Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah (ZPlaSS-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 19. aprila 2012.

V Zakonu o plačilnih storitvah in sistemih (Uradni list RS, št. 58/09, 34/10 in 9/11) se v 2. točki 2. člena za datumom »10. 6. 2009« vejica nadomesti z zaklepajem, besedilo »v nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/26/ES« pa se nadomesti z besedilom »in Direktivo 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o spremembi direktiv 98/26/ES, 2002/87/ES, 2003/6/ES, 2003/41/ES, 2003/71/ES, 2004/39/ES, 2004/109/ES, 2005/60/ES, 2006/48/ES, 2006/49/ES in 2009/65/ES glede pristojnosti Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ), Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) ter Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (UL L št. 331, z dne 15. 12. 2010, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 98/26/ES)«.

V prvem odstavku 22. člena se besedilo »pogoji okvirne pogodbe« nadomesti z besedilom »pogodbo o plačilnih storitvah«.

V tretjem odstavku 25. člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. v denarju vplačani osnovni kapital v obliki navadnih delnic in pripadajoče kapitalske rezerve,«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Sestavine kapitala iz prejšnjega odstavka se uporabljajo v pomenu, kakor je določen v zakonu, ki ureja gospodarske družbe. Pri uporabi prejšnjega odstavka za družbe, ki niso organizirane kot delniške družbe, se sestavine kapitala ustrezno prilagodijo sestavinam, ki veljajo za te družbe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.«.

Za 34. členom se doda nov 34.a člen, ki se glasi:

(1) Če je plačilna institucija udeležena pri združitvi ali delitvi družb, mora za ohranitev dovoljenja za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija pred izvedbo združitve ali delitve pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za to združitev ali delitev.
(2) Za odločanje o dovoljenju iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 29. do 31. člena tega zakona. V odločbi o izdaji dovoljenja Banka Slovenije navede firmo družbe, ki bo od dneva vpisa združitve oziroma delitve v sodni register imetnica dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija.
(3) Če plačilna institucija dovoljenja iz prvega odstavka tega člena ne pridobi do dneva vpisa združitve oziroma delitve v sodni register, dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev kot plačilna institucija preneha s tem dnem. Za prenehanje dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe šestega in sedmega odstavka 35. člena tega zakona.
(4) Če zaradi izvedbe združitve oziroma delitve nastane nova družba, ki bo opravljala plačilne storitve, mora ta nova družba pred vpisom združitve oziroma delitve v sodni register pridobiti dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje plačilnih storitev.
(5) Zahtevi za izdajo dovoljenja za združitev oziroma delitev je treba priložiti tudi listine, kot jih v ta namen določa zakon, ki ureja gospodarske družbe.«.

V četrtem odstavku 54. člena se v 4. točki za besedilom »kreditne institucije« beseda »ali« nadomesti z vejico, za besedilom »finančne institucije« pa se doda besedilo »in družbe za upravljanje«.
V 5. točki se za besedo »pozavarovalnice« beseda »ali« nadomesti z vejico, za besedilom »pokojninske družbe« pa se doda besedilo »in zavarovalnega holdinga«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Sestavine kapitala in odbitne postavke iz tega člena se uporabljajo v pomenu, kakor je določen v zakonu, ki ureja gospodarske družbe. Pri uporabi za družbe, ki niso organizirane kot delniške družbe, se sestavine kapitala in odbitne postavke ustrezno prilagodijo sestavinam in odbitnim postavkam, ki veljajo za te družbe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.«.

55. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pri izračunu kapitala plačilne institucije se ne smejo upoštevati:
1. sestavine, ki se uporabijo v izračunu kapitala družbe za izdajo elektronskega denarja, druge plačilne institucije, kreditne institucije, investicijskega podjetja, družbe za upravljanje, zavarovalnice, pozavarovalnice ali pokojninske družbe, ki je del iste skupine kot plačilna institucija, ali
2. sestavine, ki jih hibridna plačilna institucija uporablja za opravljanje dejavnosti, ki niso plačilne storitve.
(2) Za namene prejšnjega odstavka pojem plačilne institucije in družbe za izdajo elektronskega denarja vključuje plačilne institucije oziroma družbe za izdajo elektronskega denarja s sedežem v Republiki Sloveniji, v drugi državi članici ali v tretji državi. Plačilne institucije oziroma družbe za izdajo elektronskega denarja iz tretjih držav so subjekti, ki v okviru svoje dejavnosti opravljajo plačilne storitve oziroma storitve izdajanja elektronskega denarja, kot so opredeljene v tem zakonu.«.

Šesti in sedmi odstavek 137. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(6) Ne glede na prejšnji odstavek družba za izdajo elektronskega denarja ne sme izdajati elektronskega denarja prek zastopnikov, lahko pa pooblasti fizično ali pravno osebo, da distribuira in unovčuje elektronski denar v njenem imenu.
(7) Družba za izdajo elektronskega denarja lahko prek zastopnika opravlja plačilne storitve iz 5. člena tega zakona, če so izpolnjeni pogoji, ki jih za zastopnike plačilnih institucij določa ta zakon.«.

137.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Družba za izdajo elektronskega denarja lahko začne izdajati elektronski denar, ko pridobi dovoljenje Banke Slovenije za izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja. Družba za izdajo elektronskega denarja lahko poleg izdajanja elektronskega denarja opravlja tudi plačilne storitve iz 5. člena tega zakona, ki so povezane z izdanim elektronskim denarjem, pod pogoji, ki jih za opravljanje teh storitev določa ta zakon.
(2) Družba za izdajo elektronskega denarja lahko poleg storitev iz prejšnjega odstavka opravlja tudi naslednje dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: hibridna družba za izdajo elektronskega denarja):
1. plačilne storitve iz 5. člena tega zakona, ki niso povezane z izdajanjem elektronskega denarja, vključno z dajanjem posojil v zvezi s plačilnimi storitvami, če izpolnjuje pogoje, ki se zahtevajo za opravljanje teh storitev na podlagi tega ali drugih zakonov,
2. storitve upravljanja plačilnih sistemov, če izpolnjuje pogoje za opravljanje storitev upravljanja plačilnih sistemov v skladu s tem zakonom,
3. druge gospodarske posle, če izpolnjuje pogoje, ki jih glede izvajanja teh poslov določa drug zakon.
(3) Za hibridno družbo za izdajo elektronskega denarja se uporabljajo določbe tega zakona o družbi za izdajo elektronskega denarja, razen če zakon za hibridne družbe za izdajo elektronskega denarja določa drugače.
(4) Družba za izdajo elektronskega denarja lahko, če izpolnjuje pogoje, ki se zahtevajo za opravljanje teh storitev na podlagi tega ali drugih zakonov, opravlja tudi operativne in pomožne storitve, povezane z izdajanjem elektronskega denarja ali opravljanjem plačilnih storitev, kakor so menjava valut, shranjevanje in obdelava podatkov, dejavnost hrambe v zvezi s plačilnimi storitvami.
(5) Družba za izdajo elektronskega denarja mora sredstva, ki jih prejme od imetnika elektronskega denarja, takoj zamenjati za elektronski denar.
(6) Za družbo za izdajo elektronskega denarja, ki opravlja plačilne storitve iz 5. člena tega zakona, se smiselno uporabljata drugi odstavek 12. člena in četrti odstavek 22. člena tega zakona. Družba za izdajo elektronskega denarja ne sme odobriti posojila iz sredstev, ki jih je prejela v zameno za elektronski denar in jih mora varovati v skladu s 137.d členom tega zakona.«.

V drugem odstavku 137.b člena se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. v denarju vplačani osnovni kapital v obliki navadnih delnic in pripadajoče kapitalske rezerve,«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Sestavine kapitala iz prejšnjega odstavka se uporabljajo v pomenu, kakor je določen v zakonu, ki ureja gospodarske družbe. Pri uporabi prejšnjega odstavka za družbe, ki niso organizirane kot delniške družbe, se sestavine kapitala ustrezno prilagodijo sestavinam, ki veljajo za te družbe v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.«.

137.c člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Družba za izdajo elektronskega denarja mora ves čas poslovanja zagotavljati kapital, ki mora vedno dosegati ali presegati višjo od naslednjih vrednosti:
1. vrednost začetnega kapitala, ki se zahteva na podlagi prejšnjega člena,
2. vrednost kapitalske zahteve, ki se izračuna na podlagi drugega ali tretjega odstavka tega člena.
(2) Kapitalska zahteva za družbo za izdajo elektronskega denarja za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja je enaka 2 odstotkoma povprečnega zneska elektronskega denarja v obtoku. Povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku je povprečni celotni znesek finančnih obveznosti v zvezi z izdanim elektronskim denarjem ob koncu vsakega koledarskega dne v prejšnjih šestih koledarskih mesecih, ki se izračuna na prvi koledarski dan vsakega koledarskega meseca in se uporablja za ta koledarski mesec. Če družba za izdajo elektronskega denarja ni zaključila dovolj dolgega obdobja poslovne dejavnosti, se povprečni znesek elektronskega denarja v obtoku določi na podlagi predvidenega dnevnega povprečnega zneska elektronskega denarja v obtoku, ki je določen s poslovnim načrtom iz 29. člena tega zakona, ob upoštevanju vseh prilagoditev načrta, ki jih od družbe zahteva Banka Slovenije.
(3) Kapitalska zahteva za družbo za izdajo elektronskega denarja, ki poleg storitev izdajanja elektronskega denarja opravlja tudi plačilne storitve iz 5. člena tega zakona, ki niso povezane z izdajanjem elektronskega denarja, se izračuna kot seštevek vrednosti kapitalske zahteve iz prejšnjega odstavka in vrednosti kapitalske zahteve za dejavnost plačilnih storitev, izračunani po metodi, ki jo določi Banka Slovenije na podlagi 46. člena tega zakona.
(4) Za hibridno družbo za izdajo elektronskega denarja, ki omogoča uporabnikom vplačilo denarnih sredstev v zvezi z izdajo elektronskega denarja in tudi za druge namene, ki niso povezani z izdajo elektronskega denarja, pri tem pa znesek elektronskega denarja v obtoku ni vnaprej določen oziroma znan, se kapitalska zahteva izračuna za reprezentativni del vplačanih sredstev, ki naj bi se predvidoma uporabil kot elektronski denar, če je mogoče ta del razumno oceniti na podlagi preteklih podatkov. Če družba za izdajo elektronskega denarja ni zaključila dovolj dolgega obdobja poslovne dejavnosti, se reprezentativni del določi na podlagi predvidenega zneska elektronskega denarja v obtoku, ki je določen s poslovnim načrtom iz 29. člena tega zakona, ob upoštevanju vseh prilagoditev načrta, ki jih od družbe zahteva Banka Slovenije.
(5) Kapital družbe za izdajo elektronskega denarja se izračuna s smiselno uporabo 54. in 55. člena tega zakona ter podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi 58. člena tega zakona. Družba za izdajo elektronskega denarja, ki opravlja plačilne storitve, ki niso povezane z izdajanjem elektronskega denarja, v izračunu kapitala za dejavnost izdajanja elektronskega denarja ne sme uporabiti sestavin kapitala, ki jih je namenila za pokrivanje kapitalskih zahtev za dejavnost plačilnih storitev, ki niso povezane z izdajanjem elektronskega denarja. Družba za izdajo elektronskega denarja izračunava kapitalske zahteve in kapital ter poroča ob smiselni uporabi 57. člena tega zakona ter podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi 58. člena tega zakona.
(6) Banka Slovenije lahko od družbe za izdajo elektronskega denarja na podlagi upoštevanja kvalitete sistema upravljanja s tveganji družbe, podatkovnih zbirk o izgubah in sistema notranjih kontrol zahteva izredno zvišanje ali dovoli znižanje kapitalskih zahtev iz tega člena, vendar največ za 20 odstotkov, s smiselno uporabo 52. in 53. člena tega zakona.«.

Šesti odstavek 137.č člena se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Če hibridna družba za izdajo elektronskega denarja opravlja eno ali več dejavnosti iz 3. točke drugega odstavka 137.a člena tega zakona, lahko Banka Slovenije na predlog bodočega imetnika kvalificiranega deleža odloči, da se za pridobitev kvalificiranega deleža v taki hibridni družbi za izdajo elektronskega denarja zahteve iz tega člena deloma ali v celoti ne uporabljajo. Pri tem Banka Slovenije zlasti upošteva pravnoorganizacijsko obliko ter vrsto in obseg gospodarskih poslov iz 3. točke drugega odstavka 137.a člena tega zakona, ki jih opravlja hibridna družba za izdajo elektronskega denarja, ter pravnoorganizacijsko obliko ter vrsto in obseg dejavnosti, ki jih opravlja bodoči imetnik kvalificiranega deleža.«.

Tretji, četrti in peti odstavek 137.e člena se spremenijo tako, da se glasijo:
»(3) Za hibridno družbo za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo, ki omogoča uporabnikom vplačilo denarnih sredstev v zvezi z izdajo elektronskega denarja in za druge namene, ki niso povezani z izdajo elektronskega denarja, pri tem pa znesek elektronskega denarja v obtoku ni vnaprej določen oziroma znan, se za namen iz 2. točke prvega odstavka tega člena upošteva reprezentativni del vplačanih sredstev, ki naj bi se predvidoma uporabil kot elektronski denar, če je ta reprezentativni del mogoče razumno oceniti na podlagi preteklih podatkov. Če družba za izdajo elektronskega denarja ni zaključila dovolj dolgega obdobja poslovne dejavnosti, se reprezentativni del oceni na podlagi predvidenega zneska elektronskega denarja v obtoku, ki je določen s poslovnim načrtom, priloženim k zahtevi za izdajo dovoljenja Banke Slovenije za izdajanje elektronskega denarja kot družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo iz prvega odstavka tega člena, ob upoštevanju vseh prilagoditev načrta, ki jih od družbe zahteva Banka Slovenije.
(4) Družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo lahko opravlja plačilne storitve iz 5. člena tega zakona le, če so plačilne storitve povezane z izdanim elektronskim denarjem. Ne glede na prejšnji stavek lahko družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo opravlja plačilne storitve izvrševanja denarnih nakazil iz 6. točke prvega odstavka 5. člena tega zakona, tudi če te storitve niso povezane z izdajanjem elektronskega denarja, če pridobi dovoljenje Banke Slovenije na podlagi 67. člena tega zakona.
(5) Družba za izdajo elektronskega denarja z opustitvijo lahko izdaja elektronski denar samo na način, ki imetniku omogoča shranjevanje elektronskega denarja na plačilnem instrumentu ali plačilnem računu do vrednosti največ 150 eurov.«.
V sedmem odstavku se prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– območju Republike Slovenije neposredno ali na podlagi pooblastitve fizične ali pravne osebe za distribuiranje in unovčevanje elektronskega denarja v njenem imenu, ali«.

V prvem odstavku 155. člena se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. družbe za izdajo elektronskega denarja s sedežem v Republiki Sloveniji ali v drugi državi članici ter družbe za izdajo elektronskega denarja s sedežem v tretji državi, ki smejo v tretji državi opravljati storitve izdajanja elektronskega denarja in za njihovo poslovanje veljajo pravila, ki so vsaj tako stroga kakor tista, določena v tem zakonu,«.
V 5. točki se za besedo »banke« črta vejica in besedilo »družbe za izdajo elektronskega denarja«, za besedilom »bančne storitve« pa se črta vejica in besedilo »storitve izdajanja elektronskega denarja«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena ponudniki plačilnih storitev iz 3. in 8. točke prvega odstavka tega člena ne morejo biti udeleženci ali posredni udeleženci pomembnega plačilnega sistema, razen v vlogi upravljavca plačilnega sistema po prejšnjem odstavku. Subjekti iz 1., 2. in 4. do 7. točke prvega odstavka tega člena se štejejo kot udeleženci pomembnega plačilnega sistema po tem zakonu, če so odgovorni za izpolnjevanje finančnih obveznosti, ki izhajajo iz nalogov za poravnavo v tem sistemu.«.

Peti odstavek 161. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Banka Slovenije o pomembnih plačilnih sistemih in o upravljavcih pomembnih plačilnih sistemov obvesti Evropski organ za vrednostne papirje in trge.«.

V petem odstavku 163. člena se za besedilom »drugih držav članic« doda vejica in besedilo »Evropski odbor za sistemska tveganja in Evropski organ za vrednostne papirje in trge«.

V prvem odstavku 225.a člena se v 10. točki beseda »šestim« nadomesti z besedo »petim«.

V prvem odstavku 226. člena se črta 11. točka.
Dosedanje 12. do 18. točka postanejo 11. do 17. točka.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.