatkov, računov okoljskega blaga in storitev ter energetskih računov; ti bodo namreč omogočali celosten pregled vplivov na okolje.
5.3 Osnovne statistike
Predstavljeni so prednostni cilji za razvoj statistik s poslovnega in socialnega področja (Ljudje in družba), kmetijstva, okoljskih in drugih področnih statistik ter prostorskih statistik. Pravočasne osnovne statistike so podlaga za kakovostne odzive politike in posledično ukrepe v podporo razvoju gospodarstva in celotne družbe. Osnovne statistike so vhodni podatki za izračune različnih računov in kazalnikov, primerno pripravljeni (mikro)podatki omogočajo njihovo uporabo tudi za raziskovalni namen in modeliranje. Pri vseh statistikah bodo poudarki na še učinkovitejšem zmanjševanju bremen poročevalskih enot in na uporabi že obstoječih administrativnih in tudi statističnih virov. Obremenitve poročevalskih enot bo državna statistika zmanjšala tudi tako, da bo nadaljevala z elektronskim poročanjem oziroma ga bo vpeljala tudi za poročanja, ki jih izvaja na klasičen (papirni) način.
5.3.1 Poslovno področje
Poslovne statistike temeljijo na široki uporabi administrativnih virov podatkov (npr. DURS) in na podatkih iz letnih poročilih (AJPES); ti podatki so osnova za različne statistike in račune. Podjetja so zato v večji meri razbremenjena obsežnega sporočanja finančnih podatkov. Vendar vsi podatki o poslovanju niso na voljo, zato je treba del podatkov še vedno pridobivati neposredno od podjetij, tudi malih. Ob tem državna statistika stalno skrbi za razumne obremenitve podjetij, in sicer z uporabo sodobnih statističnih postopkov. Slovenska državna statistika se zavzema, da se obstoječi elektronski način zbiranja podatkov prek AJPES (kot pooblaščenega izvajalca) ohrani in uporabi takrat, kadar podatki izvirajo iz računovodstva podjetij, kadar gre za pridobivanje podatkov od večjega števila poročevalskih enot in kadar gre za raziskovanja s pogostejšo periodiko izvajanja. Če se bodo obseg, vsebina in kakovost letnih poročil in administrativnih virov (npr. davčni in carinski viri, evidenca prijav podatkov v obvezna socialna zavarovanja) ohranili na obstoječi ravni, bomo ohranjali zmerno statistično obremenitev poslovnega okolja. Zaradi hitrih sprememb v poslovnem okolju in potrebe po odzivanju ekonomskih politik so pomembne tudi kratkoročne (mesečne in četrtletne) statistike.
Cilji državne statistike:
Povečanje uporabe statističnih podatkov in zadovoljstva uporabnikov z optimizacijo statističnih procesov in z nadgradnjo metodologij z namenom, da se poveča kakovost obstoječih rezultatov in da se razvijejo nova področja.
Redno in pravočasno zagotavljanje podatkov iz statistike cen, iz strukturnih, kratkoročnih, zunanjetrgovinskih, turističnih in drugih statistik, vezanih na podjetja, z obvladovanjem zaostrenih pogojev delovanja in v skladu z mednarodnimi zahtevami in standardi.
Boljša povezljivosti posameznih poslovnih statistik.
Razvoj spremljanja storitvenih dejavnosti.
Cilji bodo doseženi:
– z nadaljnjim razvojem statističnega poslovnega registra, da bo kakovostna podlaga za nadaljnje statistične procese;
– z optimiziranjem procesov v strukturni statistiki podjetij in v raziskovanju o investicijah;
– s povezovanjem obstoječih podatkov bodo razviti novi podatkih iz storitvene proizvodnje, zunanje trgovine, demografije podjetij, skupin podjetij in turizma;
– s povečanjem kakovosti zunanjetrgovinskih statistik (ta bo dosežena z optimizacijo statističnih procesov ter z vsebinsko, organizacijsko in tehnološko prenovo sistema Intrastat v okviru ESS);
– s predvidoma letnim izvajanjem ankete o financiranju nefinančnih podjetij (skladne z anketami ECB in Evropske komisije);
– z vzpostavljanjem večnamenske statistike s povezovanjem področij cen življenjskih potrebščin in paritet kupne moči, z vpeljavo podrobnejše klasifikacije COICOP(17) in uporabe novih orodij za spremljanje in prikaz cen;
– z razvojem in izboljšanjem kakovosti statistike nepremičnin ter z vzpostavitvijo spremljanja dogajanja na nepremičninskih trgih (izboljšanje kakovosti Registra nepremičnin v sodelovanju z Geodetsko upravo RS in MNZ, izboljšanje kakovosti virov podatkov o cenah nepremičnin, izboljšanje kakovosti statistike stanovanj);
– z izboljšanjem kakovosti v statistiki inovacij in raziskovalno-razvojne dejavnosti, tudi z uporabo novih podatkovnih virov, metodoloških rešitev in orodij;
– s prenovo zbiranja in priprave podatkov o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju v podjetjih;
– z optimizacijo zbiranja podatkov iz statistike turizma.
5.3.2 Ljudje in družba
Pomen socialnih statistik narašča – na to opozarja že omenjeno Stiglitz-Sen-Fitoussijevo poročilo. Nove pobude spodbujale sodelovanje pri razvijanju in uporabi novih kazalnikov (objektivnih in subjektivnih), in sicer tako kazalnikov za merjenje blaginje in kakovosti življenja kot tudi kazalnikov za spremljanje uresničevanja strategije Evropa 2020, tudi s poudarkom na večdimenzionalnosti socialnih pojavov in na reševanju nekaterih pomembnih izzivov statističnega spremljanja, kot sta npr. skrb za zdravje in staranje prebivalstva.
Slovenska državna statistika je registrsko usmerjena; to ji omogoča povezovanje podatkov, nadaljnje analize in priprave izvedenih statistik. Visoko kakovost virov dokazuje tudi vpeljana praksa uporabe mikropodatkov pri raziskovalcih za podatkovno podporo različnim politikam.
Cilji državne statistike:
Zagotavljanje pravočasnih, kakovostnih in mednarodno primerljivih podatkov, ki so osnova za celostno, večdimenzionalno spremljanje blaginje in napredka družbe, posameznikov in podskupin prebivalstva, za načrtovanje socialnih politik ter za sprejemanje ustreznih odločitev.
Povezovanje in integracija različnih podatkovnih virov in posledično razbremenitev poročevalskih enot.
Racionalnejše in še kakovostnejše izvajanje raziskovanj z vzpostavitvijo in uporabo nekaterih baz in informacijskih sistemov znotraj in zunaj okolja državne statistike (npr. evidence, ki državni statistiki služijo kot administrativni podatkovni vir za statistična raziskovanja).
Cilji bodo doseženi:
– s prenovo socialnih statistik − s tehnološkega, metodološkega in vsebinskega vidika in ob učinkoviti uporabi administrativnih virov. Posebna pozornost bo na tem področju namenjena tudi nadaljnjemu razvoju in uporabi novih orodij, znanj in statističnih postopkov, povezovanju virov, razbremenitvi poročevalskih enot ter obsežnejši in intenzivnejši uporabi že zbranih statističnih podatkov;
– s povezovanjem različnih administrativnih in obstoječih statističnih virov podatkov bo znova uporabljena metoda registrskega popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj (kot je bila za stanje 1. 1. 2011) − za izkazovanje socialnih, ekonomskih in drugih značilnosti celotnega prebivalstva in posameznih podskupin na različnih teritorialnih ravneh;
– s poglobljenim sodelovanjem s skrbniki administrativnih virov podatkov s ciljem, da se ohrani kakovost statistik – tako ob vzpostavitvi novih virov kot tudi ob morebitnem opuščanju uporabljanih administrativnih virov, npr. za izračunavanje statistike plač, prostih delovnih mest;
– s celostnim (tudi analitičnim) pristopom k obravnavi socialnih pojavov – skozi čas in prostor – na različnih področjih in s povezavo socialnih, ekonomskih in okoljskih dejavnikov ter z nadgradnjo objektivnih statističnih informacij in kazalnikov tudi s subjektivnim spremljanjem kakovosti življenja;
– s celostnim pristopom k obravnavi dejavnosti javnih in zasebnih izvajalcev storitev s področja izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva, kulture in raziskovalne dejavnosti (s povezavo različnih fizičnih in finančnih podatkov ter kazalnikov po posameznih dejavnostih in vrstah izvajalcev);
– z izvajanjem rednih raziskovanj in z zagotavljanjem podatkov ter kazalnikov s področja življenjskih pogojev, trga dela, socialne vključenosti, dolgotrajne oskrbe, izobraževanja in mobilnosti mladih, kulture, zdravja, selitev in demografskih značilnosti;
– z nadaljnjim izvajanjem ankete o financiranju in potrošnji gospodinjstev v okviru ESCB (na tri leta);
– z moduli k osnovnim anketam v skladu s finančnimi možnostmi oziroma z dodatnim financiranjem iz Evropske unije ali države (tako bo državna statistika reševala dodatne zahteve, ki se bodo pojavljale na socialnem področju).
5.3.3 Okoljske, kmetijske in druge področne statistike
Kakovostne in zanesljive statistike s področja okolja, kmetijstva, energetike in transporta so osnova za proučevanje in analizo vsakega področja posebej ter za proučevanje součinkovanja in povezav med navedenimi področji. Z medpodročnim povezovanjem bo omogočen nastanek sistemskih rešitev pri pripravi in vodenju politik.
Cilja državne statistike na področju okoljskih statistik:
Vzpostavitev podatkovne podlage za spremljanje številnih kompleksnih pritiskov na okolje, katerih posledice so: onesnaževanje zraka, voda in zemlje, nastajanje in odlaganje odpadkov, izguba biotske raznovrstnosti, hrup itd.
Ohranitev ali izboljšanje dosežene kakovosti podatkov iz okoljskih statistik, ker so te tudi podlaga za različne okoljske račune in kazalnike, ob tem pa stalno upoštevati obremenitev poročevalskih enot in skrbeti, da se te zmanjšajo.
Cilja bosta dosežena:
– s posodabljanjem in prilagoditvijo vodnih statistik nacionalnim in mednarodnim zahtevam; za ta namen se bo okrepilo sodelovanje z drugimi akterji s področja voda (npr. Agencija RS za okolje, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Inštitut za vode idr.); izvedli se bosta uskladitev ter posodobitev zajema podatkov;
– s sodelovanjem s pristojnim ministrstvom za okolje pri vzpostavitvi baze podatkov o javnem vodovodu, o kanalizacijskem sistemu, o zbranih komunalnih odpadkih ter o ravnanju z zbranimi komunalnimi odpadki. Skladno z zahtevami o kakovosti podatkov bosta potekala postopno prevzemanje vzpostavljenih administrativnih virov podatkov ter posledično postopna opustitev neposrednega zbiranja podatkov; to bo občutno razbremenilo poročevalske enote;
– z dopolnitvijo statistike odpadkov za izpolnitev zahtev Uredbe o statistiki odpadkov(18) na področju uvoza in izvoza odpadkov.
Cilja državne statistike na področju kmetijskih statistik:
Ohranjanje razumnih obremenitev poročevalskih enot kljub povečanim potrebam po podatkih, in sicer z uporabo kakovostnih administrativnih virov podatkov in z vplivanjem na zahteve Direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja (DG AGRI).
Zagotavljanje podatkovnih podlag na statističnih področjih, s katerimi bo mogoče meriti vplive kmetijstva na okolje.
Cilja bosta dosežena:
– s spremljanjem razvoja sekundarnih virov podatkov s področja kmetijstva, ribištva in gozdarstva ter z metodološkimi izboljšavami v okviru statistike kmetijstva; pri tem bo nujno sodelovanje s pristojnim ministrstvom;
– z aktivnim sodelovanjem v mednarodni razpravi glede sprememb pri raziskovanjih strukture kmetijskih gospodarstev ter drugih kmetijskih statistikah;
– s prvo izvedbo statističnega raziskovanja o porabi pesticidov glede na enotno metodologijo EU.
Cilja državne statistike na področju statistike energetike in na področju statistike transporta:
Statistična podpora spremljanju izvajanja področnih politik – podatki s področij obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije so vse pomembnejši z ekonomskega in socialnega vidika in tudi z vidika zagotavljanja trajnostnega razvoja.
Zagotavljanje podatkov za pripravo statistik varnosti in vplivov transporta na okolje ter za statistično spremljanje intermodalnosti.
Cilja bosta dosežena:
– z izračunavanjem in objavo časovnih vrst podatkov o obnovljivih virih energije;
– s pripravo metodologije in z uvedbo statistik za spremljanje porabe energije in goriv v storitvenih dejavnostih;
– s spremljanjem razvoja administrativnih virov podatkov s področja energetike in transporta ter prevzem ustreznih virov;
– s sodelovanjem s področnimi ministrstvi in z znanstvenim okoljem.
5.3.4 Statistike v prostoru (geostatistike)
Statistike v prostoru so izrazito vsebinsko presečne, saj gre pri teh statistikah za prikazovanje in posredovanje najrazličnejših statistik v povezavi s teritorialnimi enotami – od najmanjših do celotnega ozemlja Republike Slovenije. Za uporabnike postajajo vse pomembnejše, ker so podlaga za učinkovito izvajanje kohezijske politike (ekonomske, socialne in teritorialne kohezije), ki si v navezavi s strategijo Evropa 2020 in Strategijo razvoja Slovenije 2013–2020 prizadeva za rast, blaginjo in uravnotežen razvoj celotne EU oziroma Slovenije.
Cilja državne statistike:
Zagotavljanje čim večjega števila pravočasnih in kakovostnih statističnih podatkov iz različnih vsebinskih področij, izkazanih na čim nižji teritorialni ravni oziroma v skladu s potrebami uporabnikov.
Zagotavljanje izkazovanja prostorskih podatkov v različnih vrstah in formatih objav − glede na različne uporabniške skupine.
Cilja bosta dosežena:
– s širjenjem nabora statističnih podatkov, prikazanih in posredovanih uporabnikom na različnih teritorialnih ravneh (na ravni administrativnih enot in na hierarhičnih mrežah različne velikosti in v različnih formatih objav) − ob zagotavljanju ustrezne statistične zaščite podatkov in ob ustrezni kakovosti regionalnih podatkov, saj je to osnovni pogoj za prikazovanje in izkazovanje podatkov v prostoru;
– z razvojem različnih spletnih aplikacij, ki bodo omogočale vizualizacijo in posredovanje statističnih podatkov v prostoru. Aplikacije bodo prilagojene različnim uporabniškim skupinam (tudi naprednim uporabnikom z orodji GIS, ki omogočajo nadaljnjo obdelavo in analizo statističnih podatkov v prostoru);
– s poenostavitvijo dostopa uporabnikov do prostorskih statističnih podatkov – vse na enem mestu.
Ta program se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 96000-3/2012
Ljubljana, dne 11. oktobra 2012
EVA 2011-1522-0036
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik
(1) Zakon o državni statistiki, Uradni list RS, št. 45/95 in 9/2001: http://www .stat.si/ drz_stat _zakonski. asp (prevzeto 30.5. 2012)
(2) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (32009R0223).
(3) Glej: http://epp.eurostat .ec.europa.eu/portal/ page/portal/ess_eurostat/legislation_in_force (prevzeto 30. 5. 2012).
(4) Glej: http://www.stat.si/drz _stat_kakovost_kodeks.asp (prevzeto 30. 5. 2012).
(5) V letnem programu statističnih raziskovanj so ustanove navedene ob navedbi posameznega raziskovanja.
(6) Glej: http://www.stat.si/drz _stat_svet.asp (prevzeto 30. 5. 2012).
(7) Glej: http://www.stat.si/drz _stat_sosveti.asp (prevzeto 30. 5. 2012).
(8) Glej: http://www.stat.si/doc/ drzstat/BS.MF.pdf (prevzeto 30. 5. 2012).
(9) Statistična pismenost pomeni biti sposoben razmeti in kritično oceniti statistične podatke, ki prodirajo v naše vsakdanje življenje, ter znati ceniti prispevek, ki ga statistično razmišljanje lahko ima v javnem in zasebnem življenju, v poklicnih in osebnih odločitvah (K. Wallman, glej: http://www.abs.gov.au/websitedbs/CaS Home .nsf/home/downloadable+files.es/$file/ Statistical_Literacy_ Paper.pdf točka 4.1, prevzeto 30. 5. 2012).
(10) 9. načelo Kodeksa ravnanja evropske statistike: Skrb za razumno obremenitev pomeni najširša možna uporaba obstoječih administrativnih virov namesto neposrednega zbiranja podatkov od podjetij, ponovna uporaba že obstoječih statističnih virov, uporabo statističnih metod vzorčenja ipd. Ta skrb pomeni tudi stalno ohranjanje ravnovesja med izraženimi potrebami uporabnikov in dejanskimi možnostmi državne statistike in posredno tudi dajalci podatkov.
(11) Glej: http://www.ecb.int/press/pr/date/2012/html/ pr120323.en.html (prevzeto 28. 5. 2012).
(12) Glej: http://www.eba.europa.eu/Home.aspx (prevzeto 28. 5. 2012)
(13) Glej: http://ec.europa.eu/eu2020/pdf/1_SL_ ACT_part1 _v1.pdf (prevzeto 30. 5. 2012).
(14) Glej: http://www.svrez.gov.si/ si/delovna _podrocja/priprava_strategije_razvoja_ slovenije_2013_2020/ (prevzeto 30. 5. 2012).
(15) Glej: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ .do? uri=COM:2009:0 433:FIN:SL:HTML (prevzeto 27. 10. 2011).
(16) Glej: http://www.ofce.sciences-po.fr/pdf/dtravail/ WP2009-33.pdf (prevzeto 30. 5. 2012).
(17) Klasifikacija individualne potrošnje po namenu.
(18) Uredba (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2002 o statistiki odpadkov (32002R2150).