Uradni list

Številka 57
Uradni list RS, št. 57/2011 z dne 15. 7. 2011
Uradni list

Uradni list RS, št. 57/2011 z dne 15. 7. 2011

Kazalo

2654. Pravilnik o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov, stran 8297.

Na podlagi tretjega odstavka 58. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1, Uradni list RS, št. 16/08, 123/08 in 30/11) ministrica za kulturo izdaja
P R A V I L N I K
o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa način označevanja nepremičnih kulturnih spomenikov (v nadaljnjem besedilu: spomenik) ter obliko in vsebino oznak na spomenikih.
2. člen
(dolžnost označevanja spomenikov)
(1) Vsak spomenik mora biti zaradi boljše prepoznavnosti označen z oznako spomenika v skladu s tem pravilnikom.
(2) Oznaka spomenika je označevalna tabla (v nadaljnjem besedilu: tabla) na pročelju spomenika ali podobnem primernem mestu. Njena namestitev je obravnavana kot vzdrževalna dela.
(3) Na poseben način se s talno tablo označi spomenik manjših dimenzij (npr. javna skulptura, znamenje, vodnjak, edikula, krajinski spomenik).
(4) V izjemnem primeru, kadar to zahteva varstveni režim, je tabla lahko nameščena na poseben nosilec pred objektom.
(5) Za namestitev table je potrebna priglasitev v skladu z 2. točko 28. člena ZVKD-1. Del vloge za priglasitev je skica s predlagano mikrolokacijo postavitve.
(6) Izjemoma se ne označujejo posamezni arheološki ali drugi spomeniki, kadar tako določa akt o razglasitvi in je to nujno zaradi načina varovanja spomenika ali njegovih delov.
(7) Spomeniki, uvrščeni na seznam UNESCO, in spomeniki evropskega pomena se namesto s tablo po tem pravilniku označijo v skladu z mednarodnimi akti, ki določajo njihov status. Lahko so označeni tudi s tablo po tem pravilniku.
3. člen
(vsebina oznake spomenika)
Tabla spomenika državnega ali lokalnega pomena je okrogle oblike. Na njej so osnovne informacije o spomeniku.
(1) Osnovne informacije o spomeniku sestavljajo:
– ime spomenika, ki je praviloma enako imenu enote dediščine iz registra kulturne dediščine brez krajevnega dela imena,
– enotna identifikacija dediščine iz registra kulturne dediščine,
– vrsta spomenika,
– ime samoupravne lokalne skupnosti, ki je razglasila spomenik lokalnega pomena, oziroma ime »Republika Slovenija« za spomenik državnega pomena.
(2) Vsi napisi na tabli so v slovenščini. Na območjih občin, kjer se kot uradni jezik uporabljata tudi italijanščina in madžarščina, so napisi obvezno dodatno v teh jezikih, vendar ne smejo biti izrazno bolj poudarjeni od napisov v slovenščini. Dodatno so napisi lahko tudi v angleščini. Oblikovno so podrejeni uradnim jezikom v Sloveniji.
4. člen
(spoznavni znak Haaške konvencije)
(1) Dodaten obvezen element table za kulturne spomenike je znak Konvencije o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (Uradni list FLRJ – MP, št. 4/56, Uradni list RS – MP, št. 54/92, 15/92 in 7/93, 2/93, v nadaljevanju: Haaška konvencija).
(2) Znak Haaške konvencije ima obliko priostrenega ščitka s štirimi navzkrižnimi polji s temno modrim enakokrakim, navzdol obrnjenim trikotnikom v zgornjem delu in s temno modrim, diagonalno postavljenim kvadratom v spodnjem delu ščitka. Modri ploskvi se točkovno stikata tako, da sta ob straneh postavljena enaka bela trikotnika.
(3) Kakršnakoli komercialna raba znaka Haaške konvencije je prepovedana. Kot informacijski znak je lahko uporabljen samo v tiskanih informativnih gradivih, ki jih posreduje konservator. Znaka Haaške konvencije ni dovoljeno uporabljati na kažipotih ali na objektih, ki nimajo statusa kulturnega spomenika.
5. člen
(grafična podoba table)
(1) Okrogla tabla ima ob robu razporejene osnovne informacije, v jedru pa haaški ščitek.
(2) Tipografija povzema črkovno vrsto celostne grafične podobe države.
(3) Tabla je kovinska z belo podlogo. Talna tabla je bronasta, brez barv, z reliefnimi napisi.
(4) Tabla spomenika lokalnega pomena se od table spomenika državnega pomena razlikuje le v podatku o vrsti spomenika in razglaševalca.
(5) Natančna oblika, velikost, materiali, tipografija, razpored vsebine in predpisana tehnična izhodišča za način postavitve in uporabe tabel so opredeljeni v posebnem Priročniku za označevanje nepremičnih kulturnih spomenikov, ki je priloga tega pravilnika in se objavi na spletnih straneh Ministrstva za kulturo.
6. člen
(uporaba spoznavnega znaka Haaške konvencije v primeru oboroženega spopada)
(1) V primeru nevarnosti oboroženega spopada se spomeniki dodatno označijo z znakom Haaške konvencije v obliki tabel ali transparentov na tkanini ali plastični foliji, na katere je znak Haaške konvencije natisnjen ali narisan v velikosti najmanj 100 x 70 cm.
(2) Znak Haaške konvencije se uporablja sam (v nadaljnjem besedilu: enojni znak Haaške konvencije) ali trikrat ponovljen (v nadaljnjem besedilu: trikrat ponovljeni znak Haaške konvencije). Trikrat ponovljeni znak Haaške konvencije je sestavljen iz treh enojnih znakov Haaške konvencije v trikotni obliki (en znak spodaj).
(3) O tem, ali spomeniki iz prvega odstavka tega člena izpolnjujejo pogoje za posebno varstvo iz 10. člena Haaške konvencije, odloči Odbor za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada na predlog ministra, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, skupaj z ministrom, pristojnim za obrambo.
(4) Spomeniki, ki niso pod posebnim varstvom, se lahko v primeru oboroženega spopada označijo samo z enojnim spoznavnim znakom Haaške konvencije.
(5) Enojni in trikrat ponovljeni znaki Haaške konvencije se namestijo na strehe objektov iz tretjega in petega odstavka in na njihova izpostavljena pročelja po navodilih pooblaščene osebe Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena oseba).
7. člen
(način označevanja)
(1) Primeren prostor za pritrditev table na pročelju spomenika ali na posebnem nosilcu pred objektom ali za vgradnjo talne oznake potrdi pooblaščena oseba (konservator ZVKD) v soglasju z lastnikom ali upravljavcem spomenika. Tabla mora biti pritrjena tako, da nosilec čim manj posega v pročelje ali drugo zunanjo površino objekta in je vizualno skladna z njim.
(2) Tabla spomenika se ne namešča na kamnite portale, okvirje, reliefne ali keramične okrase, štukaturne robove in podobne elemente pročelij.
(3) Tabla se praviloma ne namešča nižje kot 2,5 metra nad tlemi.
8. člen
(pojasnilne table)
(1) Kulturni spomeniki so lahko dodatno označeni s pojasnilnimi tablami, ki vsebujejo kratka pojasnila o zgodovini in lastnostih spomenika. Besedilo pojasnil potrdi pooblaščena oseba.
(2) Pojasnilne table morajo biti oblikovno in dimenzijsko podrejene tabli spomenika.
(3) Pojasnilne table morajo upoštevati varstveni režim spomenika ter biti usklajene z likovnimi prvinami pročelja, z neposredno okolico lokacije in s celostno podobo lokalne skupnosti, kjer je ta sprejeta.
(4) Vitrine, stoječi panoji, obešeni panoji, viseči transparenti z dodatnimi podatki na pročeljih in strehah spomenikov niso dovoljeni, razen v izjemnih primerih (npr. gradbeni odri), ki jih s kulturnovarstvenimi pogoji dopušča varstveni režim spomenika.
(5) Elektronski ekrani ali drugi sodobni tehnični pripomočki na pročeljih in strehah kulturnih spomenikov niso dovoljeni, razen v izjemnih primerih, kadar to dopušča varstveni režim spomenika.
9. člen
(usmerjevalne oznake)
(1) Usmerjevalne oznake so oznake različnih kulturnih in drugih poti, prometni znaki, usmerjevalne puščice in podobni znaki, ki nimajo neposredne zveze s spomenikom.
(2) Usmerjevalne in podobne oznake (npr. markacije poti) se praviloma ne nameščajo na ali v posamezne spomenike ali v spomeniška območja. Pooblaščena oseba lahko izjemoma dovoli namestitev usmerjevalnih oznak na spomenikih ali posebnih nosilcih in v spomeniških območjih, napisane ali naslikane na talnih površinah, kadar to ni v nasprotju z varstvenim režimom spomenika.
10. člen
(druge oznake na spomenikih)
(1) Na spomeniku, nad njim ali ob njem (na parceli spomenika) razen oznak iz 2. do 9. člena tega pravilnika ne sme biti drugih označevalnih ali reklamnih tabel in napisov ali znakov.
(2) Izjemoma so lahko na spomeniku oznake, ki so del varovanih likovnih, funkcionalnih in promocijskih prvin spomenika ali njegovega dela in namembnosti ter so bile postavljene pred razglasitvijo spomenika ali pa so usklajene z aktom o razglasitvi. Izjeme lahko dovoli lastnik objekta ali parcele, če ima zanje predhodno kulturnovarstveno soglasje.
(3) Vse nove table ali drugi napisi, ki presegajo dimenzije table spomenika, morajo biti izdelani po istih oblikovalskih principih kot table spomenika, oblikovane na podlagi tega pravilnika. Možno je nameščanje rekonstruiranih napisnih in promocijskih oznak (tabla, izvesek, napis, zastava), če so skladne z nastankom in funkcijo spomenika ali njegovega dela.
11. člen
(prehodne določbe)
(1) Spomeniki državnega pomena morajo biti označeni s tablo spomenika po tem pravilniku do konca leta 2015. Spomenike državnega pomena, ki so ob uveljavitvi tega pravilnika že označeni po Pravilniku o obliki in namestitvi oznak nepremičnih spomenikov in znamenitosti (Uradni list SRS, št. 33/85) in spomenike lokalnega pomena, je treba označiti po novem pravilniku ob prvi večji prenovi spomenika, najpozneje pa do konca leta 2021.
(2) Table za spomenike državnega pomena naroči in financira država, za lokalne spomenike pa pokrajina oziroma občina, ki je posamezno razglasitev sprejela.
(3) Oznake iz 9. in 10. člena, ki so nameščene na spomenikih in ob njih v nasprotju z določbami tega pravilnika, je treba odstraniti oziroma nadomestiti v skladu s tem pravilnikom najpozneje do konca leta 2021.
12. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o obliki in namestitvi oznak nepremičnih spomenikov in znamenitosti (Uradni list SRS, št. 33/85).
13. člen
(končna določba)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-15/2010/13
Ljubljana, dne 7. julija 2011
EVA 2009-3511-0016
Majda Širca l.r.
Ministrica
za kulturo

AAA Zlata odličnost