Uradni list

Številka 107
Uradni list RS, št. 107/2011 z dne 29. 12. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 107/2011 z dne 29. 12. 2011

Kazalo

4828. Odlok o preoblikovanju zavoda RIS, Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan v javni zavod Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan, stran 14701.

Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91 in 8/96), 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – Odl. US, 76/08, 79/09, 51/10 in 84/10 – Odl. US), 32. člena Zakona o raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 22/06), 15. člena Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1), 6. člena Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04) in 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/07 – UPB in 49/10) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na seji dne 22. decembra 2011 sprejel
O D L O K
o preoblikovanju zavoda RIS, Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan v javni zavod Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan
I. UVODNE UGOTOVITVE
1. člen
Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan deluje od leta 2003, ko je 17 ustanoviteljev dne 23. 10. 2003 podpisalo pogodbo o ustanovitvi zavoda za opravljanje nepridobitne dejavnosti s področja spodbujanja raziskovanja, izobraževanja in trajnostnega razvoja.
V 5. členu pogodbe so ustanovitelji v zadnjem odstavku zapisali, da lahko zavod ob izpolnjevanju pogojev opravlja javne službe ter ima glede opravljanja javne službe pravice, dolžnosti in odgovornosti javnega zavoda.
V poglavju o statusnih spremembah so ustanovitelji v zadnjem odstavku 24. člena zapisali, da lahko zavod preneha v skladu z določbami Zakona o zavodih ali po sklepu ustanoviteljev.
2. člen
S tem odlokom se zavod RIS, Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan, ki je bil ustanovljen s pogodbo o ustanovitvi zavoda iz dne 23. 10. 2003 preoblikuje v javni zavod »Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan«. (v nadaljevanju: javni zavod).
II. SPLOŠNE DOLOČBE
3. člen
Ustanovitelj javnega zavoda je Mestna občina Murska Sobota s sedežem v Murski Soboti, Kardoševa ulica 2.
Ustanoviteljske pravice občine izvršuje mestni svet, kolikor s tem odlokom ni drugače določeno.
Soustanovitelj javnega zavoda je Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Lepi pot 6 Ljubljana (v nadaljevanju: soustanovitelj).
Kot soustanovitelji lahko pristopijo tudi lokalne skupnosti in druge pravne osebe.
Namen in poslanstvo javnega zavoda je zagotavljanje kontinuirane prisotnosti kvalitetnih vsebin s področja izobraževanja, raziskovanja in socialnega področja ter učinkovitejša organizacija, razvoj in spodbujanje dejavnosti na omenjenih področjih s ciljem dviga kvalitete življenja skupnosti in posameznika v občini in boljše prepoznavnosti Mestne občine Murska Sobota.
4. člen
Javni zavod je samostojna pravna oseba in je odgovoren s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki so določene z zakonom, tem odlokom in s statutom zavoda.
Javni zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti pod št. 10279300 z dodeljeno šifro proračunskega uporabnika 73091.
Javni zavod spada v sektorsko pripadnost SKIS- S 11.001 Nefinančne družbe pod javnim nadzorom.
V javnem zavodu se za opravljanje posamezne dejavnosti ali dela dejavnosti lahko oblikujejo organizacijske enote, ki jih določi statut javnega zavoda. Organizacijske enote nimajo pooblastil v pravnem prometu.
III. STATUSNE DOLOČBE
5. člen
1. Ime, sedež in pravni status javnega zavoda
Ime javnega zavoda je: Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan.
Sedež javnega zavoda je v Lendavska 28, Rakičan, Murska Sobota.
Skrajšano ime javnega zavoda je: RIS Dvorec Rakičan.
Javni zavod lahko spremeni ime in sedež le s soglasjem ustanovitelja.
6. člen
Javni zavod je samostojna pravna oseba in je odgovoren za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi razpolaga.
Javni zavod nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
7. člen
Pečat javnega zavoda
Javni zavod ima in uporablja pečat kvadratne oblike, 5,0 cm x 5,0 cm, z logotipom RIS in imenom RIS RAZISKOVALNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE, pod središčem je črta in pod črto Dvorec Rakičan ter žig velikosti 4,0 cm x 1,5 cm z imenom RIS raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan, Lendavska 28, Rakičan, 9000 Murska Sobota.
Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničenja pečatov ter delavce, ki so zanje odgovorni, določi direktor.
IV. DEJAVNOST JAVNEGA ZAVODA
8. člen
Javni zavod izvaja naslednje nepridobitne dejavnosti:
a) Izobraževalne in raziskovalne dejavnosti
b) dejavnosti s področja družinskih centrov in brezposelnih.
Javni zavod glede na namen, zaradi katerega je ustanovljen, opravlja kot javno službo naslednje naloge:
– organizira formalno izobraževalne in raziskovalne dejavnosti;
– zbira in posreduje informacije o formalnem izobraževalnem in raziskovalnem dogajanju v občini;
– sodeluje pri razvoju, organizaciji, promociji in trženju izobraževalnih in raziskovalnih ponudb občine;
– koordinira in organizira razne prireditve;
– organizira, pripravlja in izvaja kongrese, posvetovanja, seminarje, predavanja, sejme, plese in druge prireditve nekomercialne narave;
– sodeluje pri izvajanju občinskih, nacionalnih ter mednarodnih programov s področij izobraževanja in raziskovanja;
– spremlja in analizira razmere na področju izobraževanja in raziskovanja v občini;
– upravlja, vzdržuje in trži javno infrastrukturo, ki mu jo v upravljanje prenese ustanovitelj in jo daje v najem drugim izvajalcem v skladu z zakonodajo;
– pripravlja dokumentacijo za javne razpise s področja izobraževanja, raziskovanja, družinskih centrov, brezposelnih oseb ter drugih programov, ki so povezani z osnovnimi dejavnostmi zavoda, na katere se prijavlja;
– skrbi za vključevanje izobraževalnih in raziskovalnih programov in projektov v druge dejavnosti z namenom celovite ponudbe in promocije občine;
– skrbi za vodenje in izvedbo projektov na področju izobraževanja, raziskovanja in družinskih centrov in brezposelnih oseb, ki so v skupnem interesu;
– vzdržuje stike in sodeluje z društvi, posameznimi ustvarjalci ter s sorodnimi zavodi in ustanovami s področja delovanja doma in v tujini;
– izmenjuje izobraževanja in prireditve ter razstave med domačimi in tujimi organizatorji;
– organizira delavnice z domačimi in gostujočimi ustvarjalci na raznih področjih umetnosti in domače obrti;
– pripravlja in izdaja vse vrste publikacij s področja delovanja javnega zavoda v knjižni in neknjižni obliki;
– izvaja dejavnosti, povezane s podatkovnimi bazami na področju izobraževanj, raziskovanj, in družinskih centrov;
– posoja tehnično opremo in nudi tehnične storitve drugim;
– opravlja druge dejavnosti v javnem interesu na podlagi aktov ustanovitelja, če je zanje registriran in izpolnjuje zakonske pogoje za izvajanje.
Javni zavod lahko poleg dejavnosti v javnem interesu opravlja naslednje gospodarske oziroma lastne dejavnosti, kolikor je zanje registriran in izpolnjuje zakonske pogoje za njihovo delovanje:
– organizira neformalno izobraževanje;
– organizira razne dogodke;
– zbira in posreduje informacije o neformalnem izobraževalnem in raziskovalnem dogajanju v občini;
– pripravlja program razvoja in letni program za področje neformalnega izobraževanja, raziskovanja v občini;
– skrbi za razvoj, organizacijo, promocijo in trženje neformalnih izobraževalnih in raziskovalnih ponudb občine;
– koordinira prireditve na področju neformalnega izobraževanja, raziskav, družinskih centrov in brezposelnih oseb;
– organizira in izvaja, kongresne, izobraževalne, sejemske, festivalske, družabne in druge prireditve, ki ne sodijo v program javne službe;
– oddaja predavalnice in druge prostore, infrastrukturo, tehnično opremo in opravlja storitve za izvedbo vseh vrst prireditev;
– ponuja pogodbene storitve v okviru registrirane dejavnosti;
– izvaja informativno-propagandno in založniško dejavnost, namenjeno registrirani dejavnosti, ki ni javna služba;
– opravlja gostinsko dejavnost kot dopolnilno dejavnost osnovnim dejavnostim ob izpolnjevanju zakonskih pogojev za izvajanje;
– opravlja druge dejavnosti, če je zanje registriran in izpolnjuje zakonske pogoje za izvajanje.
Opravljanje drugih nalog ne sme ogroziti izvajanje javne službe.
Dejavnost javnega zavoda po standardni klasifikaciji dejavnosti:
Naloge, ki jih javni zavod opravlja, so v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) razvrščene:
G/47.789    Druga trgovina na drobno v drugih specializiranih
            prodajalnah
G/47.890    Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z
            drugim blagom
G/47.990    Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic
            in tržnic
I/55.100    Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih
            obratov
I/55.209    Druge nastanitve za krajši čas
I/55.300    Dejavnost avtokampov, taborov
I/56.101    Dejavnost restavracij in gostiln
I/56.104    Začasni gostinski obrati
I/56.300    Strežba pijač
J/58.110    Izdajanje knjig
J/58.130    Izdajanje časopisov
J/58.140    Izdajanje revij in druge periodike
J/58.190    Drugo založništvo
J/59.140    Kinematografska dejavnost
J/59.200    Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in
            muzikalij
J/62.090    Druge z informacijsko tehnologijo in
            računalniškimi storitvami povezane dejavnosti
J/63.110    Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti
L/68.200    Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih
            nepremičnin
L/68.320    Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi
M/70.220    Drugo podjetniško in poslovno svetovanje
M/72.190    Raziskovalna in razvojna dejavnost na drugih
            področjih naravoslovja in tehnologije
M/72.200    Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju
            družboslovja in humanistike
M/73.110    Dejavnost oglaševalskih agencij
M/73.120    Posredovanje oglaševalskega prostora
M/73.200    Raziskovanje trga in javnega mnenja
M/74.300    Prevajanje in tolmačenje
M/78.100    Dejavnost pri iskanju zaposlitve
M/78.300    Druga oskrba s človeškimi viri
N/82.190    Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge
            posamične pisarniške dejavnosti
N/82.300    Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
N/82.990    Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za
            poslovanje
P/85.320    Srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje
P/85.410    Posrednješolsko izobraževanje
P/85.421    Višješolsko izobraževanje
P/85.422    Visokošolsko izobraževanje
P/85.510    Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
            na področju športa in rekreacije
P/85.520    Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
            na področju kulture in umetnosti
P/85.590    Drugje nerazvrščeno izobraževanje,
            izpopolnjevanje in usposabljanje
P/85.600    Pomožne dejavnosti izobraževanja
Q/88.999    Drugo drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez
            nastanitve
R/90.010    Umetniško uprizarjanje
R/90.020    Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
R/90.030    Umetniško ustvarjanje
R/90.040    Obratovanje objektov za kulturne prireditve
R/91.020    Dejavnost muzejev
R/91.030    Varstvo kulturne dediščine
R/93.110    Obratovanje športnih objektov
R/93.190    Druge športne dejavnosti
R/93.210    Dejavnost zabaviščnih parkov
R/93.299    Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas.
Javni zavod lahko spremeni ali razširi dejavnost le s soglasjem ustanovitelja.
V. ORGANI JAVNEGA ZAVODA
9. člen
Organi javnega zavoda so:
– svet javnega zavoda
– direktor
– strokovni svet.
S statutom se lahko določijo tudi drugi organi.
1. Svet javnega zavoda
10. člen
Javni zavod upravlja svet javnega zavoda, ki šteje pet članov in ga sestavljajo:
– 4 predstavniki ustanovitelja
– 1 predstavnik delavcev javnega zavoda.
Štiri predstavnike ustanovitelja imenuje mestni svet.
Enega predstavnika delavcev javnega zavoda izvolijo delavci na neposrednih tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga določa statut javnega zavoda.
11. člen
Člani sveta javnega zavoda na ustanovitveni seji, ki jo skliče direktor, izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika predsednika z večino glasov vseh članov sveta javnega zavoda. Svet javnega zavoda je konstituiran, ko je izvoljenih oziroma imenovanih večina članov sveta javnega zavoda.
Svet javnega zavoda veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov/-ic.
Svet javnega zavoda odloča z večino glasov prisotnih članov.
Mandat članov sveta traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja sveta javnega zavoda.
Za člana sveta javnega zavoda je ista oseba lahko izvoljena le dvakrat zaporedoma.
Podrobnejše delovanje uredi svet javnega zavoda s statutom oziroma poslovnikom.
12. člen
Svet javnega zavoda ima naslednje naloge:
– nadzira zakonitost dela in poslovanje javnega zavoda,
– spremlja, analizira in ocenjuje delovanje javnega zavoda,
– imenuje in razrešuje direktorja javnega zavoda ob soglasju ustanovitelja,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja, ki jo lahko opravi tudi občinski notranji revizor,
– ocenjuje delo direktorja,
– sprejema statut javnega zavoda s soglasjem ustanovitelja,
– sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovem izvajanju,
– sprejema programe dela in razvoja javnega zavoda ter spremlja njihovo izvajanje,
– sprejema finančni načrt in zaključni račun s soglasjem ustanovitelja,
– daje soglasje k aktu o sistemizaciji delovnih mest,
– daje ustanovitelju in direktorju mnenje o posameznih vprašanjih,
– obravnava predloge in mnenja zainteresirane javnosti,
– predlaga ustanovitelju spremembo in razširitev dejavnosti,
– sprejema splošne akte in opravlja druge naloge, kot to natančneje določa statut javnega zavoda,
– odloča na drugi stopnji o pritožbah v zvezi z uresničevanjem pravic, obveznosti in odgovornosti zaposlenih v javnem zavodu,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi direktorja,
– opravlja druge naloge, določene z zakonom in drugimi predpisi.
Podrobnosti v zvezi s pristojnostmi in delovanjem sveta javnega zavoda se uredijo s statutom.
13. člen
Član sveta javnega zavoda je lahko razrešen pred iztekom mandata, za katerega je imenovan ali izvoljen, če:
– sam zahteva razrešitev oziroma odstopi,
– se trikrat zaporedoma neupravičeno ne udeležuje sej,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi in navodili ustanovitelja,
– ne opravlja svojih nalog,
– če s svojim ravnanjem škoduje delu in ugledu javnega zavoda.
V primeru predčasne razrešitve člana se za čas do izteka mandata imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku, kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član. Če je član razrešen pol leta pred potekom mandata, se ne imenuje novega, razen v primeru, če se razreši več kot polovica članov sveta.
2. Direktor
14. člen
Direktor organizira in vodi poslovanje ter strokovno delo javnega zavoda, predstavlja in zastopa javni zavod in je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela javnega zavoda. Direktor opravlja tudi strokovno delo s področja dela javnega zavoda.
Direktor ima naslednje pristojnosti:
– organizira in vodi delo javnega zavoda,
– pripravi program dela javnega zavoda in finančni načrt,
– sprejme akt o organizaciji dela,
– sprejme akt o sistemizaciji delovnih mest,
– sprejme kadrovski načrt,
– sprejme načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem javnega zavoda,
– poroča ustanovitelju in svetu javnega zavoda o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje javnega zavoda,
– pripravi letno poročilo,
– opravlja druge naloge, določene z zakonom in ustanovitvenim aktom in statutom javnega zavoda.
K aktom iz četrte, pete, šeste, sedme in osme alineje prejšnjega odstavka daje soglasje svet javnega zavoda.
Direktor je dolžan o svojih ugotovitvah obveščati svet javnega zavoda ter sprejemati ukrepe za odpravo pomanjkljivosti.
Direktor je pri opravljanju poslov s svojega delovnega področja samostojen.
Direktor je za svoje delo odgovoren svetu javnega zavoda.
Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarja.
Direktor predstavlja in zastopa zavod v pravnem prometu samostojno, ne sme pa razpolagati z nepremičnim premoženjem, s katerim upravlja javni zavod brez soglasja ustanovitelja ter ne sme sklepati pravnih poslov v znesku nad 20.000,00 EUR brez soglasja sveta javnega zavoda.
15. člen
Direktorja javnega zavoda na podlagi javnega razpisa imenuje in razrešuje svet javnega zavoda, s soglasjem ustanovitelja. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.
Na podlagi akta o imenovanju direktorja, sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta javnega zavoda njegov predsednik.
Mandat direktorja traja štiri leta z možnostjo ponovitve mandata.
16. člen
Za direktorja javnega zavoda je lahko imenovan, kdor poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
– da ima najmanj univerzitetno izobrazbo,
– da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih, ki so vsebinsko povezana s področjem dela javnega zavoda,
– ima sposobnosti za organiziranje in vodenje dela v kolektivu,
– da ima dokazilo o znanju angleščine ali nemščine ali francoščine, ki ustreza najmanj stopnji B1 po skupnem evropskem referenčnem okvirju (CEFR).
17. člen
Direktorja med odsotnostjo nadomešča njegov pomočnik ali delavec, ki ga za nadomeščanje pooblasti direktor. Pisno pooblastilo določa vsebino, obseg in trajanje pooblastila.
Direktor lahko za zastopanje v posameznih zadevah pooblasti druge osebe.
18. člen
Listine za zavod podpisujejo direktor in osebe, ki so pooblaščene za zastopanje, vsak v mejah pooblastil in poslov, ki jih opravlja.
19. člen
Svet javnega zavoda razreši direktorja pred iztekom mandata:
– če direktor sam zahteva razrešitev,
– če nastopi kateri od razlogov, ko po predpisih iz delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,
– če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih javnega zavoda,
– če neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov javnega zavoda ali ustanovitelja oziroma ravna v nasprotju z njimi,
– če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči javnemu zavodu večjo škodo,
– če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti javnega zavoda,
– zaradi bistvenih sprememb, kot je bistveno spremenjena dejavnost, zaradi katere je bil javni zavod ustanovljen.
Svet javnega zavoda mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno soglasje ustanovitelja, seznaniti direktorja z razlogi za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 30 dni o njih izjasni.
20. člen
Če direktorju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, imenuje svet javnega zavoda vršilca dolžnosti.
Vršilca dolžnosti direktorja lahko svet javnega zavoda imenuje izmed strokovnih delavcev javnega zavoda ali izmed prijavljenih kandidatov, s soglasjem ustanovitelja.
Vršilca dolžnosti direktorja imenuje svet javnega zavoda do imenovanja direktorja, vendar največ za eno leto.
3. Strokovni svet
21. člen
Strokovni svet je posvetovalni organ javnega zavoda, ki obravnava vprašanja s področja strokovnega dela javnega zavoda. Člane strokovnega sveta imenuje svet zavoda izmed strokovnjakov s področja dejavnosti javnega zavoda. Strokovni svet šteje 5 članov. Mandatna doba je 4 leta, z možnostjo ponovnega imenovanja.
Pristojnosti strokovnega sveta so:
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela javnega zavoda,
– odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, določenih v statutu,
– določa strokovne podlage za program dela in razvoj javnega zavoda,
– daje mnenja in predloge glede organizacije dela in pogojev za razvoj dejavnosti,
– opravlja druge s statutom določene naloge.
Podrobneje se naloge, sestava in način oblikovanja strokovnega sveta določijo v statutu javnega zavoda.
VI. VIRI, NAČINI IN POGOJI ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV JAVNEGA ZAVODA
22. člen
Javni zavod upravlja s prostori dvorca, kjer se nahajajo učilnice, predavalnice in nočitvene kapacitete.
Javni zavod gospodari z vsemi osnovnimi in drugimi materialnimi sredstvi, s katerimi je gospodaril do uveljavitve tega odloka. Javni zavod prevzame v upravljanje nepremičnine in opremo, ki jo ustanovitelj zagotavlja za izvajanje programov na posameznih področjih delovanja javnega zavoda.
S pogodbo o upravljanju ustanovitelj in javni zavod opredelita pravice in obveznosti glede upravljanja posameznega objekta.
Premoženje s katerim upravlja javni zavod in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, je last ustanovitelja. Javni zavod samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v upravljanje, ne more pa s pravnimi posli odtujiti nepremično premoženje ali le-to obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni brez soglasja ustanovitelja.
23. člen
Javni zavod pridobiva sredstva za izvajanje dejavnosti iz:
– proračuna ustanovitelja,
– proračuna države,
– sredstev EU,
– z opravljanjem registrirane dejavnosti pod pogoji in na način, določen z zakonom in s tem odlokom,
– iz naslova upravljanja nepremičnin, ki so mu dana v upravljanje,
– sredstev, pridobljenih s prodajo blaga in storitev uporabnikom,
– daril, donacij, sponzorstev ter drugih zakonitih virov,
– iz javnih razpisov,
– iz sredstev, posameznih investitorjev oziroma sofinancerjev projekta,
– iz drugih virov, v skladu z zakonom.
24. člen
Višino sredstev za financiranje javnega zavoda iz občinskega proračuna določi ustanovitelj na podlagi letnega plana s finančnim načrtom. O zagotavljanju letnih sredstev iz proračuna ustanovitelja se sklene pogodba o financiranju. Podlaga za transfer iz proračuna lokalne skupnosti je s strani sveta zavoda potrjen program dela in finančni načrt.
VII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI JAVNEGA ZAVODA V PRAVNEM PROMETU
25. člen
Javni zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun z omejitvijo, da brez predhodnega soglasja ustanovitelja ne more sklepati pravnih poslov v zvezi z odtujitvijo in obremenitvijo nepremičnega premoženja. Javni zavod odgovarja za svoje obveznostmi z vsemi sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.
26. člen
V primerih, ko zavod sklepa pogodbe in druge dogovore ali se prijavlja na natečaje, ki lahko posledično povzročijo finančne ali druge obveznosti ustanovitelja, mora pridobiti predhodno pisno soglasje župana.
VIII. ODGOVORNOSTI USTANOVITELJICE ZA OBVEZNOSTI JAVNEGA ZAVODA TER MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI USTANOVITELJA IN JAVNEGA ZAVODA, TER SOUSTANOVITELJA
27. člen
Za obveznosti javnega zavoda subsidiarno odgovarja ustanovitelj do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračuna ustanovitelja za delovanje javnega zavoda. Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti javnega zavoda iz naslova drugih dejavnosti, ki jih javni zavod opravlja za druge naročnike.
28. člen
Ustanovitelj ima do javnega zavoda naslednje pravice in obveznosti:
1. mestni svet
– ugotavlja skladnost programov dela javnega zavoda s plani oziroma programi občine,
– daje soglasje h kadrovskemu načrtu, letnemu programu in finančnemu načrtu,
– daje soglasje k imenovanju in razrešitvi direktorja javnega zavoda in imenuje predstavnike ustanoviteljice v svet javnega zavoda,
– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti javnega zavoda, na podlagi predloga finančnega načrta javnega zavoda,
– daje soglasje k statutu javnega zavoda,
– spremlja skladnost uporabe sredstev, ki jih je zagotovil v svojem proračunu, z nameni, za katere so bila sredstva zagotovljena,
– odloča o statusnih spremembah javnega zavoda,
– daje soglasje k spremembi ali širitvi dejavnosti javnega zavoda,
– daje pobude svetu javnega zavoda in direktorju,
– izvaja druge naloge in obveznosti ustanovitelja ter opravlja druge zadeve v skladu z zakonom, statutom občine, tem odlokom in drugimi predpisi;
2. Župan:
– daje pobude svetu javnega zavoda in direktorju,
– izvaja druge naloge in obveznosti ustanovitelja ter opravlja druge zadeve v skladu z zakonom, statutom občine, tem odlokom in drugimi predpisi.
29. člen
Javni zavod je v skladu z zakonom in s tem odlokom v razmerju do ustanovitelja dolžan:
– pravočasno pripraviti letni program dela in finančni načrt ter ju posredovati ustanovitelju v soglasje,
– zagotavljati namensko in racionalno koriščenje sredstev ustanovitelja, ki ju zavod pridobiva za izvajanje svoje dejavnosti,
– prevzeti odgovornost dobrega gospodarja za upravljanje s premoženjem, ki je last ustanovitelja,
– zagotavljati ustanovitelju podatke in informacije, potrebne za spremljanje stanja, za izvajanje njegovih pristojnosti in obveznosti ter za načrtovanje razvoja zavoda in druge podatke in informacije v skladu z zakonom,
– na pristojnih organih obravnavati pobude ustanovitelja in mu poročati o sklepih teh organov,
– enkrat letno, na zahtevo ustanovitelja pa tudi med letom, poročati o izvajanju letnega programa, o rezultatih poslovanja zavoda, o uporabi namenskih sredstev ustanovitelja in o drugih zadevah, ki jih ustanovitelj potrebuje za spremljanje dejavnosti zavoda,
– izvajati druge naloge in obveznosti, določene z zakonom, tem odlokom in drugimi predpisi.
30. člen
Soustanovitelj letno izvede vsaj en dogodek (tabor, konferenca ...) skupaj in v sodelovanju z javnim zavodom in na ta način zagotovi in pokrije svoj soustanoviteljski delež v višini 1,1%.
IX. RAZPOLAGANJE S PRESEŽKOM PRIHODKOV NAD ODHODKI IN NAČIN KRITJA PRIMANJKLJAJA
31. člen
Javni zavod samostojno gospodari s prihodki, ki jih ustvari z opravljanjem dejavnosti.
32. člen
Javni zavod mora zagotoviti ločeno vodenje finančnega poslovanja za gospodarske dejavnosti.
33. člen
Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih doseže pri opravljanju svoje dejavnosti, sme javni zavod uporabljati za opravljanje in razvoj registrirane dejavnosti javnega zavoda ter obnovo, vzdrževanje in razvoj objektov, ki so mu dani v upravljanje ter za nakup opreme.
34. člen
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja in po predhodnem mnenju sveta javnega zavoda.
35. člen
Javni zavod je dolžan ustanovitelju nuditi ter obdobno pošiljati podatke o poslovanju javnega zavoda, o poslovnih rezultatih ter druge podatke, ki so potrebni za izvrševanje funkcij ustanovitelja.
X. SPLOŠNI AKTI JAVNEGA ZAVODA
36. člen
Javni zavod ima statut, ki ureja:
– organizacijo javnega zavoda
– organe javnega zavoda, njihove pristojnosti in način odločanja
– druga vprašanja, pomembna za poslovanje in izvajanje dejavnosti.
Javni zavod ima tudi druge splošne akte, določene s statutom in zakonom.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
Javni zavod nadaljuje s svojim delom pod pogoji, pod katerimi je vpisan v sodni register. Ustanovitelj najkasneje v roku treh mesecev od sprejetja tega odloka imenuje svet javnega zavoda v skladu s tem odlokom. Dosedanji člani sveta zavoda nadaljujejo delo do imenovanja novega sveta javnega zavoda. Ostali organi, ki so bili izvoljeni ali imenovani pred sprejemom tega odloka, nadaljujejo svoje delo do ustanovitve in imenovanja novih organov javnega zavoda, določenih s tem odlokom.
38. člen
Svet zavoda najkasneje v roku treh mesecev od imenovanja pripravi in izvede razpis za direktorja javnega zavoda. Dosedanja direktorica nadaljuje delo do imenovanja novega direktorja v skladu s tem odlokom. Razpis za direktorja javnega zavoda mora biti objavljen v občinskem glasilu in lokalnem časopisu. Rok za prijavo kandidatov ne sme biti krajši od 30 dni od objave razpisa.
Zaposleni nadaljujejo z delom v javnem zavodu. Za urejanje delovnih razmerij in plač zaposlenih se uporabljajo predpisi in kolektivne pogodbe, ki veljajo za javne uslužbence.
39. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka, preneha veljati pogodba o ustanovitvi zavoda RIS, Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan iz dne 23. 10. 2003.
40. člen
Javni zavod Raziskovalno izobraževalno središče dvorec Rakičan je pravni naslednik zavoda RIS, Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan.
41. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0016/2011
Murska Sobota, dne 22. decembra 2011
Župan
Mestne občine Murska Sobota
Anton Štihec l.r.