Uradni list

Številka 13
Uradni list RS, št. 13/2012 z dne 20. 2. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 13/2012 z dne 20. 2. 2012

Kazalo

512. Statut Mestne občine Nova Gorica, stran 1068.

Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 2. februarja 2012 sprejel
S T A T U T
Mestne občine Nova Gorica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Mestna občina Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: občina) je temeljna samoupravna lokalna skupnost prebivalcev mesta Nova Gorica in naselij, ki v skladu z zakonom spadajo v območje občine.
(2) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
(3) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
2. člen
(1) Občani in občanke (v nadaljevanju: občani) so osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče.
(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
3. člen
Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni.
4. člen
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog prostovoljno sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
(2) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
(3) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti, solidarnosti in ekonomičnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
5. člen
(1) Občina je oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(2) Sedež občine je v Novi Gorici, Trg Edvarda Kardelja št. 1, 5000 Nova Gorica.
(3) Občino predstavlja in zastopa župan.
(4) Grb občine je stilizirana rdeča vrtnica na belem polju, obrobljena z modrim robom. Rob je kvadratne oblike in ima spodnja vogala zaobljena.
(5) Zastava občine je pravokotne oblike, modro-zelene barve s stilizirano rdečo vrtnico.
(6) Občina ima pečat okrogle oblike. V sredini je grb, v obkrožnici zgoraj napis Mestna občina, spodaj pa napis Nova Gorica.
(7) Podrobne določbe o grbu, zastavi in pečatu ter njihovi uporabi ureja poseben odlok.
(8) V spomin na Goriško fronto praznuje občina 9. septembra občinski praznik.
(9) Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina fizičnim in pravnim osebam občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.
6. člen
(1) Na območju občine so organizirani ožji deli občine – krajevne skupnosti.
(2) Imena krajevnih skupnosti in območja naselij, ki jih zajemajo, so:
1. Krajevna skupnost Banjšice: Banjšice,
2. Krajevna skupnost Branik: Branik, Preserje, Spodnja Branica, Steske, Pedrovo,
3. Krajevna skupnost Čepovan: Čepovan,
4. Krajevna skupnost Dornberk: Brdo, Budihni, Dornberk, Draga, Potok pri Dornberku, Saksid, Tabor, Zalošče,
5. Krajevna skupnost Gradišče: Gradišče nad Prvačino,
6. Krajevna skupnost Grgar: Grgar,
7. Krajevna skupnost Grgarske Ravne - Bate: Grgarske Ravne, Bate, Dragovica,
8. Krajevna skupnost Kromberk - Loke: Kromberk, Loke,
9. Krajevna skupnost Lokovec: Lokovec,
10. Krajevna skupnost Lokve - Lazna: Lokve, Lazna,
11. Krajevna skupnost Nova Gorica: Nova Gorica, Pristava,
12. Krajevna skupnost Osek - Vitovlje: Osek, Vitovlje,
13. Krajevna skupnost Ozeljan - Šmihel: Ozeljan, Šmihel,
14. Krajevna skupnost Prvačina: Prvačina,
15. Krajevna skupnost Ravnica: Ravnica, Podgozd,
16. Krajevna skupnost Rožna Dolina: Ajševica, Rožna Dolina, Stara Gora,
17. Krajevna skupnost Solkan: Solkan, Šmaver, Sveta Gora,
18. Krajevna skupnost Šempas: Šempas,
19. Krajevna skupnost Trnovo: Trnovo, Nemci, Voglarji.
1. Naloge občine
7. člen
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge splošne akte občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– oblikuje davčno politiko, ki pospešuje gospodarski razvoj,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj vseh dejavnosti gospodarstva v občini,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti v okviru interesov in nalog občine,
– izvaja aktivno vlogo soupravljavca v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, kjer je udeležena s kapitalom,
– z javnimi sredstvi pomaga gospodarskim subjektom pri razvoju in pri razreševanju gospodarskih problemov,
– pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov v skladu z gospodarskim razvojem z:
– odkupom primernih zemljišč za gospodarske cone,
– izvedbo potrebne infrastrukture na teh zemljiščih,
– pospešuje razvoj na področju turizma v skladu s strategijo turizma z:
– odkupom zemljišč za programe širšega gospodarskega interesa,
– izvedbo potrebne infrastrukture na teh zemljiščih,
– z raznimi oblikami pomaga ohranjati in razvijati kmetijstvo.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– ustanavlja lokalne javne službe,
– sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– ureja in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in predšolsko varstvo tako, da:
– ustanavlja vzgojno-izobraževalne zavode in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi zavodi in zdravstvenimi zavodi,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih.
7. Zagotavlja in pospešuje zdravstveno in lekarniško dejavnost, dejavnost varstva socialno ogroženih, ogroženih zaradi nasilja v družini, invalidov, ostarelih in mladih tako, da:
– spremlja stanje na teh področjih in zagotavlja pogoje za izvajanje teh dejavnosti,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s Centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami,
– ustvarja pogoje za dejavnosti mladih,
– sodeluje pri zagotavljanju pogojev za zdravljenje različnih oblik odvisnosti.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije s tem, da z materialnimi in finančnimi sredstvi spodbuja izvajanje teh dejavnosti enakomerno na celotnem območju občine.
– Zagotavlja pogoje na področju kulture tako, da:
– pospešuje kulturne dejavnosti in kulturno umetniško ustvarjalnost,
– v skladu z zakoni in predpisi ustvarja pogoje za razvoj teh dejavnosti na profesionalnem in ljubiteljskem področju,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost in skrbi za naravno in kulturno dediščino na svojem področju,
– usklajuje programe medobčinskega pomena.
– Pospešuje razvoj športa in rekreacije tako, da:
– zagotavlja sredstva za realizacijo dela nacionalnega programa športa, ki se nanaša na lokalne skupnosti in z zagotavljanjem sredstev za izvedbo lokalnega programa športa,
– spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti,
– načrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pomembne javne športne objekte,
– usklajuje programe medobčinskega pomena.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– lokalne javne ceste in druge javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– objekte za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine,
– vzdržuje in skrbi za spomenike in spominska obeležja na območju občine,
– sofinancira izgradnjo spominskih obeležij pomembnim kulturnim osebnostim.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v primeru požarov,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– ustanavlja in nadzira javno gasilsko službo ter štab, enote in službe civilne zaščite,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema ustrezne splošne akte,
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira in izvaja občinsko redarstvo,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
13. Pospešuje prostovoljstvo v občini tako, da:
– spremlja in spodbuja prostovoljne dejavnosti na vseh področjih,
– v okviru zakonskih možnosti zagotavlja materialno in finančno pomoč organiziranim oblikam prostovoljstva.
8. člen
Mestna občina Nova Gorica opravlja tudi z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest, in sicer:
– ureja javni primestni promet na območju mestne občine,
– ureja obratovalni čas gostinskih lokalov na svojem območju,
– izvaja naloge na področju izvajanja posegov v prostor in graditve objektov na svojem območju,
– podpira razvoj poklicnih in srednjih šol ter višješolskega in visokošolskega študija,
– podpira razvoj dodiplomskega in podiplomskega študija.
9. člen
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti,
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,
– določanje namembnosti urbanega prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami ter ohranjanje, oblikovanje in razvijanje kulturne in krajinske identitete Goriške,
– predpisovanje davkov in drugih dajatev v skladu z zakonom,
– mrliško ogledno službo,
– urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena.
10. člen
(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
(2) Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
II. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
11. člen
(1) Organi občine so:
– mestni svet,
– župan in
– nadzorni odbor.
(2) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
(3) Člani in članice mestnega sveta (v nadaljevanju: svetniki), župan in podžupan so občinski funkcionarji, funkcionarke (v nadaljevanju: funkcionarji).
(4) Funkcionarji, ki opravljajo svojo funkcijo poklicno, ne smejo v času trajanja te funkcije opravljati v zasebne namene nobene pridobitne dejavnosti.
12. člen
(1) Funkcionarju predčasno preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo funkcionarja,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo funkcionarja,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski, oziroma državni upravi, ki ni združljiva s funkcijo funkcionarja,
– če odstopi.
(2) Razlogi za prenehanje mandata funkcionarju iz prve, druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Funkcionar je dolžan mestni svet obvestiti o svoji odločitvi v zvezi s četrto, peto, šesto in sedmo alineo prvega odstavka tega člena. Odstop funkcionarja mora biti podan v pisni obliki.
(3) Funkcionarju preneha mandat z dnem, ko mestni svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata.
(4) Če odstopi svetnik, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Župan mora mestni svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana mestnega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave.
(5) Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti mestnega sveta in občinske volilne komisije, lahko funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz drugega odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja tudi kandidat za svetnika, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen svetnik, ki mu je mandat prenehal, predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane mestnega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen.
(6) Mestni svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
(7) Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana mestnega sveta določa zakon.
13. člen
(1) Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(2) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon:
– svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
– odbor za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada,
– štab civilne zaščite,
– svet za varstvo najemnikov neprofitnih stanovanj,
– sosvet za zagotavljanje večje varnosti občanov.
14. člen
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih zadevah na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
(2) Občinsko upravo sestavljajo organizacijske enote in organi občinske uprave. Področje občinske uprave podrobneje ureja odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, ki ga sprejme mestni svet na predlog župana.
15. člen
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine na sejah sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov. Odločitev je sprejeta, če za njo glasuje večina opredeljenih navzočih članov.
16. člen
(1) Delo organov občine je javno.
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, neposrednim prenosom preko elektronskih medijev, objavljanjem splošnih aktov in obvestil na spletni strani mestne občine, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. Splošni akti občine se uradno objavijo.
(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, statut in poslovnik mestnega sveta.
(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
2. Mestni svet
17. člen
(1) Mestni svet šteje 32 svetnikov in je najvišji organ odločanja v občini.
(2) Mandat svetnikov traja štiri leta. Njihov mandat se začne s potekom mandata prejšnjih svetnikov ter traja do prve seje novoizvoljenega mestnega sveta.
(3) Mestni svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov svetnikov. Prvo sejo mestnega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po lokalnih volitvah, vodi pa jo najstarejši član občinskega sveta.
18. člen
(1) Mestni svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
(2) O oblikovanju volilnih enot za volitve mestnega sveta lahko mestni svet sprejme poseben odlok.
19. člen
(1) Mestni svet sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik mestnega sveta.
(2) V okviru svojih pristojnosti mestni svet predvsem:
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev mestnega sveta,
– potrjuje mandate svetnikov ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov mestnega sveta,
– daje soglasje k najemnim pogodbam, ki so daljše od 5 let in k pogodbam, ki so krajše od 5 let, če se nanašajo na istega najemnika in isti predmet in predstavljajo nadaljevanje najemnega razmerja, če skupaj z novo pogodbo le-to presega obdobje petih let. Za nadaljevanje se šteje tudi, če je bila pogodba v letu pred nameravanim podaljšanjem prekinjena, s tem, da se čas prekinitve za izračun trajanja najema ne upošteva.
– sprejema letni načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem,
– ugotavlja izpolnjevanje pogojev za vzpostavitev in ukinitev statusa grajenega javnega dobra,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
– razpisuje referendum,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali plačila občinskih funkcionarjev in merila za izplačila sejnin nepoklicnim občinskim funkcionarjem, članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje mestni svet, kakor tudi merila za sejnine za člane svetov krajevnih skupnosti,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
– imenuje in razrešuje člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
– določi organizacijo mestnega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
– določi, da se varstvo pred požari opravlja kot javna služba in sprejme odlok o načinu njenega organiziranja in izvajanja,
– vlaga zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države oziroma pokrajine,
– sproži pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor, vlada, pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost,
– imenuje svoje predstavnike v svete javnih zavodov in predstavnike mestne občine v nadzorne svete družb, ki so v občinski lasti,
– obravnava zaključne račune in poslovna poročila javnih podjetij in zavodov v večinski lasti občine ter podjetij v lasti krajevnih skupnosti,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
20. člen
(1) Svetniki opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
(2) Funkcija svetnika in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
(3) Svetnik, ki je imenovan za podžupana, istočasno opravlja funkcijo svetnika in funkcijo podžupana.
(4) Funkcija svetnika in podžupana ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
21. člen
(1) Župan predstavlja, sklicuje in vodi mestni svet, nima pa pravice glasovanja. Za vodenje sej mestnega sveta lahko pooblasti podžupana ali katerega izmed svetnikov.
(2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma pooblaščeni svetnik ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši svetnik.
(3) Župan sklicuje seje mestnega sveta glede na potrebe odločanja na mestnem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
(4) Sejo mestnega sveta mora župan sklicati, če to zahteva najmanj osem svetnikov v obliki pisne zahteve. Mestni svet mora v tem primeru zasedati najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če vabilo za sejo mestnega sveta ni bilo poslano v roku 7 dni po prejemu pisne zahteve, lahko sejo mestnega sveta skličejo svetniki, ki so to zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje mestnega sveta mora biti priložen dnevni red.
22. člen
Občinska uprava zagotavlja strokovno in administrativno delo za potrebe mestnega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej mestnega sveta ter njegovih komisij in odborov. Mestni svet lahko predlaga županu zamenjavo javnega uslužbenca, ki ne izvršuje sklepov mestnega sveta.
23. člen
Mestni svet se konstituira na prvi seji mestnega sveta, ko:
– se seznani s poročilom občinske volilne komisije,
– imenuje komisijo za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana,
– odloči o morebitni pritožbi v zvezi s potrditvijo mandata,
– potrdi mandate svetnikov,
– sprejme ugotovitveni sklep o izvolitvi župana,
– imenuje predsednika in člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
2.1 Odbori in komisije mestnega sveta
24. člen
(1) Mestni svet ima naslednje odbore in komisije:
– odbor za prostor, ki pokriva področje prostorskega načrtovanja in razvoja, varstva okolja, komunalne infrastrukture in stanovanjskih vprašanj,
– odbor za gospodarstvo, ki pokriva področje gospodarskega razvoja, obrti in drobnega gospodarstva, kmetijstva in gozdarstva ter turizma,
– odbor za kulturo, šolstvo in šport,
– odbor za socialno varstvo in zdravstvo,
– odbor za krajevne skupnosti,
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– statutarno-pravno komisija,
– komisijo za mednarodne odnose,
– komisijo za peticije in enake možnosti,
– komisijo za poimenovanje ulic, naselij in javnih institucij,
– komisijo za nagrade, priznanja in odlikovanja.
(2) Odbori in komisije štejejo pet ali sedem članov, ki so vanje imenovani skladno z doseženim volilnim rezultatom.
(3) Mestni svet lahko s sklepom ustanovi tudi druga delovna telesa, ki jim ob ustanovitvi določi sestavo in naloge.
25. člen
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih mestni svet imenuje izmed svojih članov.
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– mestnemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa mestnega sveta in druge organe, ki jih imenuje mestni svet,
– mestnemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
– v skladu z zakonom določa plače županu in podžupanom,
– obravnava druga vprašanja, ki jih določi mestni svet.
26. člen
Člane odborov in komisij mestnega sveta imenuje mestni svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predsednika in najmanj polovico članov odbora ali komisije imenuje izmed svetnikov, preostale člane pa lahko tudi izmed občanov mestne občine.
27. člen
(1) Komisije in odbori mestnega sveta v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti mestnega sveta in dajejo mestnemu svetu mnenja in predloge.
(2) Komisije in odbori lahko predlagajo mestnemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali statutu občine določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog župana.
3. Župan
28. člen
(1) Občina ima župana, izvoljenega na neposrednih volitvah v skladu z zakonom. Župan nastopi svoj mandat, ko mestni svet na konstitutivni seji sprejme poročilo komisije za potrditev mandatov članov mestnega sveta in ugotovitev izvolitve župana in ugotovitveni sklep o izvolitvi župana oziroma zavrne morebitne pritožbe glede drugih kandidatur.
(2) Župan mestne občine opravlja zlasti naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– predstavlja mestni svet, ga sklicuje in vodi seje,
– predlaga mestnemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti mestnega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev mestnega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– imenuje in razrešuje podžupana,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge,
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– vlaga zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti,
– sproži pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor, vlada, pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost,
– kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor,
– sproži upravni spor tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine,
– vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
29. člen
(1) Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga mestnemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(2) Če mestni svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve mestnega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga mestnemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve mestnega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če mestni svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
(5) Če se odločitev mestnega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
30. člen
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje štab civilne zaščite, poveljnika štaba ter enote in službe civilne zaščite, imenuje poveljstvo javne gasilske službe ter poveljnika poveljstva,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se mestni svet ne more sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
31. člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se mestni svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev mestnemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
32. člen
(1) Občina ima največ tri podžupane. Podžupana imenuje izmed članov mestnega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši.
(2) V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev podžupan. Če ima občina več podžupanov pa tisti podžupan, ki ga določi župan razen, če je razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana oziroma, če je razrešen, odloči mestni svet, kateri izmed članov mestnega sveta bo opravljal to funkcijo.
(3) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
(4) Podžupan, ki ga določi župan, nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
(5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
33. člen
(1) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
(2) Če tako določa zakon ali drugi predpis, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
4. Nadzorni odbor
34. člen
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje porabnikov proračunskih sredstev.
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih proračunskih porabnikov in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih proračunskih sredstev.
35. člen
(1) Nadzorni odbor ima 5 članov. Predsednika in člane nadzornega odbora imenuje mestni svet najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji.
(2) Predsednik nadzornega odbora in večina članov so imenovani izmed kandidatov, ki so jih predlagali svetniki svetniške manjšine, kolikor je le-ta v trenutku volitev nadzornega odbora znana.
36. člen
(1) Predsednik nadzornega odbora predstavlja nadzorni odbor ter sklicuje in vodi njegove seje.
(2) Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov opredeljenih navzočih članov.
37. člen
(1) Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
(2) Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor je pri svojem delu dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti mestnega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev in spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
(3) Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih izdela poročilo s priporočili in predlogi. Mestni svet, župan ter organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati njegova priporočila in predloge v skladu s svojimi pristojnostmi.
(4) Obvezne sestavine poročila nadzornega odbora morajo biti usklajene z veljavno zakonodajo.
(5) Po opravljenem nadzoru izdela nadzorni odbor predlog poročila o opravljenem nadzoru, ki ga je dolžan poslati tistemu, na katerega se poročilo nanaša. Le-ta ima pravico v roku 15 dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru pisni ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v 15 dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor obravnavani osebi, mestnemu svetu in županu.
(6) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je subjekt nadzora ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
(7) Vsak, ki je v skladu z zakonom lahko podvržen nadzoru, je dolžan upoštevati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Mestni svet, župan in organ porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
38. člen
(1) Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
– je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
– če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
(3) Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi vsak, ki je v skladu z zakonom lahko podvržen nadzoru. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
(4) O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
39. člen
(1) Glede razrešitve člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalni samoupravi, ki urejajo prenehanje mandata svetnika, župana in podžupana. Razrešitev opravi mestni svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandatne dobe svetnikom.
(2) V občinskem proračunu se na podlagi izdelanega letnega programa nadzora zagotovijo sredstva za delo nadzornega odbora.
40. člen
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom.
5. Občinska uprava
41. člen
(1) Mestni svet na predlog župana z odlokom določi notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave.
(2) Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
42. člen
(1) Mestni svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovijo enega ali več organov skupne občinske uprave.
(2) Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi z aktom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
43. člen
(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
(3) O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
44. člen
(1) Direktor občinske uprave izdaja posamične akte iz izvirne pristojnosti občine. Za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah, lahko pooblasti javne uslužbence, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
45. člen
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih zadevah v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve ter koordinira in vodi delo občinske uprave in opravlja druge naloge po pooblastilu župana.
46. člen
O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje druge pogoje glede strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom.
47. člen
(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča pristojno ministrstvo.
6. Občinsko pravobranilstvo
48. člen
(1) Občina lahko samostojno ali v sodelovanju z drugimi občinami ustanovi občinsko pravobranilstvo.
(2) Način financiranja in druga vprašanja v zvezi z delovanjem, naloge in pristojnosti pravobranilstva določi mestni svet z aktom o ustanovitvi.
7. Drugi organi občine
49. člen
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma mestni svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
50. člen
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
III. OŽJI DELI OBČINE
51. člen
(1) V občini so zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij ustanovljene krajevne skupnosti kot ožji deli občine.
(2) Krajevno skupnost ustanovi, ukine ali spremeni njeno območje mestni svet s statutom.
52. člen
(1) Krajevna skupnost sodeluje pri opravljanju javnih zadev v občini z dajanjem pobud, predlogov in zahtev za aktivnosti, ki naj jih občina izvaja na območju skupnosti ali pa vplivajo na življenje in delo njenih prebivalcev ter s sodelovanjem pri njihovi realizaciji, zlasti pri:
– pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju,
– izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju,
– pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode,
– pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– sanaciji divjih odlagališč komunalnih odpadkov,
– ureditvi in olepševanju kraja,
– dodatni prometni ureditvi (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev na njenem območju,
– urejanju socialnih problemov njenih prebivalcev,
– spremljanju nevarnosti na svojem območju in izvajanju nalog s področja zaščite in reševanja.
(2) Krajevna skupnost seznanja pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja ter daje mnenja in predloge:
– pri javnih razgrnitvah prostorskih planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– za spremembo prostorskih planskih in izvedbenih aktov,
– glede predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti,
– v zvezi s sanacijskimi programi onesnaževalcev, ki vplivajo na življenje na njenem območju,
– glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene in glede posegov v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, ter za ukinitev in vzpostavitev javnega dobra,
– k odločitvam o razpolaganju s premoženjem občine na njenem območju.
(3) Krajevna skupnost v okviru svojih pristojnosti neposredno opravlja predvsem naslednje naloge:
– gospodari s premoženjem v njihovi lasti ter s premoženjem občine, ki ga nanjo z odlokom prenese občina, ki zato zagotovi potrebna sredstva,
– pospešuje kulturne, športne in druge društvene dejavnosti,
– opozarja na socialne probleme in jih pomaga reševati,
– opravlja tiste naloge s področja komunalne in infrastrukturne dejavnosti, ki se nanašajo izključno na krajevno skupnost in so natančno opredeljene v statutu in odloku.
53. člen
(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom.
(2) Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
(3) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga.
(4) Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez predhodnega soglasja župana, so nični, vendar pa vsakokratni odlok o izvrševanju občinskega proračuna določi, kateri pravni posli in v kateri višini so ti posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana.
54. člen
(1) Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na njenem območju.
(2) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan in se opravijo istočasno z volitvami za župana in volitvami za mestni svet, način izvolitve članov sveta krajevne skupnosti pa določa zakon.
(3) Član sveta krajevne skupnosti ne more biti župan, podžupan, javni uslužbenec v občinski upravi in javni uslužbenec krajevne skupnosti.
(4) Število članov sveta krajevne skupnosti določi mestni svet s sklepom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti.
(5) Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
(6) Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet.
(7) Funkcija predsednika in člana sveta krajevne skupnosti je nepoklicna.
55. člen
(1) Organiziranje in delovanje krajevne skupnosti ter način financiranja ureja odlok, ki ga sprejme mestni svet.
(2) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe statuta in odloka ter smiselno določbe poslovnika mestnega sveta.
56. člen
Svet krajevne skupnosti opravlja naloge določene s tem statutom, zlasti pa:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– sklepa o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin, po predhodnem soglasju mestnega sveta,
– sklepa o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti.
57. člen
(1) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem ravnati kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta.
(2) Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino oziroma na nove ožje dele občine z lastnostjo pravne osebe, ki nastanejo z združitvijo ali razdružitvijo prejšnjih ožjih delov občine.
58. člen
(1) Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.
(2) Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevne skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine.
(3) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti.
(4) Krajevna skupnost ima svoj transakcijski račun, razen če svet krajevne skupnosti sklene, da finančno poslovanje vodi preko mestne občine.
(5) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
(6) Za delovanje in opravljanje nalog krajevne skupnosti se zagotovijo sredstva v proračunu občine.
(7) Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov prebivalcev krajevne skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim namenom.
59. člen
(1) Mestni svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko.
(2) Mestni svet lahko s spremembo statuta krajevno skupnost tudi ukine, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog ali da ni kandidatov za člane sveta. Mestni svet mora ustanoviti krajevno skupnost, jo ukiniti ali spremeniti njene meje, če tako po postopku iz tega statuta sklene zbor občanov, in če s tem soglašajo tiste krajevne skupnosti, na katere bi taka sprememba vplivala. Vplivno območje in način ugotavljanja volje občanov v teh krajevnih skupnostih določi mestni svet s sklepom ob upoštevanju določb IV. poglavja tega statuta.
IV. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
60. člen
(1) Neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
(2) V občinskem proračunu je potrebno zagotoviti sredstva, potrebna za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo.
1. Zbor občanov
61. člen
(1) Zbor občanov je oblika neposrednega odločanja, na kateri občani obravnavajo pobude ter oblikujejo mnenja in predloge:
– za spremembo območja, imena ali sedeža občine,
– za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše lokalne skupnosti,
– za ustanovitev, ukinitev ali spremembo meja ožjih delov občine,
– za spremembo območja ali imena naselja oziroma ulice,
– glede programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom in varovanja življenjskega okolja,
– glede večjih posegov v prostor kot npr. gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih snovi ipd.,
– glede drugih zadev, določenih z zakonom, splošnim aktom občine ali sklepom mestnega sveta oziroma župana.
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
62. člen
(1) Zbor občanov lahko skliče župan za območje cele občine, območje ene ali več krajevnih skupnosti ali območje enega ali več naselij.
(2) Zbor občanov za območje cele občine skliče župan v obliki več delnih zborov, ki jih določi župan v sklepu za sklic zbora občanov.
63. člen
(1) Župan mora sklicati zbor občanov na zahtevo mestnega sveta ali na pisno zahtevo najmanj 5 % volivcev v občini. Zbor občanov krajevne skupnosti je župan dolžan sklicati tudi na zahtevo sveta krajevne skupnosti ali na pisno zahtevo najmanj 5 % volivcev v krajevni skupnosti.
(2) Zahteva za sklic zbora občanov mora vsebovati obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega bivališča ter lastnoročni podpis ustreznega števila volivcev.
(3) Župan mora sklicati zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh od prejema zahteve v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena. Če niso izpolnjeni pogoji za sklic zbora, župan zahtevo zavrne in sklep o tem posreduje predlagatelju.
(4) Sklep o sklicu zbora mora vsebovati navedbo območja sklica, dnevni red ter čas in kraj sklica. Sklep o sklicu zbora občanov se objavi na krajevno običajen način.
64. člen
(1) Zbor veljavno sklepa, če je na zboru prisotnih najmanj 10 % vabljenih volivcev in sprejema odločitve z večino glasov na zboru navzočih občanov.
(2) Zbor vodi župan ali njegov pooblaščenec. Zapisnik zbora vsebuje podatke o prisotnih na zboru, poteku razprave, številu občanov, ki so glasovali, rezultatih glasovanja in sprejetih odločitvah.
2. Referendum
65. člen
(1) Referendum je oblika osebnega izjavljanja, s katero občani:
– potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe (naknadni referendum),
– oblikujejo stališče glede vprašanj iz pristojnosti mestnega sveta (svetovalni referendum),
– odločajo o samoprispevku ali drugih vprašanjih v skladu z zakonom in tem statutom.
(2) Referendum iz druge in tretje alinee prejšnjega odstavka se lahko skliče tudi za območje ožjega dela občine.
(3) Mestni svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5 % volivcev v občini.
(4) Če mestni svet meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko mestni svet vloži od dne vložitve zahteve in najkasneje do izteka roka za razpis referenduma.
(5) Postopek za izvedbo referenduma se izvede skladno z določbami zakona.
3. Ljudska iniciativa
66. člen
(1) Najmanj 5 % volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti mestnega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev mestnega sveta, mora mestni svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
67. člen
Občina za zagotavljanje materialnih, ekoloških, kulturnih, športnih, socialnih in drugih javnih dobrin, v skladu z zakonom ustanavlja režijske obrate, javna podjetja in javne zavode, podeljuje koncesije ali vlaga kapital v dejavnost oseb zasebnega prava.
68. člen
(1) Zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti lahko občina javno službo ustanovi z drugimi občinami.
(2) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
(3) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
69. člen
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
(2) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih virov v skladu z zakonom.
(3) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
(4) Odsvojitev delov premoženja občine je dopustna le proti plačilu, ki postane del premoženja občine, razen če se del premoženja podari za humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne in druge tovrstne namene ter v primerih, določenih z zakonom.
(5) Če ni z zakonom drugače določeno, se za ravnanje z nepremičnim in premičnim premoženjem v lasti občine smiselno uporabljajo predpisi, ki veljajo za ravnanje z nepremičnim in premičnim premoženjem v lasti države.
(6) Premoženje se lahko pridobi brezplačno, razen če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če bi bilo lastništvo povezano s pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti za občino glede na koristi brezplačne pridobitve.
(7) O pridobivanju in odtujevanju nepremičnega premoženja in kapitalskih naložb odloča mestni svet, če zakon ne določa drugače.
(8) Vrednost premoženja izkazuje občina v premoženjski bilanci v skladu z zakonom.
70. člen
(1) Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
(2) Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
(3) V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo davčni in nedavčni prihodki, kapitalski prihodki, donacije in transferni prihodki ter tekoči in investicijski odhodki ter transferi.
(4) V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo prilivi iz naslova vračil danih posojil in prodaje kapitalskih naložb ter odlivi iz naslova danih posojil in nakupa kapitalskih naložb.
(5) Račun financiranja izkazuje zadolževanje in odplačilo dolga.
(6) V bilance občinskega proračuna so vključeni tudi bilančni podatki vseh krajevnih skupnosti.
71. člen
(1) Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le skladno z določili odloka o proračunu za posamezno leto.
(2) Za izvrševanje proračuna je dogovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti javne uslužbence ali podžupana.
72. člen
(1) V proračunu občine so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za posamezno koledarsko leto. Proračun občine se sprejme z odlokom.
(2) V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.
(3) Rebalans proračuna se sprejme z odlokom o spremembi proračuna.
73. člen
(1) Prihodki in odhodki občinskega proračuna so prikazani po programski klasifikaciji na nivoju štirih mestnih kontov. Odhodki so prikazani tudi po postavkah znotraj programov oziroma podprogramov.
(2) Lokalne zadeve javnega pomena financira občina iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolžitve.
Lastni viri občine so:
– davki in druge dajatve,
– dohodki od njenega premoženja,
– vsi ostali viri, določeni na podlagi zakona in predpisov občine.
(3) Za financiranje lokalnih zadev javnega pomena pripadajo občini davki in drugi prihodki, določeni z zakonom ter drugi davki oziroma dajatve, ki jih predpiše občina v skladu z zakonom.
Dohodki od premoženja občine so zlasti:
– dohodki od zakupnin in najemnin za premičnine in nepremičnine v lasti občine,
– dohodki od vlaganj kapitala,
– dohodki od vrednostnih papirjev in drugih pravic,
– dohodki od rent, dobička javnih podjetij in koncesij.
74. člen
(1) Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša.
(2) Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta na katerega se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
(3) Župan s sklepom obvesti proračunske porabnike o izvajanju proračuna občine za začasno financiranje lokalnih zadev javnega pomena.
75. člen
(1) Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna.
(2) O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti mestni svet.
(3) Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.
76. člen
Če med letom nastanejo nove obveznosti za katere v proračunu ni zagotovljenih sredstev, se le-te financirajo iz splošne proračunske rezervacije oziroma se zanje opredeli vire z rebalansom proračuna.
77. člen
(1) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ do zakonsko določene višine, vendar ne več kot 10 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
(2) O uporabi sredstev rezerve in o najetju posojila iz tega člena odloča župan, ki mora o tem obvestiti mestni svet na prvi naslednji seji.
78. člen
(1) Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom v višini določeni z zakonom, vendar največ do višine 1,5 % prihodkov.
(2) Izločanje rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
79. člen
(1) Rezerva se uporablja:
– za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč, kot so: suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci.
(2) O uporabi sredstev proračunske rezerve odloča župan skladno z odlokom o proračunu oziroma mestni svet s posebnim odlokom.
80. člen
(1) Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme mestni svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
(2) V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, predvidena in dosežena izvršitev finančnih terjatev in naložb ter sredstva rezerv. Mestni svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra, leta, za katerega sprejme zaključni račun.
(3) Zaključni račun za preteklo leto se predloži mestnemu svetu najkasneje do 30. aprila tekočega leta.
81. člen
(1) Občina se lahko dolgoročno zadolži skladno z veljavnim odlokom o proračunu in pod pogoji, ki jih določa za investicije država.
(2) O likvidnostni zadolžitvi pri kateri je črpanje kredita in vračilo v istem koledarskem letu odloča župan. Višina je zakonsko omejena.
82. člen
(1) Javna podjetja, javni zavodi in javni skladi se smejo zadolževati in izdajati poroštva le s soglasjem občine, pod pogoji, ki jih določi mestni svet in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov.
(2) Obseg zadolževanja in obseg izdanih poroštev iz prvega odstavka tega člena se določi z odlokom o proračunu.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
83. člen
Mestni svet sprejema naslednje splošne pravne akte:
– statut občine,
– poslovnik mestnega sveta,
– odloke, odredbe, pravilnike in navodila.
84. člen
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh svetnikov.
(2) S poslovnikom, ki ga sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino navzočih svetnikov, se uredi organizacija in način dela mestnega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti svetnikov.
85. člen
(1) Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe mestne uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti v skladu z zakonom.
(2) Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
(3) S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
(4) Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov mestne uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
86. člen
(1) Vsak odlok oziroma drugi akt mora biti predložen mestnemu svetu v razpravo in sklepanje z ustrezno obrazložitvijo, s predstavitvijo razlogov za njegovo sprejemanje in pravno podlago.
(2) Odlok sprejema mestni svet po dvofaznem postopku:
– v prvi obravnavi mestni svet razpravlja in sklepa o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter ciljih, načelih in temeljnih rešitvah,
– v drugi obravnavi mestni svet razpravlja in sklepa o vsebini predloženega besedila odloka.
87. člen
(1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe v občini, naravne nesreče ali če gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko mestni svet odlok sprejme po hitrem postopku.
(2) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
88. člen
(1) Župan lahko mestnemu svetu predlaga sprejem začasnega ukrepa, če je ureditev vprašanja, o katerem ni bilo doseženo soglasje, nujna in bi zaradi nerešenega vprašanja lahko nastala za občino občutna škoda ali bi bilo ogroženo nemoteno opravljanje dejavnosti oziroma zadev, ki so posebnega družbenega pomena.
(2) Začasni ukrep se uporablja do sprejema odloka, vendar najdlje šest mesecev.
89. člen
(1) Posamični akti mestnega sveta so sklepi, s katerimi mestni svet odloči o posamičnih zadevah iz svoje pristojnosti.
(2) Drugi akti mestnega sveta, ki niso odloki, se obravnavajo in sprejemajo praviloma po določbah tega statuta, ki veljajo za sprejem odloka po hitrem postopku.
90. člen
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če v njih ni izrecno določen drugačen rok.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se navodila in drugi sklepi mestnega sveta objavijo na spletni strani občine.
(3) Podrobna določila o postopkih sprejemanja aktov mestnega sveta vsebuje poslovnik mestnega sveta.
2. Posamični akti
91. člen
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi, s katerimi odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil.
(2) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
92. člen
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi mestne uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če z zakonom ni drugače določeno.
(2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih zadevah iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih upravnih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
93. člen
(1) Določbe splošnih aktov, ki se nanašajo na Mestno občino Nova Gorica ostanejo v veljavi, če niso v nasprotju z zakonom, tem statutom in drugimi akti mestnega sveta.
(2) Določbe splošnih aktov je potrebno uskladiti s tem statutom v roku šest mesecev od uveljavitve statuta.
94. člen
Obvezno razlago posameznih določil statuta sprejema mestni svet.
95. člen
(1) Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati Statut Mestne občine Nova Gorica (Uradne objave, št. 6/02, 25/02 in Uradni list RS, št. 38/05, 24/06).
Št. 007-6/2011-20
Nova Gorica, dne 2. februarja 2012
Župan
Mestne občine Nova Gorica
Matej Arčon l.r.