Uradni list

Številka 46
Uradni list RS, št. 46/2012 z dne 19. 6. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 46/2012 z dne 19. 6. 2012

Kazalo

1944. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Šipčev hrib, stran 4769.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C) ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 96/08 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 15. seji dne 31. 5. 2012 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Šipčev hrib
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za OPPN)
S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 101/09, 37/10 – tehn. popr., 76/10 – tehn. popr., 26/11 – obv. razlaga, 4/12 – tehn. popr.; v nadaljnjem besedilu: OPN MONM) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Šipčev hrib (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
2. člen
(vsebina OPPN)
OPPN vsebuje:
A.  Tekstualni del (odlok)
B.  Grafični del:
    1.   Pregledna situacija s prikazom območja
         urejanja v širšem prostoru                M 1:50000
    2.   Izsek iz kartografskega dela
         izvedbenega dela OPN MONM                  M 1:5000
    3.   DOF s prikazom območja urejanja            M 1:2500
    4.   TTN s prikazom območja urejanja            M 1:2500
    5.   DKN s prikazom območja urejanja            M 1:1000
    6.   Geodetski načrt                             M 1:500
    7.   Geodetski načrt s prikazom območja
         urejanja                                   M 1:1000
    8.   Ureditvena situacija                        M 1:500
    9.   Načrt ureditvenih enot                      M 1:500
    10.  Načrt parcelacije                           M 1:500
    11.  Načrt prometne infrastrukture               M 1:500
    12.  Načrt komunalno-energetske
         infrastrukture                              M 1:500
    13.  Rešitve in ukrepi za varstvo okolja        M 1:1000
    14.  Rešitve in ukrepi za varstvo pred
         naravnimi in drugimi nesrečami             M 1:1000
    15.  Prečni prerezi območja                      M 1:500
    16.  Karakteristični prečni prerezi cest          M 1:50
    17.  Pregledni vzdolžni prerezi cest                   M
                                                  1:2500/250
    18.  Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi
         območji                                    M 1:2500
C.  Priloge:
    1.   Izvleček iz OPN MONM
    2.   Prikaz stanja prostora
    3.   Strokovne podlage
    4.   Odločba glede celovite presoje vplivov
         na okolje
    5.   Smernice in mnenja nosilcev urejanja
         prostora
    6.   Obrazložitev in utemeljitev OPPN
    7.   Povzetek za javnost
    8.   Seznam aktov in predpisov
    9.   Ocena stroškov za izvedbo OPPN.
3. člen
(pomen izrazov)
(1) Območje urejanja: zaokroženo območje, ki zajema območje OPPN.
(2) Ureditvena enota (UE): sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi glede vrste dejavnosti ter urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev.
(3) Gradbena parcela: zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma je predviden objekt z urejenimi površinami, ki mu služijo.
(4) Gradbena linija: črta, na katero morajo biti z enim robom – zunanjim delom fasade postavljene stanovanjske stavbe, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti in so orientirane proti javnemu prostoru. Dovoljeni so le izzidki iz linije tlorisa osnovne stavbe skladno z določili 11. člena tega odloka.
(5) Etažnost:
– pritličje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 m nad njo;
– nadstropje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo med dvema stropoma od pritličja navzgor;
– klet je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol;
– mansarda je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN
4. člen
(1) Območje urejanja z OPPN (v nadaljnjem besedilu: območje urejanja) je namenjeno bivanju z možnostjo spremljajočih dejavnosti. Predvidena je gradnja enajstih novih prostostoječih stanovanjskih hiš, s katerimi bo opredeljen južni rob stanovanjske pozidave na območju Drske. V zahodnem delu območja urejanja se v delu obstoječe stavbe, ki je bila nekdaj v celoti kurilnica, ohranja kurilnica (na plin, z možno rabo drugih energentov), ki se lahko razširi, ostali del stavbe, ki trenutno ni v uporabi, pa se nameni drugi rabi (za centralne dejavnosti) z možnostjo podkletitve. Ohranijo se tudi obstoječa stavba za parkiranje in transformatorska postaja ter dve obstoječi stanovanjski stavbi v osrednjem delu območja. Uredi se pešpot proti Cesarjevi ulici in kombinirana peš-kolesarska pot proti Šipčevemu hribu ter se vzpostavi linijski zeleni pas med stanovanjskimi stavbami ob Cesarjevi ulici in novo pozidavo. V vzhodnem delu območja, ki je v lasti oziroma upravljanju Šolskega centra Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: ŠC NM) ter na katerem sta danes njiva in travnik, se ohrani večja zelena površina kot robni del šolskega kompleksa. Poleg novih stavb se zgradi tudi vsa infrastruktura, ki je potrebna za funkcioniranje območja urejanja.
(2) Podlaga za pripravo OPPN so izdelane Strokovne podlage za širše območje urejanja OPPN Šipčev hrib (GPI, d.o.o., Novo mesto, št. proj. OPPN-28/2010, februar 2010), v katerih so bile v variantah preverjene možne zasnove pozidave ter Geološko-geotehnično poročilo z dimenzioniranjem voziščne konstrukcije (SGD Pajer, d.o.o., št. D-1155, november 2011).
III. OBMOČJE UREJANJA
5. člen
(obseg in meja območja urejanja)
(1) Območje urejanja leži na južnem robu stanovanjske soseske Drska jugovzhodno od strnjene večstanovanjske pozidave v Ulici Slavka Gruma in južno od Cesarjeve ulice. Na jugozahodnem robu meji na Osnovno šolo Drska, na vzhodnem pa na Šolski center Novo mesto. Vmesno območje obsega nepozidane zelene površine grebena Šipčevega hriba, ki se nadaljujejo v zaledje zelenega sistema Novega mesta.
(2) Velikost obravnavanega območja je približno 1,95 ha in obsega zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami, ki so grafično določena na geodetskem načrtu s prikazanim stanjem zemljiških parcel: 886/1, 951/3, 956/5, 956/6, 956/8, 956/9, 956/10, 956/12, 960/4, 960/5, 960/6, 960/7, 960/8, 960/9, 960/10, 960/11, 960/12, 960/13, 960/14, 960/15, 967/5, 967/6, 969/21, 969/22, 977/1, 977/2, 977/49, 1303/1, 1303/4 (vse k.o. Šmihel pri Novem mestu).
(3) Severozahodno mejo območja OPPN predstavlja Ulica Slavka Gruma. Meja se nato severno od stavbe za parkiranje zalomi proti vzhodu in nadaljuje po južnem robu zemljišč stanovanjskih stavb ob Cesarjevi ulici. Pri tem zajame še zemljišče predvidene pešpoti, ki vodi do omenjene ulice. Potek meje se nadaljuje proti vzhodu vse do Šegove ulice, kjer zaobjame zeleno površino med stanovanjskimi stavbami in ŠC NM ter se nato obrne proti jugozahodu, kjer se nadaljuje po robu namenske rabe kmetijskih zemljišč vse do meje z osnovno šolo in vrtcem. Nato se zalomi nazaj proti severozahodu do izhodiščne točke v Ulici Slavka Gruma. Potek meje preko zemljiških parcel je razviden iz grafičnega načrta 5 (DKN s prikazom območja urejanja).
(4) Območje urejanja je določeno na podlagi enote urejanja prostora NM/24-OPPN-d iz OPN MONM, ki narekuje izdelavo tega OPPN. V manjšem delu zajema tudi enoti urejanja prostora NM/24-a in NM/24-OPPN-c.
6. člen
(posegi izven območja urejanja)
(1) Zaradi izvedbe navezav na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, gradnje kombinirane peš-kolesarske poti, preoblikovanja obstoječega dovoza in podobno so potrebni posegi na zemljišča izven območja urejanja (vse k.o. Šmihel pri Novem mestu), in sicer za:
– navezavo ceste C1 s hodniki za pešce v križišče z Ulico Slavka Gruma na zemljiščih s parc. št. 886/1, 886/3 in 1303/2;
– gradnjo razsvetljave prometnih površin v križišču ceste C1 in Ulice Slavka Gruma na zemljišču s parc. št. 886/3;
– gradnjo plinovodnega omrežja in kanalizacije padavinskih voda v križišču ceste C1 in Ulice Slavka Gruma na zemljišču s parc. št. 1303/2;
– gradnjo drenaže v križišču ceste C1 in Ulice Slavka Gruma na zemljiščih s parc. št. 886/3 in 1303/2;
– gradnjo vodovodnega omrežja, kanalizacije padavinskih voda in drenaže ter navezavo pešpoti na obstoječ hodnik za pešce ob Cesarjevi ulici na zemljišču s parc. št. 1303/2;
– kabliranje telekomunikacijskega voda (od stavbe kurilnice s skladiščem do stanovanjske stavbe na naslovu Ulica Slavka Gruma 59) na zemljiščih s parc. št. 886/2, 947/4, 956/4 in 1303/5;
– kabliranje telekomunikacijskega voda (od stavbe kurilnice s skladiščem do stebra telekomunikacijskega omrežja) na zemljišču s parc. št. 903/10;
– gradnjo kombinirane peš-kolesarske poti na Šipčev hrib z drenažo na zemljiščih s parc. št. 951/2 in 1303/1;
– preoblikovanje obstoječega dovoza do gospodarskega poslopja na zemljiščih s parc. št. 956/4 in 1303/5 tako, da se naveže na cesto C1;
– urejanje obcestnega pasu ceste C1 (oporni zid, brežina ipd.) na vzhodnem delu zemljišča s parc. št. 956/4.
(2) Posegi izven območja urejanja so razvidni iz grafičnega načrta 18 (Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji).
7. člen
(ureditvene enote)
Območje urejanja je razdeljeno na naslednje ureditvene enote in podenote:
– ureditvena enota A – območje stanovanj (podenote A1 – predvidene nove stanovanjske stavbe za bivanje in spremljajoče dejavnosti, A2 – obstoječe stanovanjske stavbe, A3 – obstoječa stavba za parkiranje in transformatorska postaja);
– ureditvena enota B – območje centralnih dejavnosti (obstoječa stavba kurilnice s skladiščem);
– ureditvena enota C – območje prometne infrastrukture (podenote C1 – cesta C1, C2 – cesta C2, C3 – cesta C3, C4 – pešpot in C5 – kombinirana peš – kolesarska pot);
– ureditvena enota D – območje zelenih površin (podenoti D1 – linijski zeleni pas in D2 – večja zelena površina).
IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
A. Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji
8. člen
(1) Z načrtovanimi ureditvami se posega tudi v območja lokalnega infrastrukturnega omrežja, zato je potrebno upoštevati predpisane odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture ter usmeritve upravljavcev zaradi posegov v varovalne pasove.
(2) V času izvajanja gradbenih del je potrebno zagotoviti varen promet in nemoteno komunalno-energetsko oskrbo objektov na območju urejanja in tudi izven njega. Dovozi in dostopi do sosednjih zemljišč in objektov se ohranjajo. Če bodo zaradi gradnje le-ti začasno prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni začasni dovozi in dostopi, ki morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadeti elementi obstoječih cest in ureditev ter bivalno in naravno okolje.
(3) Posegi na zemljišča izven območja urejanja, ki so po svoji naravi začasni posegi med gradnjo, so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditve začasnih dostopov in podobno, če niso v neskladju z določili OPN MONM.
(4) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
(5) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo oziroma povrnejo v prvotno stanje.
(6) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi (npr. cementno mleko, gorivo iz gradbene mehanizacije). V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je treba zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.
B. Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
9. člen
(vrste gradenj in objektov)
(1) V območju urejanja je v skladu z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11 in nadaljnje spremembe) dovoljeno graditi naslednje nove stavbe in gradbene inženirske objekte po CC-SI:
– Stanovanjske stavbe (le v ureditvenih podenotah A1 in A2):
11100 – Enostanovanjske stavbe
– Nestanovanjske stavbe:
12201 – Stavbe javne uprave (le v ureditveni enoti B za dejavnost krajevne skupnosti)
12304 – Stavbe za storitvene dejavnosti (le v ureditveni enoti B)
12420 – Garažne stavbe (le v ureditveni podenoti A3)
12610 – Stavbe za kulturo in razvedrilo (le v ureditveni enoti B)
12630 – Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (le v ureditveni enoti B)
12650 – Stavbe za šport (le v ureditveni enoti B)
– Gradbeni inženirski objekti:
21120 – Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste
222 – Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
24205 – Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(2) Dovoljena je še:
– gradnja škarp in podpornih zidov, višjih od 1,5 m ter urejanje z brežinami, ki presegajo 4 m in zaradi katerih je potrebno izvesti ukrepe za zagotovitev stabilnosti;
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki so določeni v 12. členu odloka;
– dozidava in nadzidava objekta, rekonstrukcija objekta, odstranitev objekta, vzdrževanje objekta (redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela, vzdrževalna dela v javno korist);
– sprememba namembnosti;
– dela v zvezi z urejanjem zunanjih površin;
– dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.
(3) Na zemljiščih, kjer je obstoječa grajena struktura, so dopustne gradnje in objekti na podlagi pridobljenih gradbenih dovoljenj ter v skladu z določili tega odloka.
10. člen
(vrste dejavnosti)
Območje urejanja je predvideno za stanovanjsko rabo s spremljajočimi dejavnostmi (storitvenimi, poslovnimi). V skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08 in nadaljnje spremembe) so v objektih dopustne spodaj navedene dejavnosti po posameznih ureditvenih enotah:
Ureditvena enota A – podenoti A1 in A2
C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
– 14.13 Proizvodnja drugih vrhnjih oblačil
J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI
– 62 Računalniško programiranje, svetovanje in druge s tem povezane dejavnosti
– 63 Druge informacijske dejavnosti
L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
– 68 Poslovanje z nepremičninami
M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DE­JAVNOSTI
– 69.2 Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti; davčno svetovanje
– 70.2 Podjetniško in poslovno svetovanje
– 71.1 Arhitekturno in tehnično projektiranje in s tem povezano svetovanje
– 72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost
– 73 Oglaševanje in raziskovanje trga
– 74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti
N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
– 86.2 Zunajbolnišnična zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost
– 86.9 Druge dejavnosti za zdravje
S) DRUGE DEJAVNOSTI
– 95 Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo
– 96 Druge storitvene dejavnosti (razen 96.03 Pogrebna dejavnost)
T) DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM;
PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO
– 97 Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem
– 98 Raznovrstna proizvodnja storitev v gospodinjstvih za lastno rabo.
Predvidene in obstoječe stanovanjske stavbe so v prvi vrsti namenjene stanovanjski rabi. Spremljajoče dejavnosti so dovoljene le pod pogojem, da ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja in so v skladu z določili tega odloka. Za pravilno funkcioniranje dejavnosti je potrebno na gradbeni parceli zagotoviti ustrezno število parkirnih mest v skladu z OPN MONM. Razporeditev posameznih prostorov v stanovanjski stavbi mora biti taka, da v primeru dejavnosti omogoča njeno normalno izvajanje, pri čemer velja, da se poslovni program lahko umesti v katerokoli etažo, razen v mansardo, ki je namenjena izključno stanovanjski rabi.
Ureditvena enota A – podenota A3
V obstoječi stavbi za parkiranje je prostor namenjen parkiranju stanovalcev večstanovanjske stavbe na naslovu Ulica Slavka Gruma 104. Parkirna mesta so urejena na spodnji ter zgornji parkirni ploščadi, ki hkrati predstavlja streho stavbe.
Ureditvena enota B
Stavba kurilnice s skladiščem se v enem delu ohrani kot kurilnica, v drugem delu pa se lahko izvajajo spodaj navedene dejavnosti ob zagotovitvi ustreznega števila parkirnih mest v skladu z OPN MONM:
M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
– 74.200 Fotografska dejavnost
N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
– 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti
O) DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI
– 84.110 Splošna dejavnost javne uprave
P) IZOBRAŽEVANJE
– 85.5 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
– 85.6 Pomožne dejavnosti za izobraževanje
R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI
– 90 Kulturne in razvedrilne dejavnosti
– 93 Športne in druge dejavnosti za prosti čas (razen 93.210 Dejavnost zabaviščnih parkov, 93.291 Dejavnost marin in 93.292 Dejavnost smučarskih centrov).
S) DRUGE DEJAVNOSTI
– 95.230 Popravila obutve in usnjene galanterije
– 96.010 Dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic
– 96.021 Frizerska dejavnost
– 96.022 Kozmetična in pedikerska dejavnost
– 96.040 Dejavnosti za nego telesa
– 96.090 Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene.
C. Lokacijski pogoji ter usmeritve za projektiranje in gradnjo
11. člen
Ureditvena enota A – podenota A1
(1) Nove stanovanjske stavbe so predvidene kot individualne enostanovanjske hiše z možnostjo opravljanja mirne, nemoteče dejavnosti skladno z določili 10. člena. Od predlagane sheme pozidave so dopustna odstopanja po pogojih, ki so določeni v tem odloku.
(2) ZASNOVA NOVIH STANOVANJSKIH STAVB:
– Horizontalni gabariti:
– izhodiščni tloris stanovanjske stavbe je pravokotne oblike, v razmerju stranic 2:3 ter velikosti 8,0 m x 12,0 m z odstopanjem do ± 10 % pri stanovanjskih stavbah na parcelah A1-1 do A1-7, A1-10 in A1-11 ter do + 25 % pri stanovanjskih stavbah na parcelah A1-8 in A1-9;
– Vertikalni gabariti:
– etažnost P+1 pri stanovanjskih stavbah na parcelah A1-1 do A1-9 ter P+1+M pri stanovanjskih stavbah na parcelah A1-10 in A1-11;
– kolenčni zid višine 0,8 m do 1,20 m s kapno lego vred pri stanovanjskih stavbah na parcelah A1-10 in A1-11;
– najvišja kota strehe ne sme presegati višinske kote 205 m nadmorske višine;
– kote etaž stanovanjskih stavb so razvidne iz grafičnih načrtov 10 (Načrt parcelacije) in 15 (Prečni prerezi območja);
– Volumen stavbe:
– volumen stavbe je enoten, pri čemer so dopustna odstopanja v obliki izzidkov iz linije tlorisa stavbe do največ ± 20 %, vendar na razdalji, ki ni daljša od 1/3 dolžine oziroma širine fasade;
– Streha:
– pri stanovanjskih stavbah na parcelah A1-1 do A1-9 je streha stavbe enokapna z naklonom do 10°, z najvišjo koto slemena strehe na strani višjeležečega terena, kot je to prikazano v grafičnem načrtu 8 (Ureditvena situacija);
– pri stanovanjskih stavbah na parcelah A1-10 in A1-11 je streha stavbe dvokapna, naklona 35–45°;
– sleme strehe stavbe je orientirano vzporedno z daljšo stranico in skladno s prikazom na grafičnem načrtu 8 (Ureditvena situacija);
– vrsta kritine je odvisna od naklona strehe, s tem da material ne sme biti trajno bleščeč. Barva kritine se prilagaja splošni oziroma kakovostni podobi stanovanjske soseske. Pri stanovanjskih stavbah z dvokapno streho je kritina lahko opečna ali iz drugih materialov (sodobnih posnetkov tovrstnih kritin);
– na strehi je možno namestiti strešna okna;
– v mansardi je dovoljena izvedba teras in balkonov ter posledično prilagoditev strešne ploskve;
– dovoljena je izvedba frčad pri stanovanjskih stavbah na parcelah A1-10 in A1-11, ki se oblikujejo z enokapno streho, dvokapno streho (naklona kot streha stanovanjske stavbe) ali ravno streho;
– frčade na eni strehi morajo biti usklajene tako, da imajo enako obliko odprtin in enako obliko streh;
– na eni strešni ploskvi so lahko največ tri frčade;
– streha izzidka je lahko podaljšek obstoječe strehe ali samostojna streha (ravna, enokapna ali dvokapna – obe z naklonom kot pri strehi osnovne stavbe);
– naprave za zajem sončne svetlobe se lahko integrirajo v zasnovo stavbe tako, da ne presegajo višinske kote 205 m n.v. (določilo velja tudi za ureditveni enoti A2 in B);
– Fasada:
– vhodna fasada in/ali fasada, ki je orientirana proti najpomembnejšemu javnemu prostoru, se lahko bolj bogato oblikuje;
– uporabijo se nevsiljive, tople oziroma sonaravne barve v medsebojno usklajenih barvnih kombinacijah;
– za popestritev fasade so dopustni močnejši barvni toni, vendar le za posamezne detajle, kot npr. okenski in vratni okvirji, leseni elementi – balkonska ograja, zatrepi ipd.;
– možna je kombinacija z lesenimi elementi oziroma lesenimi oblogami;
– dopustna je gradnja balkonov, teras in lož;
– zunanji del fasade stavbe (razen izzidka iz linije tlorisa osnovne stavbe) mora biti postavljen na gradbeno linijo, kot je to razvidno iz grafičnega načrta 10 (Načrt parcelacije);
– vhod v stanovanjski del in vhod v poslovni del se lahko oblikujeta ločeno;
– ob fasadi se lahko uredi zunanje stopnišče za dostop na višje ali nižje ležeči teren.
Ureditvena enota A – podenota A2
(3) SPLOŠNI POGOJI ZA PRENOVO OBSTOJEČIH OBJEKTOV
Ohranjajo se lahko naslednji objekti:
– obstoječi stanovanjski stavbi v sedanjih gabaritih in naklonih streh, ki se urejata v skladu s pogoji za gradnje novih stanovanjskih stavb, določenih za parceli A1-10 in A1-11 v ureditveni podenoti A1;
– obstoječi nezahtevni in enostavni objekti, ki se urejajo v skladu z določili 11. člena odloka;
– obstoječa vkopana zidana garaža na zemljiščih s parc. št. 960/8 in 956/9 (k.o. Šmihel pri Novem mestu).
Ureditvena enota A – podenota A3
(4) Na zemljišču stavbe za parkiranje so dopustne gradnje in objekti v skladu z 9. členom odloka. Obstoječa stavba se ohranja v gabaritu K (delno vkopana klet) + P (zgornja parkirna ploščad). Zgornja ploščad, ki ima hkrati funkcijo strehe nad kletjo, se ohranja. Dopusti se možnost namestitve enega ali več nadstreškov enotnega oblikovanja tako, da en nadstrešek pokrije najmanj eno dolžino parkirne ploščadi (kovinska konstrukcija, transparentna kritina in streha z minimalnim naklonom). Fasada se pobarva z uporabo nevsiljivih, toplih oziroma sonaravnih barv, v medsebojno usklajenih barvnih kombinacijah. Ohranja se tudi obstoječa transformatorska postaja.
Ureditvena enota B
(5) Obstoječa stavba kurilnice se ohranja v gabaritu K (delno vkopana klet) + P (pritličje) + višina strešne konstrukcije, skupaj z dimnikom. Stavbo je možno dograditi v jugovzhodnem delu, in sicer do skupne velikosti 12,5 x 22,5 m.
Del, kjer je danes skladišče, se lahko poruši in zgradi na novo do velikosti 12,5 x 22,5 m. Nov, dograjeni del, se zgradi v enaki etažnosti – vertikalnem gabaritu in koti kleti kot je stavba kurilnice ter tako, da je na daljši stranici še vedno pripojen k stavbi kurilnice. Pri tem se zahodni vogal, orientiran proti cesti C1, oblikuje polkrožno.
Na stavbi kurilnice in na stavbi skladišča sta dovoljeni dvokapni strehi enakega naklona in smeri slemena, kot ju imata obstoječi stavbi. Dopustno je oblikovanje nove, skupne enokapne strehe naklona do 10°, z najvišjo koto slemena strehe na strani višjeležečega terena (kot pri stanovanjskih stavbah A1-1 do A1-9), pri čemer najvišja kota strehe ne sme presegati višinske kote 205 m nadmorske višine (omejitev se ne nanaša na višino dimnika). Fasada se pobarva z uporabo nevsiljivih, toplih oziroma sonaravnih barv, v medsebojno usklajenih barvnih kombinacijah.
Ureditvena enota C
(6) Pogoji urejanja so podrobneje podani v 14. do 16. členu odloka.
(7) Dopustna je ureditev tlakovane pešpoti z dostopoma na privatna zemljišča sosednjih stanovanjskih stavb v ureditveni podenoti C4 ter tlakovane in/ali z naravnimi materiali utrjene kombinirane peš-kolesarske poti v ureditveni podenoti C5. Za premostitev višinskih razlik je dopustna gradnja stopnišč, klančin ter oblikovanje brežin, ki se jih lahko zasadi z različnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Dopustna je namestitev ograj, če je to potrebno zaradi zagotovitve varnosti uporabnikov. V ureditveni podenoti C5 se namesti klopi za sedenje, ambientalne (nizke) svetilke, koše za smeti.
Ureditvena enota D
(8) Urejanje v območju zelenih površin naj poteka v skladu z upoštevanjem naravnih oziroma krajinskih lastnosti tega območja, s prilagajanjem obstoječemu terenu ter z uporabo naravnih materialov.
(9) V ureditveni podenoti D1 se vzpostavi linijski zeleni pas minimalne širine 5 m kot zelena bariera med predvidenimi in obstoječimi stanovanjskimi stavbami, ki se zasadi z vegetacijo.
(10) Zaradi značilnosti zelenih površin Šipčevega hriba ima pri urejanju okolice stanovanjskih stavb prednost urejanje z brežinami pred gradnjo podpornih zidov.
(11) Brežine se morajo izvesti skladno z Geološko-geotehničnim poročilom v naklonu 1:2,5.
(12) V ureditveni podenoti D2 naj zasaditev na meji z območjem stanovanj vizualno omili poglede in zmanjša hrup z območja ŠC NM. Predvidena je namestitev varovalne ograje na meji z območjem stanovanj in proti Šegovi ulici.
12. člen
(nezahtevni in enostavni objekti)
(1) Na območju urejanja je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov skladno s predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost in OPN MONM. Poimenovanje nezahtevnih in enostavnih objektov, navedenih znotraj posameznih UE, izhaja iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08 in 99/08).
(2) Ureditvena enota A – podenoti A1 in A2
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (drvarnica, garaža, steklenjak, uta oziroma senčnica, bazen, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi;
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjena dvorišča); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti); spominska obeležja, urbana oprema (objekt za oglaševanje).
(3) Ureditvena enota A – podenota A3
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi;
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (nadstrešek, utrjena dvorišča); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti); spominska obeležja; urbana oprema (objekt za oglaševanje).
(4) Ureditvena enota B
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (garaža, enoetažna pritlična lopa, utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi;
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (nadstrešek, zbiralnik za kapnico, utrjena dvorišča); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti); spominska obeležja, urbana oprema (objekt za oglaševanje).
(5) Ureditvena enota C
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe (utrjene dovozne poti); ograje; škarpe in podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti (pločnik in kolesarska steza, postajališče); spominska obeležja;
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe (nadstrešek, utrjena dvorišča); pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni žičniški objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti); vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (kolesarska steza, sprehajalna pot, trimska steza); urbana oprema (transparent, obešanka na drogu javne razsvetljave, objekt za oglaševanje, nadkrita čakalnica na avtobusnem postajališču).
(6) Ureditvena enota D – podenota D1
– nezahtevni objekti: ograje; škarpe in podporni zidovi;
– enostavni objekti: pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti).
(7) Ureditvena enota D – podenota D2
– nezahtevni objekti: ograje; škarpe in podporni zidovi; pomožni infrastrukturni objekti (pločnik ob vozišču ceste – Šegove ulice); spominska obeležja;
– enostavni objekti: pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni komunalni objekti); vadbeni objekti (sprehajalna pot – le za dostop do morebitne skulpture, prostorske inštalacije ali drugih ureditev); urbana oprema (skulptura in druga prostorska inštalacija).
(8) Oblikovni pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov na območju urejanja:
– drvarnica, garaža, steklenjak, uta oziroma senčnica, enoetažna pritlična lopa, nadstrešek, enoetažni pritlični objekt:
– oblikovno se prilagodijo glavnemu objektu na gradbeni parceli, ki ji pripadajo, predvsem glede barve kritine in naklona strehe;
– dopustna je tudi ravna streha;
– objekti se gradijo kot samostojni ali tako, da se stikajo s skupnimi konstrukcijskimi elementi, možno jih je postaviti tik ob glavni objekt;
– drvarnica, garaža in enoetažna pritlična lopa se lahko izvedejo tudi kot delno vkopane in z nasutjem na strešni plošči (zelena streha);
– ograja: lesena, kovinska ali v kombinaciji, lahko tudi z betonskim parapetom (višine do 50 cm) ob pogoju, da je celotna višina nižja od 2,2 m;
– škarpa in podporni zid: vidna površina se reliefno obdela, obloži s kamnom ali ozeleni s plezalkami;
– žive meje, ograje, škarpe in podporni zidovi (velja tudi za škarpe in podporne zidove, ki so višji od 1,5 m) morajo biti od meje sosednje gradbene parcele odmaknjeni najmanj 0,5 m, objekti za lastne potrebe pa najmanj 1,5 m (razen utrjenih dovoznih poti in dvorišč, ki lahko segajo tudi do meje gradbene parcele), s tem da se lahko (ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča) ta odmik tudi zmanjša oziroma se ti objekti lahko postavijo na mejo gradbene parcele.
13. člen
(glavni dostopi)
Ureditvena enota A – podenoti A1 in A2
(1) Glavni dovoz v območje stanovanj je iz Ulice Slavka Gruma na interno cestno mrežo, s katere se dostopa na dvorišča posameznih stanovanjskih stavb. Glavni vhodi v stavbe se organizirajo na daljši stranici stavbe, orientirani proti javnemu prostoru v skladu s prikazom na grafičnem načrtu 8 (Ureditvena situacija). Vhod v poslovni del stavbe se lahko oblikuje ločeno od vhoda v zasebni – stanovanjski del.
Ureditvena enota A – podenota A3
(2) Glavni dovoz/vhod do stavbe za parkiranje je urejen z Ulice Slavka Gruma na spodnjo parkirno ploščad in se ohranja, medtem ko se dovoz na zgornjo parkirno ploščad prestavi tako, da je možen s ceste C3. Poleg dostopa za motorna vozila je možen tudi peš dostop, in sicer s hodnika za pešce ob Ulici Slavka Gruma in cesti C1.
(3) Do lokacije obstoječe transformatorske postaje je možen dostop preko obstoječega prometnega omrežja, in sicer v križišču Ulice Slavka Gruma s cesto C1.
Ureditvena enota B
(4) Dovoz do stavbe kurilnice s skladiščem je možen s cest C2 in C3. Vhodi v stavbo se glede na potrebe dejavnosti urejajo z vseh strani.
Ureditvena enota C
(5) Obstoječe križišče z Ulico Slavka Gruma pri stavbi za parkiranje se preoblikuje tako, da se nanj naveže cesta C1, ki vodi v notranjost območja urejanja in predstavlja glavno prometno žilo. Na cesti C1 se pred in za stavbo kurilnice s skladiščem oblikujeta dve križišči s priključkoma cest C2 in C3. Ob gradnji ceste C1 se hkrati preoblikuje obstoječi cestni priključek na zemljišče s parc. št. 956/4 (k.o. Šmihel pri Novem mestu).
(6) Predvideno je tudi urejanje površin za pešce in kolesarje z navezavami na obstoječe in predvideno cestno omrežje. Pri tem se predvidena pešpot C4 naveže na hodnik za pešce ob Cesarjevi ulici, kombinirana peš-kolesarska pot C5 pa preko prehoda za pešce na hodnik za pešce ob cesti C1.
Ureditvena enota D
(7) Dostop do linijskega zelenega pasu (D1) je možen preko javnega cestnega omrežja, do območja z večjo zeleno površino (D2) pa preko zemljišča ŠC NM.
14. člen
(usmeritve za ureditev gradbenih parcel)
Splošni pogoji
(1) V ureditvenih enotah je dovoljena vrsta gradenj in objektov skladno z 9. in 12. členom odloka, v ureditveni enoti C pa tudi skladno s 15. do 17. členom odloka.
Ureditvene enote A, B in C
(2) Na gradbeni parceli je možna ureditev parkirnih in manipulativnih površin, tlakovanih ali drugače utrjenih površin ob objektih, prav tako pa tudi zasaditev in zatravitev. Za premostitev višinskih razlik je možna gradnja škarp in podpornih zidov, oblikovanje brežin in teras.
(3) Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe se zgradijo podrejeno v odnosu do glavne stavbe (stanovanjske stavbe, kurilnice s skladiščem, stavbe za parkiranje).
(4) Škarpe in podporni zidovi, ki so višji od 1,5 m (velja tudi v ureditveni podenoti D1) ter brežine, ki presegajo 4 m in zaradi katerih je potrebno izvesti ukrepe za zagotovitev stabilnosti, so dopustni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin oziroma je to potrebno zaradi urejanja strmega terena ter zagotovitve geološke stabilnosti terena. Oblikovno morajo biti predmet strokovne prostorske preveritve, s katero se predpiše arhitekturno oblikovanje in ozelenitev skladno z oblikovanjem obcestnega prostora oziroma okoliških ureditev in pozidave.
Ureditvena enota A – podenoti A1 in A2
(5) Površine za stanovanjsko gradnjo so locirane v dveh pasovih, ki potekajo vzdolž dveh dostopnih cest – C2 in C3. Znotraj posameznega pasu se površina razdeli na več gradbenih parcel za gradnjo stanovanjskih stavb, kot je to prikazano na grafičnem načrtu 8 (Ureditvena situacija). Na eni gradbeni parceli je dopustna le gradnja ene stanovanjske stavbe in največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste.
(6) Stanovanjska stavba mora biti s svojim najbolj izpostavljenim delom od meje sosednje gradbene parcele odmaknjena najmanj 3 m ter hkrati postavljena na gradbeno linijo.
(7) Gradbena parcela A1-6 je razdeljena na dva dela, ki ležita na obeh straneh ceste C2. Gradnja stanovanjske stavbe je možna na lokaciji v skladu z grafičnim načrtom 8 (Ureditvena situacija), medtem ko je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov dopustna tudi na manjšem zemljišču na nasprotni strani ceste.
(8) Gradbena parcela A1-9 je z mejo zazidljivosti razdeljena na dva dela. Gradnja stanovanjske stavbe je možna na lokaciji zahodno od te meje v skladu z grafičnim načrtom 8 (Ureditvena situacija), medtem ko je gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov dopustna tudi na zemljišču, ki se nahaja vzhodno od meje.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
15. člen
(splošni pogoji pri poseganju v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture)
(1) Gradnja gospodarske javne infrastrukture je dopustna v vseh ureditvenih enotah.
(2) Pri posegih na območju urejanja in (s tem odlokom predvidenih) posegih izven tega območja se upošteva obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo z omejitvami v pripadajočih varovalnih pasovih skladno s predpisi.
(3) Če se z načrtovanimi gradnjami posega v varovalne pasove gospodarske javne infrastrukture, se v projektni dokumentaciji prikaže detajlne tehnične rešitve tangenc oziroma križanj in prestavitev ob upoštevanju minimalnih medsebojnih odmikov, kotov križanj, nivelet cestišča in globine infrastrukturnih vodov v skladu s predpisi in usmeritvami upravljavcev ter pridobi njihova soglasja.
(4) Pred začetkom zemeljskih in gradbenih del se pridobi podatke oziroma ugotovi položaj in globino obstoječe infrastrukture ter pravočasno obvesti upravljavce zaradi uskladitve posegov, zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite obstoječih infrastrukturnih vodov in nadzora pri vseh gradbenih delih v njihovi bližini.
(5) Izvedbo različnih vrst objektov gospodarske javne infrastrukture se načrtuje usklajeno. Če se med izvedbo ugotovi, da je treba posamezen infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali prestaviti, se to izvede v skladu s projektno rešitvijo in soglasjem upravljavca posameznega omrežja.
(6) Če izvajalec del naleti na obstoječe infrastrukturno omrežje ali opozorilni trak, pa na to ni bil predhodno opozorjen ali pa pride do morebitnih poškodb obstoječe infrastrukture, mora delo takoj prekiniti in obvestiti pristojnega upravljavca ter poškodbe ustrezno sanirati.
(7) Objekti se priključujejo na infrastrukturna omrežja po pogojih upravljavcev. Trase infrastrukturnih vodov se v čim večji meri načrtujejo v javnih površinah.
PROMETNA INFRASTRUKTURA
16. člen
(pogoji pri posegih v prometno omrežje)
(1) Območje urejanja se navezuje na obstoječo prometno mrežo preko križišča z Ulico Slavka Gruma, in sicer s treh internih dovoznih cest – C1, C2 in C3. Hkrati je predvidena še vzpostavitev pešpoti do Cesarjeve ulice, kombinirane peš-kolesarske poti na Šipčev hrib in preoblikovanje obstoječega dovoza do gospodarskega poslopja na naslovu Ulica Slavka Gruma 59.
(2) Za dostope na območja izvajanja del se uporablja, če je to le mogoče, obstoječe poti in ceste.
(3) Pri gradnji novih cest, križišč ter ob vseh potrebnih rekonstrukcijah cestnega omrežja na območju urejanja se zagotovi ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za dostavna in interventna vozila, vozila za odvoz komunalnih odpadkov in vozila zimske službe. Predvidene ceste ter poti za pešce in kolesarje morajo imeti ustrezne prečne in vzdolžne naklone ter urejeno odvodnjavanje. Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi, površine za pešce in kolesarje pa lahko tudi v drugih izvedbah, vendar dvignjene od cestišča (razen na mestih za prehod preko ceste) in od njega fizično ločene z betonskim robnikom.
(4) Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter se opremijo z ustrezno prometno signalizacijo.
(5) Zasaditev v območju komunalnih vodov znotraj cestnega telesa ni dovoljena. Način zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme. Ob urejanju obcestnega pasu je dopustno oblikovanje brežin ter gradnja škarp in podpornih zidov, katerih gabariti se detajlno določijo v projektni dokumentaciji.
(6) Pri izdelavi projektne dokumentacije za novo cesto imajo v smislu javnega interesa možnost sodelovanja tudi lastniki parcel, na katere meji ta odlok.
(7) Postavitev objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje stavb ter dejavnosti v njih se izvede v skladu s predpisi.
(8) Za izvajanje del v območju lokalnih cest se pridobi soglasje upravljavca.
17. člen
(nove gradnje, rekonstrukcije in ureditev križišč)
UREDITVENA ENOTA C
Cesta C1
(1) Predvidena je gradnja ceste C1 s hodniki za pešce, in sicer na odseku med javno potjo JP 799153 Ulica Slavka Gruma in predvidenim portalom pokritega vkopa za sekundarno mestno cesto. Za slednjo je s tem OPPN rezerviran koridor, medtem ko detaljno projektiranje z vsemi potrebnimi tehničnimi elementi (obojestranskimi hodniki za pešce in kolesarskimi stezami) ni predmet tega OPPN. Zaključek ceste C1 pred omenjenim portalom se v času do izgradnje sekundarne mestne ceste uporablja kot obračališče za vozila na območju urejanja.
(2) Ob gradnji ceste C1 se izvedejo naslednji posegi:
– obstoječe križišče z Ulico Slavka Gruma se rekonstruira oziroma dogradi tako, da se ustrezno naveže na obstoječe prometno omrežje (s hodniki za pešce, zavijalnimi radiji, prometno signalizacijo);
– oblikujeta se dve križišči, in sicer za cesti C2 in C3;
– prestavi se uvoz/izvoz na zgornjo ploščad obstoječe stavbe za parkiranje (ureditvena podenota A3) in se na novo uredi s ceste C3;
– preoblikuje se obstoječ dovoz do gospodarskega poslopja na naslovu Ulica Slavka Gruma 59, in sicer tako, da poteka po zemljiščih s parc. št. 1303/4, 1303/5, 956/4 (k.o. Šmihel pri Novem mestu) in se ustrezno naveže na cesto C1.
(3) Karakteristični prečni prerez ceste C1:
– bankina (z 0,5 m muldo)                  2 x 1,00 = 2,00 m
– hodnik za pešce                          1 x 1,70 = 1,70 m
– vozna pasova                             2 x 3,00 = 6,00 m
------------------------------------------------------------
skupaj                                               9,70 m.
Cesta C2
(4) Potek ceste C2 je predviden od križišča s cesto C1 in v nadaljevanju čez osrednji del območja urejanja vse do parcele z oznako A1-9. Cesta se zaključi z obračališčem, preko katerega je urejen dovoz do obstoječe stanovanjske stavbe na zemljišču s parc. št. 956/9 (k.o. Šmihel pri Novem mestu) ter prehod do pešpoti proti Cesarjevi ulici (ureditvena podenota C4).
Cesta C3
(5) Potek ceste C3 je predviden z rekonstrukcijo obstoječe poti med stavbo kurilnice in stanovanjsko stavbo na zemljišču s parc. št. 956/12 (k.o. Šmihel pri Novem mestu). Na tej cesti se pred križiščem s cesto C1 na novo oblikuje uvoz/izvoz za motorna vozila, ki parkirajo na strehi stavbe za parkiranje v ureditveni podenoti A3.
(6) Karakteristični prečni prerez cest C2 in C3:
– bankina                                  1 x 0,75 = 0,75 m
– vozna pasova                             2 x 2,00 = 4,00 m
– bankina (z 0,5 m muldo)                  1 x 1,00 = 1,00 m
------------------------------------------------------------
skupaj                                               5,75 m.
Pešpot C4
(7) Predvidena je gradnja pešpoti, in sicer od obračališča na cesti C2 do navezave na hodnik za pešce ob Cesarjevi ulici. Pešpot je na zemljišču s parc. št. 977/49, ki poteka med obstoječima stanovanjskima stavbama ob Cesarjevi ulici, namenjena le pešcem in je široka 2–3 m, medtem ko je na zemljišču s parc. št. 956/10 (obe k.o. Šmihel pri Novem mestu) možen tudi občasni motorni promet za dovoz/dostop na privatna zemljišča. Del pešpoti, namenjen pešcem, se zaradi premostitve višinske razlike uredi kot stopnišče, lahko tudi v kombinaciji s klančinami in tako, da je z nje možen dostop do obstoječih stanovanjskih stavb na zemljiščih s parc. št. 977/4 in 977/5 (k.o. Šmihel pri Novem mestu). Pred priključitvijo pešpoti na hodnik za pešce ob Cesarjevi ulici se postavi fizično oviro za umiritev prometa pešcev.
Kombinirana peš-kolesarska pot C5
(8) Predvidena je gradnja kombinirane peš-kolesarske poti v širini 2–3 m, in sicer od priključka s cesto C1 (zahodno od stavbe kurilnice s skladiščem) ter s potekom proti jugu na Šipčev hrib. Pred priključitvijo poti na cesto C1 se postavi fizično oviro za umiritev prometa pešcev in kolesarjev.
ENERGETSKA INFRASTRUKTURA
18. člen
(električno omrežje)
(1) Napajanje območja urejanja z električno energijo je predvideno preko nizkonapetostnega voda od obstoječe transformatorske postaje TP Blok Mrzla dolina v križišču z Ulico Slavka Gruma do lokacije posameznih priključnih omaric. Te morajo biti prostostoječe in locirane na vedno dostopnih mestih. Število in velikost omaric sta odvisna od števila odjemnih mest in moči odjema. Možna je tudi gradnja skupinskih omaric.
(2) Nova kabelska kanalizacija se izvede z jaški standardnih dimenzij. Kablovod se položi v elektrokabelsko kanalizacijo ali prosto v zemljo (glede na potrebe), pod povoznimi površinami pa se zaščiti z obbetoniranimi PVC cevmi Ø160 mm.
(3) Pri delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav se upošteva veljavne varnostne in tehnične predpise.
19. člen
(razsvetljava prometnega omrežja)
(1) Z novimi ureditvami je ob cestah in poteh predvidena postavitev razsvetljave prometnega omrežja. Ta je sestavljena iz enocevne kabelske kanalizacije po celotni dolžini trase, napajalno-krmilnega in merilnega dela, vodnikov in drogov s svetilkami ter kabelskih vodnikov in ozemljitve. Kabelska kanalizacija se izdela iz 1 x PEHD cevi Ø 60 mm.
(2) Medsebojna oddaljenost drogov s svetilkami ter izbor svetilk se določi v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
20. člen
(plinovodno omrežje)
(1) Za potrebe oskrbe območja urejanja se zgradi distribucijsko plinovodno omrežje (Ø 40 mm), ki poteka od obstoječega plinovoda (Ø 110 mm) v Ulici Slavka Gruma do ostalih stavb na območju urejanja.
(2) Po izgradnji omrežja je priključitev na plinovodno omrežje obvezna za stavbe, v katerih je potrebna vgraditev oziroma obratovanje toplotnih energetskih naprav skupne moči preko 40 kW.
(3) Izvajalec mora pisno obvestiti upravljavca najpozneje mesec dni pred pričetkom izvajanja del v zaščitnem pasu plinovoda ter pet dni pred posegom v ožji zaščitni pas (2 x 2 m glede na os plinovoda).
(4) Podzemne dele plinovodnih naprav se mora odkopati ročno pod nadzorom upravljavca. Odkopani deli morajo biti zavarovani proti poškodbam (tudi proti zmrzovanju) in proti premikom.
21. člen
(ogrevanje)
(1) Ogrevanje stavb je možno na lahko kurilno olje, na plin ali druga ekološko sprejemljiva goriva oziroma z izkoriščanjem drugih virov energije.
(2) Energijska učinkovitost v stavbah se zagotavlja v skladu s predpisi o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zagotovljena mora biti tudi raba obnovljivih virov energije za delovanje sistemov v stavbi.
KOMUNIKACIJSKA INFRASTRUKTURA
22. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Za potrebe oskrbe območja urejanja se dogradi obstoječe primarno telekomunikacijsko (TK) omrežje, ki poteka preko območja urejanja.
(2) Za zagotavljanje povezav novih stavb se zgradi kabelske objekte na novopredvideni kabelski kanalizaciji s pomožnimi kabelskimi jaški s tipskimi litoželeznimi pokrovi, naročniški kabli na relaciji pomožni kabelski jašek – naročnik pa se položijo v zaščitni PEHD 50 cevi na globini 0,8 m. Naročniška cev naj se zaključi neposredno v TK kabelski omari na fasadi objekta.
(3) Horizontalni odmiki drugih komunalnih vodov od TK kabelske kanalizacije naj bodo minimalno 0,3 m. Nad kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih vodov. Nad traso TK kabla in TK kabelske kanalizacije (30 cm) se položi opozorilni trak z napisom POZOR TELEFON. Električno zaščitno varovanje se izvede v kabelskih objektih. Pri potekih trase v cestišču oziroma v drugih povoznih površinah se PEHD cevi dodatno ščiti s PVC 125 cevmi.
(4) Zaradi vzpostavitve linijskega zelenega pasu med obstoječimi stavbami ob Cesarjevi ulici in novimi stavbami se obstoječe telekomunikacijsko omrežje na zemljiščih s parc. št. 956/10, 969/22 in 977/2 (k.o. Šmihel pri Novem mestu) ukine in prestavi v koridor ceste C2 in pešpoti.
(5) Predvideno je kabliranje telekomunikacijskega voda:
– od stavbe kurilnice s skladiščem do stanovanjske stavbe na naslovu Ulica Slavka Gruma 59 (parc. št. 886/2, k.o. Šmihel pri Novem mestu) s potekom po zemljišču s parc. št. 886/2, 947/4, 956/4, 956/5, 956/6, 960/6 in 1303/5 (k.o. Šmihel pri Novem mestu) in
– od stavbe kurilnice s skladiščem do stebra telekomunikacijskega omrežja s potekom po zemljišču s parc. št. 903/10, 956/5, 956/6, 960/6 in 1303/1 (k.o. Šmihel pri Novem mestu).
23. člen
(kabelsko komunikacijsko omrežje)
(1) Objekti se priključijo na obstoječe kabelsko komunikacijsko (KKS) omrežje, ki poteka preko območja urejanja, in sicer s povečanjem dimenzije obstoječe ojačevalne omarice kot osnovne točke priklopa ter z umestitvijo cevi ustreznega premera (ø 110 mm) in vmesnih revizijskih jaškov.
(2) Priklop objektov se izvede v zvezdiščnem sistemu v simetrično razporejenih razdaljah od posameznih odjemnih točk (približno enake razdalje od točke delitve v zvezdišče). Dovodne (PVC) cevi do objektov so premera ø 63 mm ter so zaključene v podometno vgrajenih omaricah na vsakem posameznem objektu.
(3) Pri križanju KKS vodov z ostalimi komunalnimi vodi mora biti kot križanja 90° oziroma ne manj kot 45°. Minimalni vertikalni odmik med vodi pri križanju znaša vsaj 0,2 m. Pri približevanju oziroma vzporednem poteku tras je najmanjša horizontalna medsebojna razdalja 0,5 m. Morebitni drugačni odmiki so možni samo s predhodnim medsebojnim dogovorom ter z uskladitvijo tehnične rešitve.
(4) Zaradi vzpostavitve linijskega zelenega pasu med obstoječimi stavbami ob Cesarjevi ulici in novimi stavbami se obstoječe kabelsko komunikacijsko omrežje na zemljiščih s parc. št. 956/10, 969/22 in 977/2 (k.o. Šmihel pri Novem mestu) ukine ter prestavi v koridor ceste C2 in pešpoti.
OKOLJSKA INFRASTRUKTURA
24. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Za navezavo novih objektov na obstoječe vodovodno omrežje je predvidena gradnja novih cevovodov, ki se bodo oskrbovali iz obstoječega VH Rok na koti 240 m n.v. Točki navezav sta predvideni severozahodno od stavbe kurilnice ter na Cesarjevi ulici. Nove cevovode se projektira iz nodularne litine (NL, cev razreda K9), ki bo zagotavljala kritični pretok.
(2) Sočasno z gradnjo vodovodnega omrežja je predvidena tudi izvedba nadzemnih hidrantov.
(3) Pri projektiranju in izvedbi projekta mora investitor upoštevati določbe tehničnih predpisov glede javnega vodovoda ter predpise o oskrbi s pitno vodo.
25. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Na območju urejanja je predvidena gradnja ločenega kanalizacijskega sistema, in sicer za odpadno komunalno vodo in odpadno padavinsko vodo.
(2) Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno, iz kvalitetnih materialov z življenjsko dobo vsaj 50 let ter skladno z veljavnimi predpisi in standardi.
(3) Pri projektiranju in izvedbi projekta se upošteva veljavne tehnične predpise o javni kanalizaciji ter predpise, ki urejajo čiščenje in odvajanje odpadne komunalne in odpadne padavinske vode (tudi z javnih cest) v vode in javno kanalizacijo.
Komunalne odpadne vode
(4) Odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda je predvideno s priključki na obstoječo kanalizacijo odpadnih komunalnih voda na območju urejanja ter v nadaljevanju na obstoječi (mešani) sistem ob Ulici Slavka Gruma.
Padavinske vode
(5) Padavinske vode s streh se spelje v kapnice, voda pa se porabi kot sanitarna voda, voda za zalivanje ipd. Onesnažene padavinske vode se odvajajo preko peskolovov in standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). Odvodnjavanje z vozišč in hodnikov za pešce ter s peš in kolesarske poti se spelje v drenažni sistem s prečnimi in vzdolžnimi nakloni. Predvidena kanalizacija odpadnih padavinskih voda in drenaža se v nadaljevanju preko zadrževalnikov navežeta na obstoječi (mešani) sistem ob Ulici Slavka Gruma in ob Cesarjevi ulici. Velikost zadrževalnih bazenov se določi v projektni dokumentaciji, v kateri je obvezen hidravlični izračun. Pred izvedbo zadrževalnih bazenov se padavinska voda ne sme odvajati v obstoječi kanalski sistem.
(6) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja se predvidi v skladu z veljavno zakonodajo s področja varstva voda, in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok s pozidanih površin ter tako, da z gradbenih parcel posameznih objektov padavinske vode ne pritekajo na javno površino.
26. člen
(ravnanje z odpadki)
(1) Med gradnjo in v času obratovanja načrtovanih objektov se upošteva veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki na splošno in s področja ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
(2) V času gradnje se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Odpadke se oddaja pooblaščeni organizaciji, začasno pa se jih hrani na za ta namen urejeni deponiji s predhodno določeno lokacijo. Z neuporabnimi ter morebitnimi nevarnimi odpadki se ravna v skladu s predpisi o ravnanju z (nevarnimi) odpadki.
(3) Odlaganje odpadnega gradbenega in izkopanega materiala ni dovoljeno na občutljiva območja (npr. na brežine, kjer lahko pride do zdrsa ali erozije).
(4) Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati odpadke v za to namenjene posode, katerih tip, barvo, velikost/prostornino in število določi izvajalec javne službe. Odjemna mesta morajo povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje odpadkov, tudi za ločeno zbiranje (EKO-otok), hkrati pa morajo biti dostopna posebnim vozilom za odvoz odpadkov na komunalno deponijo.
(5) Stojna površina zabojnikov za odpadke se asfaltira ali tlakuje (npr. z betonskimi ploščami), ob robu pa namesti enostavno oblikovano ograjo v višini zabojnika. V primeru postavitve nadstreška nad zabojniki (višina do največ 3 m, kovinska konstrukcija, enokapna streha z minimalnim naklonom) se ograja lahko izvede do višine strešne konstrukcije.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
27. člen
Znotraj območja urejanja ni objektov ali območij varstva kulturne dediščine.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
28. člen
(splošni pogoji)
(1) Pri projektiranju, izvajanju gradbenih del, obratovanju objektov in ureditev, ob rekonstrukcijah ter pri izvajanju dejavnosti in programov na območju urejanja ne smejo biti povzročene čezmerne obremenitve okolja oziroma presežene dovoljene mejne vrednosti emisij v okolje. Upoštevati je potrebno veljavne predpise in normative s področja varstva okolja, naravnih virov in ohranjanja narave.
(2) Pri organizaciji gradbišča je na podlagi veljavnih predpisov potrebno upoštevati predpise s področja ravnanja pri izvajanju gradbenih del na gradbišču ter zahteve za gradbeno mehanizacijo in organizacijske ukrepe na gradbišču z namenom preprečevanja in zmanjševanja emisij delcev, ki pri tem nastajajo.
(3) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene začasne in pomožne objekte ter odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno sanirati in krajinsko ustrezno urediti oziroma vzpostaviti prvotno stanje.
29. člen
(varstvo pred prekomernim hrupom)
(1) V času gradnje in po končanju del emisije hrupa ne smejo presegati dovoljenih mejnih ravni hrupa, ki so določene za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora v predpisih glede mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(2) Na mestih, kjer se gradbišče približa stanovanjskim stavbam, se izvajanje hrupnih operacij omeji na najmanjšo možno mero. V primeru ugotovitve preseganja emisij hrupa se izvedejo ustrezni ukrepi varstva pred hrupom.
30. člen
(varstvo pred onesnaženjem zraka)
(1) Obremenitev zunanjega zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij po predpisih o mejnih vrednostih kakovosti zunanjega zraka.
(2) Zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki mora zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. V ta namen je treba med gradnjo preprečevati:
– prašenje z odkritih delov gradbišča z rednim vlaženjem odkritih površin ob suhem in vetrovnem vremenu;
– nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi na način, da se prekriva sipke tovore pri transportu z območja gradbišča na javne prometne površine.
31. člen
(varstvo pred onesnaženjem voda)
(1) Odvodnjavanje odpadnih komunalnih voda in odpadnih padavinskih voda je na območju urejanja predvideno v ločenem sistemu z zadrževalniki, v nadaljevanju pa po obstoječem kanalizacijskem sistemu v Centralno čistilno napravo Novo mesto.
(2) Za odvodnjavanje padavinskih voda s prometnih površin se zgradi drenažni sistem z navezavo na predvideno in obstoječe kanalizacijsko omrežje.
(3) Onesnažene padavinske vode se očistijo preko peskolovov in lovilcev olj.
32. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Nov poseg v okolje ter rekonstrukcija objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve, pri čemer je potrebno upoštevati predpise, ki se nanašajo na elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.
33. člen
(osončenje fasad in odprtih površin)
Oblikovanje novih stanovanjskih stavb ter notranja organizacija prostorov morata biti načrtovana tako, da v največji možni meri zagotavljata dobro osončenost oziroma naravno osvetlitev prostorov. Pomembna je lega bivalnih prostorov na južni, jugozahodni ali jugovzhodni strani, medtem ko se spalni in delovni prostori locirajo na nasprotne strani neba.
34. člen
(varstvo krajinskih značilnosti)
(1) Načrtovane stavbe skladno z ostalimi določili odloka ne smejo presegati višine treh etaž ob upoštevanju največje dovoljene kote najvišje točke strehe, in sicer 205 m nadmorske višine, pri čemer višinsko ne bodo izstopale iz okolice.
(2) Urejanje okolice stavb, vključno s premostitvami višinskih razlik in utrjevanjem brežin, naj bo čimbolj sonaravno. Ureditev brežin ima prednost pred gradnjo podpornih zidov. Podporni zidovi se gradijo le tam, kjer je to res potrebno in še to po možnosti v čim večji meri v kombinaciji z brežinami. Pri urejanju okolice stavb je potrebno upoštevati tudi geološke in hidrološke značilnosti terena.
(3) Pri zasaditvi in zatravitvi površin na območju urejanja se upošteva krajinske značilnosti (npr. naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti) ter uporabi avtohtono vegetacijo.
(4) Po končani gradnji se sanira morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na okoliški drevesni in grmovni vegetaciji ter na poteh in začasnih gradbenih površinah.
35. člen
(varstvo plodne zemlje in tal)
(1) Zemeljska in gradbena dela naj se s časovnega in tehničnega vidika izvajajo tako, da bodo čim manj prizadete okoliške površine ter da se omeji poškodbe tal na najmanjšo možno mero (npr. ob razpiranju gradbene jame). Tla pod delovnimi stroji se ustrezno utrdijo in zaščitijo.
(2) Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna.
(3) Izkopane plasti tal se deponira ločeno glede na njihovo sestavo in tako, da ne pride do onesnaženja s škodljivimi snovmi in manj kvalitetnim materialom. Rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma sanaciji gradbišča (humusiranje brežin ipd.) ali se jo odpelje na ustrezno deponijo.
36. člen
(ohranjanje narave)
Na območju urejanja in ožjem vplivnem območju ni evidentiranih naravnih vrednot ali zavarovanih območij.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
37. člen
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Izvirov ali prisotnosti talne vode na območju urejanja ni opaziti. Temeljna tla iz glineno meljastih zemljin so slabo prepustna do neprepustna, zato se lahko na ravnih predelih in depresijah ob večjih nalivih zadržuje voda. Celotno območje je stabilno, brez vidnih oziroma labilnih con.
(2) Objekte se temelji plitvo, a se zaradi nizke nosilnosti temeljnih tal pod temelji izvede gramozna blazina.
(3) Vkopne brežine višine do 2 m se oblikuje v naklonu 1:2, višine do 4 m pa v naklonu 1:2,5. Brežine nasipa iz glinenih zemljin se oblikuje v naklonu 1:2,5, iz kamnitih materialov pa v naklonu 2:3. Tako oblikovane brežine se humusira in zatravi. Če bi višina brežin presegla 4 m, se izvede stabilnostne analize in na podlagi teh predpiše dodatne ukrepe za zagotovitev stabilnosti (berme za dodatno ublažitev naklona, oporne zidove ali kamnite zložbe).
(4) V fazi priprave projektne dokumentacije se upošteva in po potrebi dopolni že izdelan elaborat geoloških raziskav, to je Geološko-geotehnično poročilo z dimenzioniranjem voziščne konstrukcije (SGD Pajer, d.o.o., št. D-1155, november 2011) in v primeru dodatno ugotovljenih naravnih omejitev izdela tudi hidrološke raziskave glede morebitne erozivnosti ali plazovitosti ter na podlagi tega predvidi ustrezne tehnične rešitve gradenj na območju urejanja, kar se upošteva pri projektiranju.
(5) Temeljenje objektov ter izvajanje vkopov in izkopov mora potekati pod strokovnim geomehanskim nadzorom.
(6) Za zagotavljanje varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami se upošteva določila predpisov glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
38. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Za zagotavljanje požarne varnosti ter mehanske odpornosti in stabilnosti objektov se upošteva določila predpisov o požarni varnosti objektov in ostale predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov ter naprav, njihovo rabo in vzdrževanje.
(2) Ob načrtovanih objektih na območju urejanja morajo biti zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara ter urejeno hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara skladno s tehničnimi normativi za hidrantno omrežje. Hidranti se namestijo na medsebojni razdalji največ 150 m oziroma tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov.
(3) Odmiki med objekti oziroma požarna ločitev objektov mora ustrezati požarnovarstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru.
(4) Za omejitev hitrega širjenja požara po stavbi morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi.
(5) Ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik, omejeno mora biti ogrožanje uporabnikov sosednjih objektov in posameznikov.
(6) Doseganje predpisane ravni požarne varnosti mora izhajati iz študije požarne varnosti, kadar je to zahtevano s predpisi o študiji požarne varnosti oziroma iz zasnove požarne varnosti. Študija oziroma zasnova požarne varnosti je sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
39. člen
(varstvo pred potresom)
(1) Načrtovani objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice oziroma za 0,175 g projektnega pospeška tal, ki velja na tem območju za trdna tla. Pri projektiranju potresnoodpornih konstrukcij se upošteva karto Potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal in določila Slovenskega standarda SIST EN 1998-1 Evrokod 8 ter Nacionalnega dodatka k SIST EN 1998-1.
(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva tudi določila predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter določila ostalih predpisov glede varstva pred potresom.
IX. NAČRT PARCELACIJE
40. člen
(1) Načrt gradbenih parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo je prikazan na grafičnem načrtu 10 (Načrt parcelacije).
(2) Možna so odstopanja od predvidenih mej gradbenih parcel do ±2 m. Pri določanju in urejanju gradbenih parcel so možna tudi odstopanja v skladu z določili 42. člena odloka.
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
41. člen
(1) Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah oziroma podenotah se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge ureditvene enote ali podenote. Etape oziroma faze se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote. Podrobnejša opredelitev poteka gradnje se določi v projektni dokumentaciji.
(2) S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje infrastrukturnih omrežij, se lahko ob realiziranju posamezne ureditvene enote posega tudi v sosednjo ureditveno enoto, vendar se tak poseg šteje za del posamezne etape ob urejanju izhodiščne enote.
(3) Obstoječi dovoz do stanovanjske stavbe na zemljišču s parc. št. 956/9 (k.o. Šmihel pri Novem mestu) se ohranja le do izgradnje ceste C2 v celoti in z vso pripadajočo infrastrukturo.
(4) Organizacija gradbišča z dovozi do predvidenih gradbenih parcel je dovoljena le po cestah C1, C2 in C3, preko zemljišča ŠC NM pa ne.
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
42. člen
(velikost dopustnih odstopanj)
(1) Znotraj območja urejanja so poleg odstopanj, navedenih v 11. in 40. členu, dopustna tudi naslednja odstopanja:
– odstopanja od dejavnosti, določenih v 10. členu odloka, če za to obstajajo prostorske možnosti, ob upoštevanju določil tega odloka predvsem glede hrupa in ostalih dovoljenih emisij v okolje;
– postopna izvedba, zakoličba ali parcelacija s tem odlokom načrtovanih prostorskih ureditev, vendar v sklopu zaključenih funkcionalnih celot;
– v primeru, da gre za izboljšanje funkcionalne zasnove stavb oziroma območja ali ugotovljene naravne omejitve (ob upoštevanju geoloških in hidroloških značilnosti):
– odstopanja od določitve dovozov, dostopov in vhodov na gradbeno parcelo oziroma v stavbe, če gre za izboljšanje funkcionalne zasnove območja;
– odstopanja od gradbene linije ob pogoju, da je objekt še vedno vzporeden z njo;
– odstopanja od (obstoječih in predvidenih) kot etaž stavb, razvidnih iz grafičnih načrtov 10 (Načrt parcelacije) in 15 (Prečni prerezi območja) do največ 0,5 m navzdol, odstopanja navzgor pa tako, da najvišja kota strehe ne presega višinske kote 205 m nadmorske višine;
– možen zemeljski izkop oziroma taka zunanja ureditev ob stavbi, da je pritlična etaža na gradbenih parcelah A1-8 in A1-9 v celoti nad zemeljsko površino;
– gradnja objektov na območju urejanja brez predhodno izvedene parcelacije v primeru, da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega odloka, da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta pozidave, da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za obratovanje tega objekta oziroma bo le-ta zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih tega odloka;
– odstopanja od zakoličbenih točk ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev gradbenih parcel.
(2) Odstopanje od pogojev za gradnjo gospodarske javne infrastrukture, določenih v tem odloku, je mogoče tudi v primeru, da se v fazi priprave projektne dokumentacije ali med gradnjo za to pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali zaradi drugih utemeljenih razlogov.
(3) Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja.
43. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Investitorji so dolžni poleg načrtovanih prostorskih ureditev znotraj posameznih ureditvenih enot oziroma etap/faz izgradnje sočasno izvesti tudi vso pripadajočo gospodarsko infrastrukturo (po pogojih upravljavcev in skladno z 41. členom tega odloka), ki bo omogočila funkcioniranje takega območja.
(2) Investitorji krijejo stroške prestavitve, zaščite ali novogradnje infrastrukturnih vodov znotraj oziroma izven območja urejanja, če je to potrebno za izvedbo z OPPN načrtovanih ureditev oziroma je njena posledica.
(3) Financiranje izgradnje in prestavitev infrastrukture bo potekalo v dogovoru med investitorji, upravljavci in Mestno občino Novo mesto ob upoštevanju določb tega člena in obveznosti investitorjev v skladu z določili tega odloka. Za komunalno opremo, ki je v pristojnosti lokalne skupnosti, se sklene pogodba o opremljanju na podlagi 78. člena ZPNačrt, v kateri se podrobneje definirajo obveznosti posameznih pogodbenih strank. Za ostalo infrastrukturo se investitorji in upravljavci v medsebojnih pogodbah podrobneje dogovorijo o pogojih financiranja.
(4) Investitor oziroma izvajalec del mora pri posegih v prostor pristojnim službam s področja gospodarske javne infrastrukture ter s področja zaščite in reševanja, varstva okolja in naravnih virov omogočiti spremljanje stanja na terenu oziroma opravljanje strokovnega nadzora v času izvajanja zemeljskih in gradbenih del.
XII. PREHODNE DOLOČBE
44. člen
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
45. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
(1) Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo.
(2) Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve evidentirati v zemljiškem katastru in katastru gospodarske javne infrastrukture ter opredeliti območje varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem informacijskem sistemu.
(3) Po razveljavitvi OPPN se uporabljajo določbe veljavnega OPN MONM.
XIII. KONČNE DOLOČBE
46. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka v območju urejanja prenehajo veljati določila Odloka o ureditvenem načrtu za pešpoti in kolesarske poti Novega mesta (Uradni list RS, št. 122/04).
47. člen
OPPN je stalno na vpogled na Mestni občini Novo mesto.
48. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Grafični del se objavi na spletni strani Mestne občine Novo mesto.
Št. 350-12/2010
Novo mesto, dne 31. maja 2012
Župan
Mestne občine Novo mesto
Alojzij Muhič l.r.