Uradni list

Številka 103
Uradni list RS, št. 103/2011 z dne 16. 12. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 103/2011 z dne 16. 12. 2011

Kazalo

4482. Odlok o regionalnem prostorskem načrtu Čistilna naprava ob Vrtojbici, stran 13896.

Na podlagi prvega odstavka 68. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP in 43/11 ZKZ-C), 17. člena Statuta Občine Miren - Kostanjevica (Uradni list RS, št. 112/07) in 14. člena Statuta Občine Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 88/04, 74/05, 132/06 in 94/09) sta Občinski svet Občine Miren - Kostanjevica na 10. redni seji dne 22. 11. 2011 in Občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba na 12. redni seji dne 24. 11. 2011 sprejela
O D L O K
o regionalnem prostorskem načrtu Čistilna naprava ob Vrtojbici
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(uvodne določbe)
(1) S tem odlokom se sprejme regionalni prostorski načrt Čistilna naprava ob Vrtojbici.
(2) Predlog regionalnega prostorskega načrta Čistilna naprava ob Vrtojbici je bil potrjen s sklepom Vlade Republike Slovenije št. 35000-4/2011/4 z dne 29. 9. 2011.
(3) Regionalni prostorski načrt Čistilna naprava ob Vrtojbici (v nadaljevanju: RPN) je izdelalo podjetje Projekt d.d. Nova Gorica pod številko projekta 10114, junij 2011.
(4) V RPN so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:
– Odloka o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZP Načrt),
– Uredbe o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZP Načrt) in
– Regionalnim razvojnim programom Goriške statistične regije 2007–2013 (Posoški razvojni center z dne 15. 12. 2006).
2. člen
(vsebina odloka)
(1) Ta odlok določa načrtovane prostorske ureditve, območje RPN, prostorske izvedbene pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in glede posegov v javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje varovanja in zdravja ljudi, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje regionalnega prostorskega načrta ter dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Direktoratu za prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor in pri službi, pristojni za urejanje prostora v Občini Šempeter - Vrtojba in Miren - Kostanjevica.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(načrtovane prostorske ureditve)
Načrtovane prostorske ureditve obsegajo gradnjo in vzdrževanje objektov ČN in gospodarske javne infrastrukture:
– tehnološki objekti in naprave ČN,
– tehnični objekti s tehnološkimi prostori (uprava, vzdrževanje in servisne dejavnosti, zunanja skladišča, parkirna mesta za tovorna vozila in gradbene stroje, osebna vozila ter zbirno mesto ravnanja z odpadki),
– zunanjo ureditev objektov in naprav,
– gospodarsko javno infrastrukturo na ožjem in širšem območju ČN (gospodarska javna infrastruktura za obratovanje ČN in gospodarska javna infrastruktura komunalnih odplak).
4. člen
(funkcionalne rešitve območja)
(1) ČN 41000 enot je umeščena na površini cca 51.500 m2 na kateri so locirani vsi objekti in naprave za obratovanje ČN, upravljanje in servisiranje ter zbirno mesto za ravnanje z odpadki. Izven te površine je predvidena gospodarska javna infrastruktura potrebna za obratovanje objektov ČN in gospodarska javna infrastruktura komunalnih odplak.
(2) ČN je projektirana za odstranjevanje ogljikovih komponent iz odpadne vode izraženih kot parameter KPK in BPK5, ter za odstranjevanje dušika in fosforja.
Biološko čiščenje odpadne vode se izvaja s suspenzijo biološkega blata. Čiščenje odpadne vode obsega odstranjevanje mehanskih delcev, organskih, dušikovih in fosforjevih spojin.
ČN bo projektirana in zgrajena v skladu z obstoječo okoljsko zakonodajo. ČN bo vsebovala tehnološke sklope: vhodno črpališče, sprejem greznic, primarni usedalnik, anaerobni sektor, zalogovnik blata, gnilišče, dehidracija blata (brez skladiščenja), plinohram, izraba bioplina (možnost) in zbirno mesto ravnanja z odpadki za Občini Šempeter - Vrtojba in Miren - Kostanjevica ob dostopu na območje ČN.
(3) Na severnem robu območja je umeščen upravno servisni del, skupna uprava za ČN in podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica d.d., površina cca 1000 m2, max. (P+3), servisni objekt s skladiščem, delavnico, TP, površine skupaj cca 1000 m2 (P), parkirna mesta delovnih strojev in tovornjakov cca 10 PM, osebna vozila cca 150 PM.
(4) Ob vhodu na območje ČN je predvideno zbirno mesto ravnanja z odpadki za Občini Šempeter - Vrtojba in Miren - Kostanjevica.
(5) Gospodarska javna infrastruktura potrebna za obratovanje objektov ČN:
– skupna dovozna cesta z bodočo Obrtno cono Brežina z priključkom na obvoznico Miren–Vrtojba,
– vodovod za sanitarno in požarno vodo z priključkom na Vrtojbensko cesto,
– TP ČN se priključi na SN omrežje ob obvoznici po trasi priključne ceste za ČN,
– TK omrežje se priključi na Vrtojbenski cesti,
– plin se priključi po skupni trasi z TK vodom in vodovodom po poljski poti na Vrtojbensko cesto.
(6) Gospodarska javna infrastruktura komunalnih odplak med naselji Vrtojba, Miren, Orehovlje do ČN:
– dovodni fekalni kanal, podaljšek kanala »S« v Spodnji Vrtojbi do ČN,
– dovodni kanal iz Orehovelj in Mirna do ČN,
– iztočni kanal iz ČN v Vrtojbico,
– iztok meteornih voda iz površin območja ČN v Vrtojbico,
– črpališča za prečrpavanje fekalnih voda na območju naselja Miren.
III. OBMOČJE REGIONALNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
5. člen
(obseg območja RPN)
(1) Območje RPN obsega parcele ali dele parcel, na katerih so načrtovani trajni objekti ČN, dovozna cesta, parcele ali delov parcel na katerih je predvidena omejena raba (koridor za gospodarsko javno infrastrukturo) in parcele ali dele parcel, na katerih so načrtovani objekti potrebni za izvedbo RPN, po njegovi izvedbi pa se na njih vzpostavi prejšnje stanje (območje delovišč in začasnih deponij).
(2) Območje izključne rabe za izgradnjo in obratovanje čistilne naprave obsega parcele ali dele parcel:
k.o. Vrtojba
3566/24, 1492/1, 1493/1, 1494/1, 1495, 1496/1, 1524/3, 1525/3, 1525/5, 1526/1, 1526/2, 1527/1, 1527/2, 1528/1, 1528/2, 1529/1, 1530, 1531, 1532, 1533, 1534/1, 1534/2, 1535, 1536/1, 1537/1, 1538/1, 1539/1, 1540/1, 1558/1, 1559/1, 3566/71, 3566/73, 3589/3, 3590/5.
k.o. Miren
679/4, 683/1, 692/3, 698/2, 699/4, 699/5, 700/1, 700/2, 700/5, 701/2, 702/2, 703,704, 705/1, 705/2, 705/3.
(3) Območje RPN za ureditev omrežja odvajanja komunalnih odpadnih in padavinskih vod poteka po naslednjih zemljiščih ali delih zemljišč s parcelnimi številkami:
k.o. Vrtojba
1524/1, 1569, 1570, 1571, 1572, 1573, 1574, 1576, 1577, 1578, 1579, 1586/2, 3555/2, 3566/1, 3566/22, 3566/23, 3566/45, 3566/46, 3566/47, 3566/49, 3566/68, 3590/1.
k.o. Miren
310/4, 352, 353, 365/3, 381/3, 382/4, 483/1, 484, 487, 488, 489, 490, 552/1, 553/6, 553/8, 626/5, 647/1, 647/2, 647/4, 647/5, 647/15, 650/7, 650/12, 650/13, 653/1, 655/1, 656/1, 656/3, 659/1, 661/1, 661/3, 676/2, 679/1, 680/1, 680/3, 683/2, 683/5, 685/1, 685/3, 685/4, 685/6, 685/7, 685/8, 685/9, 685/11, 685/13, 685/14, 687, 688, 689, 690, 691, 692/1, 692/2, 693, 695/2, 698/1, 699/1, 699/3, 700/4, 701/1, 702/1, 705/3, 941/2, 941/5, 943/2, 947/10, 973, 975, 986, 988/1, 1036, 1060/2, 1078/2, 1223, 3566/74, 3566/75.
k.o. Orehovlje
74, 253/8, 257/1, 258/2, 259/2, 260/2, 406, 425, 426, 427, 438, 450/1, 450/2, 450/3, 450/4, 451, 452, 453, 257/1, 258/2.
(4) Gospodarska javna infrastruktura za obratovanje objektov ČN (elektroenergetski, telekomunikacijski, vodovodni, plinovodni priključek), potekajo po naslednjih zemljiščih ali delih zemljišč s parcelnimi številkami:
k.o. Vrtojba
586/2, 1524/1, 1548/1, 1564, 1567, 1568, 1569, 1570, 1571, 1577, 1572, 1573, 1574, 1576, 1579, 1587, 1991/2, 1991/3, 1992/1, 1994/4, 3547, 3549, 3550/2, 3551, 3551/1, 3552, 3555/1, 3555/2, 3556, 3556/69, 3557, 3566/1, 3566/22, 3566/23, 3566/43, 3566/45, 3566/46, 3566/47, 3566/49, 3566/68, 3566/69, 3590/1, 3601.
IV. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
1. Pogoji glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja
6. člen
(namembnost)
Površine, ki so v RPN predvidene za ČN z objekti, napravami in zunanjimi površinami se lahko uporabljajo samo za te namene.
7. člen
(lega in velikost objektov)
(1) Na ožjem območju čistilne naprave so vsi nadzemni objekti in tehnološke naprave čistilne naprave oddaljene od parcelne meje najmanj:
a) jugozahodna meja 35 m (park z manjšo vodno površino),
b) severozahodna meja 20 m (park),
c) severovzhodna notranja meja 5 m (ograja),
d) struga Vrtojbice 5 m (od zgornjega roba brežine).
(2) Upravno servisni objekti so oddaljeni od parcelne meje najmanj:
a) severovzhodna meja 10 m (predvidena obrtna cona Brežina),
b) jugozahodna meja 5 m (ograja ob čistilni napravi).
(3) Območje upravnih in servisnih objektov je v grafiki določeno s skrajnimi gradbenimi mejami, ki jih mora upoštevati projektant objektov pri njihovem detajlnem umeščanju v prostor.
(4) Čistilna naprava s tehnološkimi napravami je umeščena na platoju s površino cca 29.500 m2. Uprava s servisnimi in parkirnimi površinami meri cca 10.400 m2, ostalo površino zavzemajo zelene proste površine (greben). Objekt uprave, max. višine P+3, meri cca 1000 m2, servisni objekt, višine P, meri cca 1000 m2.
8. člen
(oblikovanje objektov)
(1) Nadzemni objekti čistilne naprave in zunanja ureditev se oblikujejo sodobno v skladu z izbrano tehnologijo.
(2) Uprava in servisni objekti se oblikuje sodobno, skladno s specifično lokacijo v povezavi z okoljem in odprtim prostorom, ki ga omejuje naravni greben in parkovna ureditev.
Obliko, končne dimenzije in detajlno lego posameznih objektov določi projektant objektov.
(3) Zunanje površine ob objektih in parkirna mesta osebnih vozil tlakovane z betonskimi tlakovci, vozne površine v asfaltu. Greben se v čim večji meri reliefno in vegetacijsko ohrani, parkirna mesta zasadijo z avtohtonimi drevesi. Plato ČN mora biti dvignjen nad poplavne vode s povratno dobo Q100 z nagibom za kontrolirano odvajanje površinskih voda.
(4) Območje ČN z upravo, servisnimi in parkirnimi površinami se ogradi z zeleno, žično ali kovinsko ograjo do višine 2,20 m in opremi z dvema kontroliranima dovozoma.
(5) Za dostop do platoja čistilne naprave se izvede servisna cesta od glavnega vhoda do posameznih objektov. Med servisno cesto in SV robom območja RPN bo urejena gosta drevesna zasaditev. Površine med objekti se ozelenijo, SZ in JZ robni pas se parkovno uredi z manjšo vodno površino, za zasaditev se uporabi avtohtono drevnino. Z drevesi poraščen griček med strugo Vrtojbice in JV robom platoja se ohrani.
2. Pogoji glede križanj in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
9. člen
(priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)
(1) Vse prometne in manipulacijske površine na območju ČN se utrdijo in asfaltirajo ter uredijo z zbiranjem padavinske vode. Odpadne vode se zbirajo in odvajajo na ČN.
Priključek na obvozno cesto mimo Vrtojbe poteka po predvideni cesti, ki bo služila tudi kot dostopna cesta v obrtno cono Brežina in je del veljavnega lokacijskega načrta za obvozno cesto mimo Vrtojbe, upoštevana je tudi v veljavnem lokacijskem načrtu Brežina (obrtne in proizvodne dejavnosti).
(2) Vodovodni priključek za ČN se izvede z navezavo na glavni vodovod DN200, ki poteka iz Vrtojbe proti Biljam. Priključno mesto se nahaja ob obračališču mestnega avtobusa v spodnji Vrtojbi. Priključni vodovod dimenzije DN150 poteka do ČN najprej po poljski poti do Vrtojbice, katero prečka minimalno 1 m pod njeno niveleto. Dalje poteka trasa po desni brežini Vrtojbice do ČN. Na mestu prečkanja struge se obnovi protierozijska zaščita dna in brežin s kamnito zložbo.
Vodovodni priključek bo zagotavljal oskrbo ČN in ostalih poslovnih prostorov s sanitarno in požarno vodo.
(3) Za predvideno ČN Vrtojba je predvidena transformatorska postaja 1x1000 kVA, ki bo locirana v servisnem objektu. Predvideno je tudi rezervno napajanje objektov ČN preko agregata.
Za napajanje predvidene transformatorske postaje je predvidena SN kabelska kanalizacija preko dovozne ceste (Lokacijski načrt LN-Brežina). SN kabelska kanalizacija bo izvedena z vzankanjem predvidene TP na obstoječe 20 kV omrežje. Napajalni 20 kV kabli bodo položeni v kabelsko kanalizacijo, ki bo izvedena s plastičnimi cevmi in pripadajočimi kabelskimi jaški. Za napajanje posameznih črpališč je predvidena izvedba prostozračnega ali kabelskega NN omrežja z prostostoječo ali zidno merilno priključno in krmilno omaro.
(4) Objekte na območju ČN je mogoče priključiti na javno telekomunikacijsko omrežje v obstoječem TK jašku na Vrtojbenski cesti pred avtobusnim obračališčem. Nova trasa bo v celoti izvedena v kabelski kanalizaciji (cevna kanalizacija in kabelski jaški). Prečkanje potoka Vrtojbica je predvideno s polaganjem cevi pod strugo potoka na predpisanem odmiku. Na območju ČN se telekomunikacijsko kabelsko omrežje zaključi v glavni razdelilni omari. Kabelska kanalizacija je predvidena s plastičnimi cevmi z vmesnimi kabelskimi jaški ustrezne dimenzije.
(5) Pri načrtovanju in izvedbi plinovoda je potrebno upoštevati ustrezno zakonodajo oziroma pravilnike. Zemeljski plin (metan) v plinovodnem omrežju ima po podatkih distributerja in upravljavca plinovodnega omrežja, naslednje lastnosti:
– na odjemnem mestu znaša tlak 4,0 bar
– spodnja kalorična moč znaša 34,076 MJ/m(N)3.
Predvidena poraba plina je 30–50 m(N)3/h in je odvisna od morebitnih dodatnih objektov, ki bi se lahko pojavili v območju ČN.
Za potrebe objektov na območju ČN se izvede plinovod PEHD Ø63, za maksimalni delovni tlak 4,0 bar. Plinovod se priključi na magistralni plinovod PEHD Ø63, ki poteka v ulici 9. Septembra ob obračališču mestnega avtobusa, parcelna številka 1991/3.
Cevovode se vodi v pešpoti do območja predvidene obrtne cone Brežina od tu pa do območja ČN. Predvidi se možnost povezave plinskega priključka z plinsko instalacijo bodoče obrtne cone.
(6) Prečkanja ter priključevanja vseh kanalov in ostalih komunalnih vodov z državno cesto se evidentirajo in prikažejo v tehnični dokumentaciji.
(7) Kanalizacijske cevi morajo za odpadne vode zaradi križanja z ostalimi vodi potekati minimalno 0,90 m, za meteorne vode pa 0,60 m pod voziščem.
(8) Vsi prekopi na voznih površinah se po končani gradnji sanirajo v prvotno stanje.
10. člen
(dovodna in odvodna kanalizacija ČN)
(1) Kanal S predstavlja primarni kanal kanalizacijskega omrežja Nove Gorice, Rožne Doline, Šempetra in Vrtojbe. Omrežje je pretežno mešanega tipa. Kanal se zaključuje cca 500 m pred lokacijo bodoče ČN z izpustom v potok Vrtojbico. Zaradi navezave obstoječega omrežja na ČN je potrebno kanal S podaljšati do same lokacije ČN. Trasa bo potekala po desni brežini Vrtojbice, deloma tudi v pasu priobalnega zemljišča Vrtojbice, katerega širina znaša 5 m od zgornjega roba brežine. Kanal se izvede z vodotesnimi cevmi dimenzije DN1000.
(2) Za potrebe navezave kanalizacijskih sistemov Mirna in Orehovelj na ČN je potrebno zgraditi nov priključni kanal. Zaradi konfiguracije terena bo ta sestavljen iz petih gravitacijskih odsekov kanalov in petih tlačnih odsekov kanalov.
a) Fekalni kanal FK1:
Fekalni kanal se začenja ob južnem robu naselja Orehovlje z navezavo na že zgrajeno kanalizacijsko omrežje Orehovelj. Kanal dimenzije DN250 poteka dalje po poljski poti proti jezu »V Šelu«, kjer se naveže na že zgrajen odsek kanalizacije, ki ob jezu prečka reko Vipavo.
b) Črpališče 1:
Ob levi brežini Vipave, ki jo tvori obrežni zid se zgradi črpališče 1, opremljeno z dvema potopnima črpalkama moči 4 kW. Od črpališča poteka po lokalni cesti tlačni vod TK1, dimenzije PEHD DN125, do prvih hiš v Mirnu, kjer se naveže na gravitacijski fekalni kanal FK2.
c) Fekalni kanal FK2:
Fekalni kanal ima dimenzije DN250, poteka vzdolž državne ceste do odcepa proti Vodmatu, kjer se zaključi z navezavo na obstoječi fekalni kanal, ki poteka do lokacije predvidenega črpališča 2.
d) Črpališče 2:
Črpališče je opremljeno z dvema potopnima črpalkama moči 6 kW. Od črpališča poteka sprva po poljski poti nato pa po lokalni cesti tlačni vod TK2, dimenzije PEHD DN200 do Starega mesta, kjer se naveže na gravitacijski fekalni kanal FK3.
e) Fekalni kanal FK3:
Fekalni kanal je dimenzije DN250, poteka sprva vzdolž lokalne ceste, nato pa vzdolž državne ceste do lokacije predvidenega črpališča 3 ob kulturnem domu.
f) Črpališče 3:
Črpališče je locirano v pločniku. Opremljeno je z dvema potopnima črpalkama moči 4 kW. Od črpališča poteka tlačni vod TK3, dimenzije PEHD DN160 preko struge reke Vipave, kjer se naveže na gravitacijski fekalni kanal FK4. Prečkanje struge se izvede zračno, z jekleno nosilno konstrukcijo, ki ne sega v pretočni profil Vipave, njen spodnji rob pa sega minimalno 1 m nad visoko vodno gladino 100-letne povratne dobe. Konstrukcija bo izvedena tako, da bo služila tudi kot brv za peš promet, pri izdelavi projektne dokumentacije za objekt premostitve mora sodelovati tudi arhitekt.
g) Fekalni kanal FK4:
Fekalni kanal je dimenzije DN250, poteka sprva vzdolž poljske poti na desnem bregu reke Vipave do lokacije predvidenega črpališča 4 ob ekološkem otoku.
h) Črpališče 4:
Črpališče je opremljeno z dvema potopnima črpalkama moči 14 kW. Od črpališča poteka sprva po poljski poti, nato pa po lokalni cesti, tlačni vod TK4, dimenzije PEHD DN200. Po prečkanju glavne ceste skozi Miren se vzpne do vrha Lasca, kjer se naveže na gravitacijski fekalni kanal FK5.
i) Fekalni kanal FK5:
Fekalni kanal ima dimenzije DN250, poteka vzdolž lokalne ceste čez Lasc, prečka državno cesto pri mostu čez Vrtojbico in se zaključuje v črpališču 5 na desnem bregu Vrtojbice.
j) Črpališče 5:
Črpališče je opremljeno z dvema potopnima črpalkama moči 8 kW. Odpadna voda se od tu preko tlačnega voda TK5, dimenzije PEHD DN250 prečrpa na lokacijo ČN ob Vrtojbici. Trasa tlačnega voda poteka najprej po poljski poti, ki poteka po desnem bregu Vrtojbice, nato pa ob zahodnem vznožju konglomeratnega griča do ČN.
(3) Objekti črpališč so sestavljeni iz podzemnega jaška, v katerem so nameščene potopne črpalke in ostale armature ter nadzemne krmilne omarice, namenjene za električno napajanje, krmiljenje in daljinsko upravljanje črpališč.
(4) Iztočni kanal iz čistilne naprave je namenjen odvajanju prečiščenih odpadnih voda iz čistilne naprave v Vrtojbico.
(5) Odvodnjavanje meteornih voda z območja ČN bo prioritetno urejeno s ponikanjem le-teh v dobro prepustna tla. Preko meteornega kanala se bodo odvodnjavali le viški voda ob intenzivnejših padavinah oziroma prelivna voda iz ponikovalnic. Pred navezavo meteornih voda na ponikovalnice in dalje meteorni kanal se bo padavinska voda mehansko očistila na ustrezno dimenzioniranih peskolovih in separatorjih ogljikovodikov.
V. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVO OKOLJA IN NARVNIH DOBRIN TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
11. člen
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Trasa dovodnega kanala poteka preko območja ambienta hiš v Mirnu s hišnimi številkami 179, 180, 181, 183, 185, 186, 187.
(2) Objekte in območje kulturne dediščine je treba varovati pred poškodbami ali uničenjem tudi med gradnjo – čeznje ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna energetska in telekomunikacijska infrastruktura, na njih se ne sme odlagati materiala. Po končani gradnji je objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem med gradnjo, zato je med gradnjo potrebno:
– varovati pripadajočo komunikacijsko in infrastrukturno navezavo na okolico enote dediščine: dvoriščno-vrtna parcela z niveleto in funkcijo površin ter lega, namembnost in oblikovanje pripadajočih sekundarnih objektov,
– varovati morebitno vrtno arhitekturno zasnovo ureditve odprtega prostora ob varovanih objektih,
– ob objektu stavbne dediščine je prepovedano odstraniti stara drevesa ali živice, ograje, ki sodijo v zgodovinski kontekst varovanega objekta,
– nivo poti in cest ob objektih dediščine, ki je primarno nižji od praga vhoda, se mora ohranjati oziroma ponovno vzpostaviti,
– pred načrtovanjem in izvajanjem kakršnihkoli posegov je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje na ZVKDS, OE Nova Gorica,
– med gradbenimi deli s težjimi stroji, ki povzročajo vibracije (težja pnevmatska kladiva, valjarji in podobno), je potrebno izmeriti pospeške in hitrosti vibracij pri zgoraj navedenih najbližjih objektih kulturne dediščine in po potrebi znižati njihovo intenziteto oziroma gradbena dela ustaviti,
– gradbena dela se morajo opraviti na način, da bo vidna podoba okolice enot kulturne dediščine kar najmanj spremenjena: ohrani se obstoječa zasaditev in zatravitev oziroma se jo v primeru poškodb ustrezno nadomesti, območje se tlakuje z enakimi materiali kot so bili prisotni v obstoječem stanju,
– ograje ali podobni objekti, ki sodijo v zgodovinski kontekst varovanega objekta se ne smejo poškodovati ali odstraniti,
– nivo poti in cest ob objektih dediščine, se mora ohranjati oziroma ponovno vzpostaviti v izvorno stanje.
(3) Pri izvajanju del v bližini objekta kulturne dediščine Vrtojba – Spomenik NOB v Spodnji Vrtojbi (EŠD 13485) je potrebno:
– varovati avtentično lokacijo, materialno substanco in fizično pojavnost enote dediščine, varuje se vsebinski in prostorski kontekst območja dediščine z okolico (vedute na enoto dediščine),
– na območjih enot memorialne dediščine ni dovoljena gradnja ali postavljanje drugih enostavnih objektov in infrastrukturnih elementov (elektro in telefonske omarice, hidranti ipd.), razen objektov, ki so namenjeni potrebam in prezentaciji dediščine,
– komunalni in drugi infrastrukturni vodi naj se izogibajo območij memorialne dediščine v največji možni meri,
– potrebno je izvajati nadzor nad gradbenimi deli, ki ga izvaja ZVKDS, OE Nova Gorica.
(4) Pri delih ob arheološkem območju Miren – Arheološko najdišče Vukova brajda (EŠD 17659) je potrebno ob izkopih zagotoviti spremljevalni arheološki nadzor, ki ga bo izvajal ZVKDS OE Nova Gorica. Investitor se je dolžan dogovoriti pred začetkom del (vsaj 7 dni) z izvajalcem spremljevalnega arheološkega nadzora glede poteka del in omogočiti nemoteno izvajanje arheološkega nadzora. V primeru najdb arheoloških ostalin bo ZVKDS, OE Nova Gorica posredoval nadaljnja navodila.
(5) Objekti in območja kulturne dediščine se ne smejo izkoriščati za deponije viškov materialov.
(6) Pred načrtovanjem in izvajanjem kakršnihkoli posegov je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje na ZVKDS, OE Nova Gorica.
12. člen
(ohranjanje narave)
(1) Predvideno območje RPN s kanali delno posega na območja varovanja narave in sicer:
– območje Natura 2000 – Dolina Vipave (3000226);
– Ekološko pomembno območje – Vipava-reka in osrednji del Vipavske doline (54700, 53400).
(3) Na območju Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
(4) Za zmanjševanje vplivov na živalske vrste v gnezditvenem, mrestitvenem in drstitvenem obdobju je potrebno upoštevati:
– odstranjevanje lesne vegetacije in bolj hrupna dela je potrebno izvesti izven gnezditvene sezone ptic in sicer naj se dela ne izvajajo od sredine februarja do konca julija;
– zaradi varstva dvoživk naj se gradnja ne izvaja v času glavne spomladanske selitve dvoživk, to je od začetka marca do konca aprila;
– dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se mora načrtovati in opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor in sicer naj se dela opravijo v času od začetka avgusta do konca januarja;
– večja gradbena dela naj bodo opravljena v času od začetka avgusta do februarja.
(5) Zemeljski višek, deponije materialov in organizacija gradbišča za območje ČN se začasno uredi na platoju ČN. Morebitne deponije cevi in drugega gradbenega materiala ter lokacije začasnih objektov za potrebe gradnje in infrastrukture je potrebno načrtovati izven varovanih območij narave in območij pomembnih za ohranjanje biotske pestrosti.
(6) Za dostope naj se uporabijo že obstoječe poti. Morebitne potrebne dodatne začasne dostopne poti naj se izvedejo izven varovanih območij narave in območij, pomembnih za ohranjanje biotske pestrosti. Po končani gradnji se površine ustrezno sanirajo.
(7) Zaradi verjetnost pojavljanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst je potrebno zemeljske izkope omejiti na čim manjšo možno površino. Morebitne zemljine od drugod naj se na delovišče ne vnaša. Stroji, ki se jih pri delu uporabljajo naj bodo pripravljeni tako, da ne bo možno širjenje semen rastlin iz drugih delovišč. Po končanih gradbenih delih naj se z deli poškodovane površine ustrezno sanira na način, ki bo omogočal čim hitrejše naravno zaraščanje. Kolikor se pojavijo invazivne rastlinske vrste, je potrebno predvideti hitro in redno odstranjevanje invazivnih rastlin.
(8) Za zmanjševanje negativnih vplivov na vodne organizme je potrebno upoštevati sledeče ukrepe:
– z gradbenimi stroji se posega v vodni prostor le kolikor je to nujno potrebno; dela naj bodo načrtovana in izvedena tako, da se ohranja povezanost oziroma celovitost vodnega prostora; talno prečkanje naj se izvede pod strugo, s podvrtavanjem z daljinsko vodeno garnituro;
– zagotoviti je potrebno vse okoljevarstvene ukrepe za preprečevanje onesnaževanja (v času gradnje in med obratovanjem): zagotovi naj se zbiralnik fekalij, ki bi fekalije zadržal ob morebitni odpovedi črpališč ali čistilne naprave. Velikost in lega jezerca se določi v projektni dokumentaciji;
– ob predvidenih delih ob ali v vodi, je potrebno vsaj 7 dni pred začetkom gradnje obvestiti Ribiško družino Renče o začetku gradnje, da izvede ali organizira izvedbo intervencijskega odlova rib na predvidenem delu posega oziroma predelu, kjer je ta vpliv še lahko prisoten. Če bodo dela potekala etapno in daljše časovno obdobje, mora izvajalec obvestiti Ribiško družino Renče ob vsakem novem posegu v strugo tako, da se lahko intervencijski odlovi po potrebi opravijo pred vsakim novim posegom v strugo vodotoka;
– črpališči Č1 in Č5 sta locirani na rob območja Natura 2000;
– med izvajanjem gradbenih in vzdrževalnih del, naj se po omočenih strugah vodotokov s stroji in vozili ne vozi.
(9) Za zmanjšanje vplivov na podzemeljske geomorfološke naravne vrednote je potrebno zagotoviti najmanjšo možno mero poseganja vanje – ob nepredvidenem odprtju jame je potrebno obvestiti pristojne inštitucije, ki bodo jamo pregledale in dale navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata.
(10) Ukrepi za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanje: Za osvetljevanje območja naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila), namestitev svetilk naj se omeji na minimum, po polnoči naj se moč osvetljevanja zmanjša, reklamna in okrasna osvetlitev naj se na območju prepove, posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji. Gradbišča naj se ponoči ne osvetljuje, kvečjemu je dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje, ki naj bo opremljeno s senzorjem.
13. člen
(varstvo okolja in naravnih dobrin)
(1) Območje RPN prečka reko Vipavo (vodotok 2. reda). Kolektor kanal večkrat prečka reko Vrtojbico in reko Vipavo. Območje regionalnega prostorskega načrta za ČN ob Vrtojbici se v celoti nahaja na območju podzemne vode (ID 5) in deloma na območju katastrofalnih poplav. Varovalni pas ob Vrtojbici je 5 m.
Za zmanjšanje vplivov na površinske in podzemne vode predlagamo sledeče omilitvene ukrepe:
– v času gradnje in med obratovanjem čistilne naprave se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi, da se prepreči onesnaženje podzemne in površinske vode, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Prostor v katerem bo deponirana nevarna snov se zgradi kot tesnjena lovilna skleda, z zagotovljeno dodatno prostornino za zbiranje celotnega deponiranega volumna v primeru izlitja;
– vsi povezovalni vodi in objekti v katerih bo zbirana in predelovana odpadna voda se ustrezno zatesnijo, skladno z veljavnimi standardi;
– vse parkirne in povozne površine se utrdijo, omejijo se z dvignjenimi betonskimi robniki in nagnejo proti lovilcu olj;
– v projektni rešitvi bo predvideno in projektno obdelano mersko mesto za odvzem vzorcev dokončno očiščenih odpadnih voda iz čistilne naprave;
– pri načrtovanju izpusta očiščenih odpadnih voda v vodotok je potrebno upoštevati ugotovitve študije, ki bo preučila možnost neškodljivega sprejemanja predvidenih vodnih količin v konkreten vodotok na podlagi hidravlične analize prevodnosti struge vodotoka ter maksimalnih odtočnih količin očiščene odpadne vode;
– iztočni objekt očiščene odpadne vode bo načrtovan tako, da ne sega v pretočni profil vodotoka in mora biti oblikovan v naklonu brežine (z vgrajeno povratno zaklopko po potrebi). Kota dna iztoka naj bo na spodnjem delu brežine;
– križanja z vodotoki naj se izvedejo tako, da bo vpliv na vodotoke čim manjši. Talno prečkanje naj se izvede pod strugo, s podvrtavanjem z daljinsko vodeno garnituro;
– ohranjati bo potrebno obstoječo kategorizacijo vodotokov (Vrtojbica 1.–2. razred, Vipava 2. razred).
Za zmanjšanje negativnih vplivov na vodovarstveno območje – predlagani nivo bo za javno kanalizacijsko omrežje pred uporabo preverjena skladnost s standardiziranimi postopki.
(2) Pri izvajanju zemeljskih in gradbenih del bo potrebno izvajati ukrepe za zaščito tal pred onesnaženjem in erozijo. Posegi v tla se bodo izvajali tako, da se prizadene čim manjše talne površine. Podrobneje bodo ukrepi določeni na podlagi rezultatov geomehanskih raziskav terena, ki bodo izvedene v naslednji fazi izdelave regionalnega prostorskega načrta.
(3) Za zmanjšanje vpliva na kakovost zraka je potrebno upoštevati:
– Postopki čiščenja odpadnih vod, pri katerih se lahko sproščajo onesnaževala ali vonjave, morajo biti v zaprtih prostorih, cevovodi med posameznimi fazami zaprti, prav tako prečrpališča. To so na primer grablje za odstranjevanje grobih delcev in kontejner za skladiščenje tega ostanka, sprejem grezničnih gošč, prečrpavanje blata iz končne faze čiščenja v nadaljnje faze obdelave, obdelava blata z gniliščem, dehidracija blata in njegovo končno skladiščenje pred odvozom. Poleg tega je potrebna uporaba naprav, ki so usklajene s stanjem tehnike glede emisij snovi v zrak.
– Vse poslovne in javne objekte na območju ČN je potrebno priključiti na plinovod.
(4) Glavni vir obremenjevanja okolja s hrupom v okolici obravnavane lokacije je v obstoječem stanju gramoznica, betonarna in CPG asfaltna baza Vrtojba Primorja d.d. Ajdovščina in obstoječi motorni promet do/iz omenjenih obratov. Na osnovi obstoječih virov hrupa v bližini obravnavane lokacije ugotavljamo, da je okolje v obstoječem stanju že obremenjeno s hrupom. Pridobljeni podatki o meritvah hrupa zaradi obratovanja asfaltne baze nakazujejo, da okolje tudi pri najbližjih stanovanjskih objektih predvidene ČN v obstoječem stanju ni prekomerno obremenjeno s hrupom.
Upoštevati je potrebno omilitvene ukrepe in sicer:
– vsi prevozi tovornih vozil na in z čistilne naprave naj se izvajajo samo v dnevnem času.
(5) Pri postopku čiščenja odpadnih vod bodo nastajali naslednji odpadki: odvečno blato, mehanski delci, pesek in maščobe iz naprave mehanskega čiščenja. Zgoščeno blato se bo zbiralo v kontejnerju, ki se bo redno odvažal na deponijo. Na rešetkah finih grabelj se bodo zadržali večji delci v odpadni vodi, ki se jih bo stisnilo ter nato odložilo v kontejner. Pesek iz peskolova se bo deponiral v kontejner. Kontejner se bo odvažal in praznil po potrebi. Izločene maščobe se izločajo preko finih grabelj v kontejner.
(6) Na območju najboljših kmetijskih zemljišč z velikimi pridelovalnim potencialom mora biti delovni pas čim ožji.
Na območju kmetijskih zemljišč je z ustrezno projektno dokumentacijo in izvedbo projekta potrebno zagotoviti ustrezno sanacijo in polno funkcionalnost melioracijskih sistemov na zemljiščih, ki ne bodo odtujena oziroma urbanizirana.
Pri prečkanju hidromelioracijskih območij naj se upoštevajo naslednji možni ukrepi:
– globina polaganja kanalizacijskih vodov mora biti takšna, da po končanem posegu ne predstavlja ovire za kmetijsko proizvodnjo;
– izgradnja objektov (polaganje kanalov) mora biti časovno prilagojena kmetijski proizvodnji. V primeru, da bodo kmetovalci zaradi oviranja kmetijske proizvodnje v času izvedbe del utrpeli ekonomsko izgubo, naj se ta nadomesti;
– v obdobju gradnje je potrebno posebno skrb nameniti preprečevanju poškodb sosednjih kmetijskih zemljišč ob območju RPN, ki jih gradnja neposredno ne prizadene;
– za omilitev vplivov, zaradi poseganja na opuščen sadovnjak, naj se izvede sanacijo na površini 0,76 ha, kar je ekvivalentno uničeni površini zemljišča. Sanacija naj se izvede na območju opuščenega sadovnjaka (GERK PID 1591190), in sicer zunaj meje RPN. Rekultivacija naj bo izvedena s kvalitetnim humusnim materialom, na območju, kjer je bila predhodna rekultivacija slabše izvedena;
– vrhnji del izkopane zemljine oziroma humusni material je potrebno deponirati na za to pripravljeno mesto. Prst je treba odstranjevati in premeščati na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaževanj s škodljivimi snovmi in mešanja z manj kvalitetnim materialom. Deponije prsti se izvedejo tako, da deponije ne posegajo na kmetijska zemljišča ter da bo ohranjena rodovitnost in količina prsti;
– izkopani humusni material naj se po izgradnji ter v določeni meri med samo izgradnjo, uporabi za sanacijo oziroma prekritje in rekultivacijo območja posega. Pri izvedbi je treba ločiti zgornji humusni sloj prsti od spodnjih slojev ter ob zasutju vračati plasti tal tako kot so si sledile pred izkopom.
(7) Za zmanjšanje negativnih vplivov na gozd naj bodo objekti in servisne dejavnosti od Vrtojbice oddaljeni vsaj 20 m. Pri objektih, ki segajo do vodotoka, je potrebno ohraniti obvodni pas vegetacije na nasprotnem bregu Vrtojbice.
(8) Po zaključku vseh del se, tako na območju polaganja komunalne infrastrukture, kot tudi na območju začasnih gradbiščnih površin, zemljišča sanira do enakega stanja in kvalitete, kot je bilo pred gradbenim posegom.
(9) Posegi morajo biti izvedeni tako, da se odstrani čim manjše število obstoječe drevesne vegetacije in da je povzročena škoda na vegetaciji, ki se ohranja, čim manjša.
(10) Ukrepi za varstvo okolja oziroma njegovih posameznih sestavin so podani na podlagi smernic nosilcev urejanja preostra in izdelanih strokovnih podlag.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
14. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi nesrečami)
(1) Ureditve se načrtuje tako, da bodo pri gradnji in obratovanju izvedeni vsi ukrepi, da ob poplavi ne bo škodljivega vpliva na vode in vodni režim, da ne bo drugih škodljivih vplivov na okolje in da se poplavna ogroženost območja ne bo povečala.
(2) V projektni dokumentaciji morajo biti obdelani in ustrezno prikazani vsi ukrepi za zaščito pred poplavami in ukrepi s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim, stabilno stanje in okolje nasploh. V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti priloženi detajli in definirani tipi posameznih elementov (peskolovov, ponikovalnice, lovilci olj, čistilna naprava).
Osnovni omilitveni ukrep pred poplavami je izravnava platoja, na katerem bo stala ČN ob Vrtojbici, na minimalni koti 49.85 m.n.m. (kota, kjer je upoštevano 50 cm varnostno nadvišanje), kar je skladno s predvidenim konceptom izvedbe priključitve ceste na ČN ob Vrtojbici. Poleg tega bo glede na hitrostno karto potrebno izvesti ustrezno utrditev dvignjenega platoja.
Pri izvajanju zemeljskih in gradbenih del je potrebno izvajati ukrepe za zaščito pred erozijo in poplavami. Brežine naj bodo prilagojene varovalnemu nasipu pred visokimi vodami.
(3) Erozijska ogroženost tal je delno prisotna pri izvajanju globokih izkopov za objekte in naprave, ki se bodo izvajali po kampadah. Na zaledni strani in ob straneh objekta mora biti položena drenaža na nivoju temeljev. Izkop se izvaja v suhem vremenu, kampadno, da ne pride do rušitve gradbene jame. Vso voda (drenaža, greznice, odtoki) je potrebno kontrolirano odvesti s področja gradnje. Izvedba greznic na ponikanje ni dopustna.
(4) Oskrba z požarno vodo bo zagotovljena preko vodovodnega omrežja z nameščenimi požarnimi hidranti – merodajni pretok požarne vode 10 l/s, morebitni večji porabniki požarne vode si zagotovijo ustrezne količine vode.
Za zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami je potrebno zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja, odmiki objektov od parcelnih mej praviloma 4,0 m in več. Prometne površine za intervencijska vozila predvideti na dovoznih cestah in ploščadih.
(5) Za vzdrževanje in nadzor investitor zagotovi ustrezno službo.
(6) Na območju čistilne naprave preko geološko nestabilnih, labilnih območij se izvede predhodne sanacije teh površin in gradi skladno s pogoji strokovno kvalificiranih geoloških in geomehanskih služb. Poročilo mora temeljiti na raziskavah s sondažnimi izkopi ali vrtinami, ki segajo v podlago.
Objekti morajo biti grajeni potresno varno z upoštevanjem pospeškov tal ag = 0,175 po EMS lestvici. Dopustna obremenitev tal (sigma dop) bo določena pred izvedbo objektov z ustrezno sondažno raziskavo.
(7) Kolikor se z gradnjami posega na parcele v lasti države – javno dobro vode bo potrebno skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti po določilih stvarno pravnega zakonika.
(8) Na območju RPN skladno z Uredbo o gradnji in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) gradnja zaklonišč osnovne zaščite ni potrebna.
VII. ETAPNOST IZVEDBE IN MONITORING
15. člen
(etapnost projektiranja in izgradnje)
(1) Projektiranje in izvajanje ČN in gospodarske javne infrastrukture na širšem območju naselij Vrtojba, Miren in Orehovlje bo potekalo po etapah.
Kot etape naj se predvidijo:
a. Plato ČN z vsemi ureditvami na njem ter z vsemi komunalnimi priključki potrebnimi za funkcioniranje ČN. V tem sklopu mora biti predvidena tudi nova TP in iztok v Vrtojbico.
b. Dograditev kanala S;
c. Dovodni kanal iz Orehovelj in Mirna s potrebnimi črpališči;
d. Servisno upravni kompleks.
Za te etape bo možno ločeno pripravljati projektno in investicijsko dokumentacijo in pridobivati ustrezna dovoljenja.
(2) Začasnost, delovanje gradbišča ČN se lahko omogoči z začasnimi priključki na komunalne naprave.
16. člen
(monitoring)
(1) Zagotovi naj se monitoring živalskih vrst, zaradi katerih je določeno območje Natura 2000 in sicer primorske podusti (Chondrostoma genet), laške žabe (Rana latastei), navadnega škržka (Unio crassus), ozkega vretenca (Vertigo angustior), grbe (Barbus plebejus), primorske belice (Alburnus alburnus alborella), mazenice (Rutilus rubilio), primorske nežice (Cobitis bilineata), laškega piškurja (Lethenteron zanandreai), mreniča (Barbus meridionalis caninus), pred gradnjo ter po gradnji oziroma med obratovanjem. Ugotovitve monitoringa naj bodo podlaga za morebitne dodatne ukrepe tudi v času obratovanja.
(2) Nekateri viri na primer kurilna naprava, generator na območju ČN bodo zavezanci za izvedbo prvih meritev emisij snovi v zrak, zato bo upravljavec teh naprav moral izvajati monitoring.
(3) Spremljanje stanja okolja v času obratovanja naj poteka z izvedbo prvega ocenjevanja hrupa v okolju. To je potrebno za dejavnosti in naprave, za katere je prvo ocenjevanje predpisano za napravo ali obrat, zavezanec je upravljavec vira hrupa.
(4) Lastnik objekta mora zagotoviti monitoring v času obratovanja nad izpustom padavinskih vod v okolje. Izvajanje monitoringa nadzira inšpektor za okolje. Investitor mora zagotovi naravovarstveni nadzor, ki naj ga opravlja strokovnjak biolog. Nadzor se mora nujno izvajati v času prečkanja Natura območja. O spremljanju stanja je potrebno izdelati poročilo in ga posredovati na ZVNRS. Tri leta po začetku obratovanja ČN naj se dvakrat na leto dolvodno od iztoka v Vrtojbico v spomladanskem in jesenskem času izven drstitvenega obdobja spremlja stanje kvalifikacijskih vrst za Natura 2000 območje, ki so na območju prisotne.
(5) Monitoring obratovanja čistilne naprave je potrebno izvajati v skladu z zakonsko podlago. V času gradnje nadzor izvaja investitor v okviru svojega nadzora izvajalcev (dvakrat mesečno) in inšpektor za okolje (po potrebi). Po posegu naj se izdela kategorizacija vodotoka Vrtojbica s čimer se dokaže, da se le-ta ohranja. Monitoring na kmetijskih zemljiščih naj se opravlja dvakrat mesečno, v času gradbenih del na hidromelioracijskih območjih. Opravlja naj ga ustrezen strokovnjak, ki ga potrdi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po izgradnji naj tudi preveri, ali so bila zemljišča povrnjena v obstoječe stanje in ali so melioracijski sistemi sanirani.
(6) V času gradbenih in zemeljskih del bo na območju potreben stalen arheološki nadzor. Monitoring izvaja ZVKDS OE, Nova Gorica.
VIII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
17. člen
(dopustna odstopanja)
(1) Pri načrtovanju in izvedbi ČN je dopustno odstopanje od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter od predvidene zmogljivosti ČN, določene s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških, energetskih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovnega, energetsko tehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev ter od predvidene zmogljivosti ČN iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju RPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije v delovno področje katerih odstopanja spadajo, in podpisniki tega odloka.
(3) Podrobnejša razporeditev komunalne infrastrukture se določi v projektni dokumentaciji v mejah RPN, oziroma v mejah vplivnega območja posamezne podzemne infrastrukture.
(4) Na območju RPN so dopustni posegi za ureditev ograjnih zidov, enostavnih oziroma nezahtevnih objektov, nadaljnji razvoj, rekonstrukcijo in sanacijo ostalih komunalnih omrežij in naprav v skladu s predpisi o odmikih in križanjih, ter da ne bodo onemogočale vzdrževalnih del na objektih in napravah ČN in pripadajočih vodov.
IX. KONČNE DOLOČBE
18. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti RPN)
Po izvedbi z RPN predvidene prostorske in infrastrukturne ureditve so dopustna investicijska vzdrževalna dela na objektih in napravah ČN.
19. člen
(objava in uveljavitev odloka)
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 350-0-0013/2009-19
Miren, dne 22. novembra 2011
Župan
Občine Miren - Kostanjevica
Zlatko Martin Marušič l.r.
Št. 01101-26/2011-2
Šempeter pri Gorici, dne 24. novembra 2011
Župan
Občine Šempeter - Vrtojba
mag. Milan Turk l.r.