Uradni list

Številka 184
Uradni list RS, št. 184/2021 z dne 26. 11. 2021
Uradni list

Uradni list RS, št. 184/2021 z dne 26. 11. 2021

Kazalo

3624. Uredba o državnem prostorskem načrtu za daljnovod 2 × 110 kV Trebnje–Mokronog–Sevnica, stran 10798.

  
Na podlagi drugega odstavka 270. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) v zvezi s prvim odstavkom 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 57/12) in drugim odstavkom 11. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, 106/10 – popr., 57/12 in 61/17 – ZUreP-2) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O 
o državnem prostorskem načrtu za daljnovod 2 × 110 kV Trebnje–Mokronog–Sevnica 
I. SPLOŠNI DOLOČBI 
1. člen 
(podlaga državnega prostorskega načrta) 
(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt, 99/07, 57/12 – ZPNačrt-B in 61/17 – ZUreP-2) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt, 99/07, 57/12 – ZPNačrt-B in 61/17 – ZUreP-2) sprejme državni prostorski načrt za daljnovod 2 × 110 kV Trebnje–Mokronog–Sevnica (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta, iz katerega je razvidno območje tega načrta, je kot priloga sestavni del te uredbe.
(3) Državni prostorski načrt je v septembru 2021 pod številko naloge J-1/17 izdelalo podjetje Acer Novo mesto, d. o. o.
2. člen 
(vsebina) 
(1) Ta uredba določa: načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, križanj in prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi, obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta ter dopustna odstopanja.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občinah Trebnje, Mirna, Mokronog–Trebelno, Šentrupert in Sevnica.
(3) Za ta državni prostorski načrt sta bila izvedena postopek presoje vplivov na okolje in postopek presoje sprejemljivosti izvedbe planov na varovana območja in pridobljeno Okoljevarstveno soglasje št. 35402-19/2018-78 z dne 25 8. 2021, ki ga je izdala Agencija Republike Slovenije za okolje.
(4) Oznake, navedene v 3., 5., 6., 7., 8., 10., 11., 16., 20., 24. in 25. členu te uredbe, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta.
II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE 
3. člen 
(načrtovane prostorske ureditve) 
(1) S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve:
– gradnja 2 x 110 kV daljnovoda kot nadzemnega dela daljnovoda od obstoječega daljnovoda 2 x 110 kV Hudo–Trebnje do SM36 pri razdelilni transformatorski postaji (v nadaljnjem besedilu: RTP) Mokronog ter od SM37 do SM93 pri RTP Sevnica (v nadaljnjem besedilu: nadzemni vod);
– gradnja daljnovoda 2 x 110 kV kot podzemnega dela daljnovoda je načrtovana kot vzankanje RTP Mokronog iz SM36 in SM37 ter od SM93 do vključitve v RTP Sevnica (v nadaljnjem besedilu: podzemni vod);
– izvedba gozdnih posekov ter ureditev gozdnega roba in zasaditev nadomestne zarasti po končani gradnji;
– izvedba vseh drugih ureditev, ki so nujno potrebne za gradnjo in nemoteno delovanje načrtovanih ureditev, in sicer ureditev dostopnih poti za gradnjo in vzdrževanje daljnovoda in stebrov ter ureditev delovnih površin.
(2) Gradnja nadzemnega voda zajema postavitev stebrov in napenjanje vodnikov ter ureditev ozemljitev in optičnih elektronskih komunikacijskih povezav.
(3) Gradnja podzemnega voda obsega gradnjo kabelske kanalizacije, polaganje kablov, ureditev spojk in ozemljitev ter optičnih elektronskih komunikacijskih povezav.
III. OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 
4. člen 
(območje državnega prostorskega načrta) 
(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. 1381 Boštanj: 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 123, 131, 132, 138, 450, 463, 465, 467, 468, 117/3, 124/1, 128/1, 137/1, 32/14, 32/15, 32/21, 32/22, 32/33, 32/47, 32/50, 32/51, 442/1, 442/4, 443/1, 444/1, 445/1, 446/1, 447/1, 448/1, 448/7, 449/1, 449/7, 451/1, 451/3, 454/3, 454/4, 455/1, 455/2, 457/1, 462/2, 462/3, 1017/14, 1018/4;
– k. o. 1388 Pijavice: 80/2, 83/1, 83/3, 89/2, 90/2, 93/2, 94/2, 97/2, 98/2, 104, 130, 131, 133, 134, 135, 136, 140, 142, 180, 181, 198, 199, 200, 219, 221, 241, 244, 245, 247, 248, 249, 251, 254, 414, 419, 423, 424, 1616, 101/2, 102/2, 105/2, 128/1, 129/1, 137/1, 139/1, 141/1, 141/2, 143/1, 143/2, 144/1, 144/2, 159/2, 159/3, 159/4, 159/5, 159/23, 159/24, 159/25, 159/26, 159/27, 159/28, 159/29, 159/30, 159/31, 159/32, 159/33, 159/34, 159/35, 159/37, 159/38, 159/49, 182/2, 182/3, 185/1, 185/2, 185/3, 185/7, 185/8, 185/9, 185/10, 185/11, 196/2, 252/1, 401/1, 412/1, 412/2, 412/4, 415/2, 426/1, 426/15, 426/2, 426/25, 426/26, 426/27, 426/31, 426/34, 426/35, 426/36, 426/37, 426/49, 426/53, 426/54, 426/55, 431/1, 431/2, 1601/4, 1614/5, 1625/3;
– k. o. 1389 Goveji Dol: 676/1, 677, 681/1, 681/2, 793, 794, 795, 796, 797, 792/4, 798/2, 828/2, 828/4, 829, 830, 870, 871, 872/1, 872/4, 877, 878, 882/1, 882/2, 883/1, 887/1, 888/1, 890, 891, 893, 901/1, 902, 936, 937/2, 940/1, 940/2, 941/3, 943, 945/3, 947/1, 948/1, 948/2, 949/1, 953/1, 953/3, 954, 1214, 1219, 1242, 1243, 1213/3, 1215/1, 1215/2, 1221/1, 1250/9, 1250/10, 1255/1;
– k. o. 1390 Vrh: 116, 117/1, 117/2, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 135/2, 137, 138, 139, 140, 145, 149, 150/1, 150/2, 151, 154, 155, 156, 158, 159, 160, 161/1, 162, 163, 164/1, 164/2, 164/3, 165/1, 165/2, 165/3, 166, 174/1, 176, 179, 181, 214, 215, 216, 217, 218, 219, 223/2, 223/3, 224, 227, 228, 229, 230, 231, 232, 233, 234, 235, 236, 269, 283/1, 283/2, 283/5, 283/6, 284/1, 285/2, 286, 288/1, 290/1, 291, 293/1, 294, 297/1, 298, 299, 302, 312, 346/40, 512/20, 512/21, 512/22, 512/23, 512/24, 512/25, 512/26, 512/30, 512/39, 514, 515, 517, 518, 520, 521/1, 523, 524, 525, 528/2, 529, 530, 531/1, 532/1, 533, 534/1, 535/1, 536/1, 537/1, 538, 539/1, 539/3, 540, 543, 544, 545, 547, 548, 549, 550, 553, 554, 555, 556, 559, 560, 561, 565, 566/1, 566/2, 571, 572, 577, 578, 581, 659/6, 659/7, 659/8, 659/9, 659/15, 707/7, 707/8, 707/9, 707/10, 707/11, 707/12, 707/13, 708/33, 708/34, 708/35, 708/36, 708/37, 1049/5, 1049/6, 1049/7, 1049/8, 1049/9, 1049/10, 1049/11, 1049/12, 1049/13, 1049/14, 1049/15, 1049/16, 1049/17, 1049/18, 1049/19, 1049/20, 1049/21, 1049/22, 1049/23, 1049/40, 1049/46, 1077/1, 1077/10, 1084, 1086, 1090, 1091, 1092, 1093, 1095/1, 1096, 1099, 1100, 1102, 1103/2, 1105, 1109, 1110/1, 1110/2, 1174, 1178, 1191, 1177/2, 1179/1, 1179/2, 1180/1, 1180/2, 1182/1, 1182/2, 1184/1, 1184/2, 1192/1, 2302/2, 2303/1, 2303/2, 2307/6, 2307/7, 2308/1, 2315/2, 2315/9, 2315/10, 2321, 2323, 2324, 2326, 2331, 2335, 2347, 2528;
– k. o. 1397 Tržišče: 275/2, 407, 409/1, 409/3, 409/4, 411, 415, 417, 2452/2, 2455/1, 2455/2, 2456, 2457/1, 2459, 2475, 2505, 2506/1, 2506/2, 2509, 2510/2, 2515, 2516/1, 2688/2, 2701, 2702/2, 2777, 2778/5, 2778/6, 279/2, 2793/6, 2794/4, 2815/1, 2816, 2817;
– k. o. 1398 Bistrica: 2064/30, 2064/31, 2248/2, 2252/1, 2252/2, 2252/3, 2254, 2271/2, 2271/12, 2271/13, 2274/2, 2275, 2276, 2277, 2278, 2279/2, 2280/2, 2284, 2285/1, 2285/3, 2286, 2287/1, 2288/1, 2290/1, 2290/4, 2298/1, 2301/24, 2301/26, 2303/13, 2328, 2465/2, 2465/3, 2465/4, 2466/1, 2466/2, 2466/3, 2467, 2481, 2504, 2507, 2508, 2509, 2889, 2908, 2912, 2913, 2914/1, 2915, 2918, 2919, 2920, 2921, 2922, 2923, 2924, 2925, 2926, 2928, 2929, 2930, 3052, 3053, 3054, 3055, 3057, 3058, 3059, 3060, 3061, 3062, 3065, 3066, 3067, 3070, 3071, 3072, 3073, 3075, 3079, 3081, 3082, 3091/1, 3092, 3095, 3099, 3101, 3106, 3107, 3108, 3109, 3110, 3111, 3112, 3113, 3114, 3115, 3117, 3118, 3119, 3120, 3121, 3122, 3132, 3133, 3134, 3135, 3136, 3140, 3177, 3185, 3186, 3187, 3191, 3201/1, 3202/2, 3202/3, 3202/4;
– k. o. 1400 Straža: 2523/3, 2527/13, 2527/14, 2527/15, 2527/16, 2527/17, 2527/18, 2527/19, 2527/20, 2527/21, 2527/22, 2527/23, 2527/24, 2527/25, 2527/26, 2527/27, 2527/28, 2527/29, 2527/30, 2527/41, 2527/45, 2527/48, 2527/50, 2527/51, 2527/52, 2530/3, 2533/11, 2533/12, 2682/6, 2682/9;
– k. o. 1409 Brezovica: 313/1, 313/2, 324, 325, 1730, 1761, 1770, 1781, 1782, 1757/3, 1757/4, 1757/5, 1757/7, 1758/1, 1759/1, 1760/1, 1763/1, 1763/2, 1763/3, 1764/1, 1764/2, 1765/2;
– k. o. 1410 Mirna: 539, 538/1, 538/2, 542/1, 542/3, 545, 546, 547, 550, 551, 552/1, 555/1, 556/1, 559/1, 559/2, 561, 562, 563, 565/1, 565/2, 566/2, 571, 579/1, 580/1, 580/2, 580/4, 581, 582, 584, 591, 593/1, 594, 595, 597, 598, 600, 1060/2, 1062, 1063, 1065, 1066, 1067/1, 1069, 1700, 1074/7, 1078/1, 1079/1, 1082/2, 1082/9, 1082/10, 1084/3, 1092/2, 1092/7, 1092/9, 1092/10, 1092/11, 1696/2, 1696/3, 1696/4, 1696/7, 1696/8, 1696/9, 1696/10, 1696/11, 1696/20, 1696/21, 1696/22, 1699/1, 1699/2, 1699/3, 1699/4, 1699/5, 1702/1, 1702/2, 1949/1, 1959, 1960, 2072/2, 2078/2, 2079/3, 2109/6, 2109/7, 2109/8, 2109/9, 2109/10, 2109/11, 2109/12, 2109/20, 2109/21, 2109/22, 2273/3, 2273/4, 2275, 2279/1, 2281/2, 2281/4, 2282/1, 2282/4, 2283/4, 2283/5, 2283/6, 2283/7, 2283/8, 2284/1, 2284/5, 2284/6, 2284/7, 2284/8, 2345/17, 2352/1, 2356/1, 2357/1, 2358, 2359/5, 2376/1, 2392/3, 2394, 2449, 2456/1, 2457, 2458, 2467/1, 2469/1, 2470, 2473, 2474, 2475, 2476, 2477, 2480, 2481, 2482, 2483, 2484, 2600, 2607, 2622, 2623, 2628, 2629, 2630, 2633, 2636, 2637, 2650, 2651, 2652, 2653, 2654, 2655, 2656, 2660, 2661, 2662, 2663, 2664/1, 2664/2, 2667, 2668;
– k. o. 1411 Ostrožnik: 57/3, 57/14, 57/15, 57/16;
– k. o. 1412 Mokronog: 796/1, 799/3, 799/6, 802/1, 802/2, 803/4, 812, 815/1, 815/3, 815/4, 815/5, 815/7, 815/12, 815/14, 823, 826/3, 826/4, 826/5, 831/2, 832/2, 833, 834, 839, 840, 841, 843, 844, 845/1, 845/3, 845/4, 850/1, 850/2, 853/2, 854, 865, 866, 870/1, 870/3, 872/3, 876, 877/1, 877/2, 879, 1063/6, 1071/1, 1071/2, 1096, 1097, 1098, 2534/1, 2537, 2540, 2543, 2549, 2550, 2551, 2566, 2619, 2622, 2623, 2641, 2643, 2645, 2647, 2648, 2649/1, 2658, 2685, 2687, 2697, 2806, 2808, 2810, 2811, 2812, 2813, 2814, 2851, 2852, 2853, 2855, 2856, 2858, 2859, 2860, 2861, 2862, 2863, 2864, 2873;
– k. o. 1420 Češnjevek: 491/5, 499/9, 499/10, 504, 505/1, 505/3, 506/2, 511, 539/5, 539/8, 545/1, 545/2, 548/1, 548/2, 548/3, 548/4, 550/3, 550/4, 552/1, 552/2, 590/1, 590/2, 592, 1145/6, 1173/1, 1177/3, 1178/2;
– k. o. 1421 Medvedje selo: 3/4, 3/5, 5/1, 5/2, 9, 17, 18, 22/1, 23, 27/1, 28/1, 31, 32, 33, 35, 43, 34/1, 34/2, 36/1, 36/2, 36/6, 36/7, 36/8, 36/9, 36/10, 36/11, 36/12, 37/19, 46/3, 46/4, 46/5, 94/1, 94/2, 273/1, 275, 276, 1084, 1085, 1089/1, 1089/2, 1090, 1092/7, 1092/8.
(2) Območje zemljišč izključne rabe so območja RTP in obsegajo zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– 2465/2, 2465/3, 2465/4, k. o. 1398 Bistrica,
– 449/7, k. o. 1381 Boštanj.
(3) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje tega območja in potek trase v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz območja načrta s prikazom parcel, listi št. 4.1–4.16.
5. člen 
(raba zemljišč) 
(1) Na območju državnega prostorskega načrta so glede na zasedbo ali omejitev rabe zemljišč opredeljene naslednje rabe zemljišč:
1. območje izključne rabe so območja iz drugega odstavka prejšnjega člena.
2. območje omejene rabe so:
– zemljišča v varovalnem pasu nadzemnega voda: zemljišča 15 m od osi nadzemnega voda obojestransko, razen zemljišč stojnih mest;
– zemljišča stojnih mest;
– zemljišča v varovalnem pasu podzemnega voda: zemljišča 3,5 m od osi podzemnega voda obojestransko.
3. območje začasne rabe so:
– zemljišča delovnih površin zunaj območja omejene rabe;
– zemljišča dostopnih poti zunaj območja omejene rabe;
– zemljišča dopustnega selektivnega poseka zarasti zunaj območja omejene rabe.
(2) Na zemljiščih izključne rabe je dovoljeno izvajati gradbena in druga dela v zvezi z objekti in napravami RTP.
(3) Na zemljiščih omejene rabe znotraj varovalnega pasu nadzemnega voda in znotraj varovalnega pasu podzemnega voda iz prejšnjega odstavka se upoštevajo pogoji omejene rabe skladno s predpisi, ki urejajo pogoje in omejitve gradenj in uporabe objektov ter opravljanje dejavnosti v varovalnem pasu dvosistemskega nadzemnega in podzemnega voda 110 kV.
(4) V varovalnem pasu nadzemnega voda in varovalnem pasu podzemnega voda lokalna skupnost ne sme spreminjati namenske rabe zemljišč v rabo, ki bi omogočala gradnjo objektov ali opravljanje dejavnosti, uvrščene v I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem v skladu s predpisi, ki urejajo elektromagnetna sevanja.
(5) Na območju omejene in začasne rabe so kmetijska in gozdna zemljišča ter območja prometnih površin, območja gospodarskih con, energetske infrastrukture, površin in objektov za kmetijsko proizvodnjo, parkov ter celinskih voda. Zemljiščem na območju omejene in začasne rabe se namenska raba ne spreminja.
(6) Pogoji za ureditve na zemljiščih omejene in začasne rabe so določeni v 12. členu te uredbe.
IV. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA 
6. člen 
(potek trase) 
Trasa daljnovoda 2 x 110 kV Trebnje–Mokronog–Sevnica poteka od RTP Trebnje čez gozdni greben vzhodno od naselja Rodine, se spusti v dolino ter nadaljuje vzdolž ceste in obstoječega 20 kV daljnovoda ter se vzpne na pobočje Jersovca. Južno od naselja Mirna se trasa obrne proti vzhodu, poteka severno od Zabrdja in južno od Žapuž ter nadaljuje v koridorju obstoječega 20 kV daljnovoda po dolini reke Mirne proti Puščavi, kjer zračni vod preide v podzemnega in kabelsko prečka območje poselitve vse do RTP Mokronog. Trasa podzemnega voda se nadaljuje proti gozdu, kjer se postavi steber za prehod v nadzemni vod, ki zatem prečka gozdno površino, se nadaljuje po dolini reke Mirne vzporedno s koridorjem obstoječega 20 kV daljnovoda ter se južno od Pijavic odkloni proti vzhodu in poteka čez gozdna zemljišča južno od Polja pri Tržišču ter prečka daljnovod 2 × 400 kV Beričevo-Krško. V nadaljevanju poteka trasa južno od Krmelja, se odkloni proti severu in poteka skozi gozdove med Govejim Dolom in Hinjcami ter južno od Križišča. Trasa zatem poteka čez gozdne površine južno od Lipoglava, Volčjih Jam in Vrha pri Boštanju vse do Boštanja, kjer preide iz nadzemnega v podzemni vod in se konča v RTP Sevnica. Daljnovod poteka po območju občin Trebnje, Mirna, Mokronog - Trebelno, Šentrupert in Sevnica.
7. člen 
(vključevanje v elektroenergetski sistem) 
(1) Na začetku trase se daljnovod s predvidenim odcepnim posebnim stebrom SM1 vzanka v obstoječi že zgrajeni daljnovod 2 x 110 kV Hudo–Trebnje med obstoječima stebrom (z oznako) SM42 in SM43 ter naprej čez SM44 v RTP Trebnje.
(2) Pred RTP Mokronog je na SM36 predviden posebni končni steber, prek katerega se izvede prehod iz nadzemnega v podzemni vod za uvod v RTP Mokronog, na SM37 pa posebni končni steber za prehod iz pozemnega v nadzemni vod.
(3) Končna točka daljnovoda predstavlja posebni končni steber na SM93, kjer je predviden prehod iz nadzemnega v podzemni vod za uvod v RTP Sevnica.
8. člen 
(tehnične značilnosti daljnovoda) 
(1) Daljnovod 2 x 110 kV Trebnje–Mokronog–Sevnica v skupni dolžini približno 24,4 km je dvosistemski daljnovod nazivne napetosti 110 kV. Daljnovod se na odseku od začetka trase do območja poselitve pri RTP Mokronog v dolžini približno 9,4 km izvede kot nadzemni vod. Na območju vključitve v RTP Mokronog se izvede podzemni vod v dolžini približno 490 m. Zatem se trasa nadaljuje kot nadzemni vod v dolžini približno 14,5 km do območja RTP Sevnica, kjer se na območju vključitve v RTP izvede podzemni vod v dolžini približno 170 m.
(2) Nosilna konstrukcija nadzemnega daljnovoda se izvede z jeklenimi dvosistemski stebri prostorske palične konstrukcije z obliko glave »sod«. Na celotni trasi daljnovoda je skupaj 93 načrtovanih stebrov, od tega posebni steber na SM1 ter trije posebni končni stebri na prehodu nadzemnega v podzemni vod (SM36, SM37 in SM93). Na stebre se simetrično v treh višinah razporedijo vodniki (dva sistema s po tremi vodniki) in ena zaščitna vrv z vgrajenimi optičnimi vlakni (v nadaljnjem besedilu: OPGW) na konici stebra. Višina stebrov od nivoja terena do konice je približno od 22 m do 46 m. Temelji konstrukcije stebrov bodo armiranobetonski in se izvedejo s plitvimi razčlenjenimi ali dvojnimi temelji, ki so v tlorisu kvadratnega ali pravokotnega prereza. Globine temeljev so okvirno 2–3 m. Temelji se prilagodijo končni oceni nosilnosti tal, ki jo poda geomehanik in se upošteva v projektni dokumentaciji DGD. Ozemljitve se izvedejo v osnovni obliki štirih krakov, položenih diagonalno na vogalnike stebrov, za ozemljilo se uporabi pocinkani valjanec ali drug primeren material.
(3) Na delu trase, kjer daljnovod prečka železniško progo, se daljnovod označi z opozorilnimi kroglami, ki se namestijo na najvišjo vrv – zaščitno vrv, ter z opozorilnimi svetilkami. Dodatno označevanje ali barvanje stebrov se izvede v varovalnem pasu pomembnejših cest ali železniške proge oziroma tam, kjer so stebri lokalno izpostavljeni. Glave stebrov se pobarvajo z izmeničnimi pasovi rdeče in bele barve, preostali deli stebra pa v zelenem odtenku (RAL 6003).
(4) Podzemni vod (110 kV kablovod) poteka od končnega stebra SM36, na katerem se izvede prehod nadzemnega voda v podzemni vod, po travniku do poljske poti, ob kateri se nadaljuje do lokalne ceste Trebnje–Mokronog, ki jo prečka in se po najkrajši poti usmeri proti RTP Mokronog. Na tem odseku je trasa podzemnega voda načrtovana v dolžini približno 320 m in poteka po že obstoječi kabelski kanalizaciji med stanovanjskimi hišami ter se nato usmeri proti priključni točki v 110 kV polju v obstoječem 110 kV stikališču. Na izhodu iz RTP Mokronog je načrtovan podzemni vod v kabelski kanalizaciji čez travnik do končnega stebra na SM37, kjer se izvede prehod podzemnega v nadzemni vod. Na tem odseku je trasa podzemnega voda načrtovana v dolžini približno 170 m.
(5) Podzemni vod se izvede tudi na odseku od končnega DV stebra SM93, na katerem se izvede prehod nadzemnega v podzemni vod, in v dolžini približno 170 m poteka v ravni črti čez travnik med obstoječimi daljnovodi do ograje RTP Sevnica, kjer se nato en sistem usmeri proti 110 kV polju na sredini 110 kV stikališča, drugi sistem pa se usmeri proti jugovzhodu in se konča v 110 kV polju ob ograji 110 kV stikališča.
(6) Podzemni vod se na obeh odsekih izvede s kabli iz omreženega polietilena, položenimi v jarek. Način polaganja se uskladi s tehničnimi predpisi in standardi. Na mestih, kjer površinski izkop jarka ni mogoč, se uporabi ena od tehnik horizontalnega vrtanja; na tem mestu se uredi delovni plato. Kablovod se konča z namestitvijo na posebni končni steber za prehod v kabel. Na delu, kjer se kabli zakopljejo neposredno v zemljo, se namestijo na globini najmanj 1,5 m (dno kabelskega sistema). Na območjih križanj z infrastrukturnimi vodi in pod asfaltirano cesto ter med hišami, kjer je cevna kabelska kanalizacija že izvedena, se kabli položijo v zaščitnih PEHD ceveh zunanjega premera najmanj 180 mm. Cevi se namestijo na globini, ki bo zagotavljala predpisani odmik od obstoječe ali križane infrastrukture.
(7) Os daljnovoda, lokacije stojnih mest nadzemnega voda in kabelska kanalizacija podzemnega voda so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija s prikazom gospodarske javne infrastrukture, listi št. 2.1–2.16.
9. člen 
(delovne površine) 
(1) Delovne površine, potrebne za gradnjo nadzemnega voda, obsegajo površine v varovalnem pasu nadzemnega voda in segajo 15 m od osi obeh sistemov obojestransko, pri čemer so delovne površine omejene predvsem na območja okrog stojnih mest, dostopnih poti do stojnih mest in območij selektivnega poseka zarasti. Delovne površine za izvedbo stojnih mest obsegajo površino približno 15 m x 19 m, do njih pa se izvedejo dostopne poti. Na območjih, kjer je potreben selektivni posek zarasti tudi zunaj varovalnega pasu nadzemnega voda, se delovne površine razširijo, da segajo največ 35 m od osi nadzemnega voda obojestransko in so znotraj območja državnega prostorskega načrta iz prvega odstavka 4. člena te uredbe.
(2) Delovne površine, potrebne za gradnjo podzemnega voda, obsegajo površine v varovalnem pasu podzemnega voda in segajo 3,5 m od osi obeh sistemov obojestransko ter površine zunaj varovalnega pasu, potrebne za ureditev platoja za izvedbo podvrtavanja ter namestitev bobnov pri polaganju kablov in dostopne poti.
(3) Delovne površine za ureditev dostopnih poti do stojnih mest in podzemnega voda obsegajo površino širine 4 m.
(4) Vse delovne površine, razen območij stojnih mest in dostopnih poti, ki se po dogovoru z lastnikom po končani gradnji lahko ohranijo, se po gradnji povrnejo v enako stanje in kakovost, kakor so bile pred gradbenim posegom ali pa se na njih izvedejo nove ureditve v skladu z določili te uredbe.
(5) Delovne površine za ureditev dostopnih poti do stojnih mest stebrov, za izvedbo selektivnega posega zarasti v varovalnem pasu in za izvedbo dopustnega poseka zarasti zunaj varovalnega pasu so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija s prikazom gospodarske javne infrastrukture, listi št. 2.1–2.16.
10. člen 
(dostopne poti) 
(1) Za dostop do daljnovoda, stebrov in poznejše vzdrževanje se uredijo dostopne poti, ki se izvedejo kot utrditev in razširitev že obstoječih poti ali kot gradnja novih poti. Vse nove dostopne poti se po končani gradnji ali vzdrževalnih delih povrnejo v enako stanje in kakovost, kakor sta bila pred gradbenim posegom, lahko pa se v dogovoru z lastnikom zemljišča uporabijo tudi za druge namene, na primer za dostop do kmetijskih in gozdnih zemljišč ali za kolesarski promet.
(2) Dostopne poti se izvedejo od javnih državnih ali lokalnih cest in javnih poti do stojnih mest stebrov v širini do 4 m. Dovozi in priključki na javne ceste se izvedejo tako, da ne ovirajo prometa.
(3) Obstoječe javne ceste, poti in mostove zunaj območja državnega prostorskega načrta, ki so namenjene za dostop do daljnovoda, je treba pred uporabo preveriti in jih po potrebi dodatno utrditi in razširiti.
(4) Na območjih kulturne dediščine dostopne poti potekajo po obstoječih poteh, kjer to ni mogoče, pa po najkrajši možni novi poti od obstoječih poti do stojnih mest stebrov.
(5) Na delih trase, kjer ta poteka po zelo strmih pobočjih, se pred izvedbo zagotovi ogled strokovnjaka geotehnične stroke. Če terenske razmere ne omogočajo izvedbe varnih dostopnih poti, se za gradnjo stebrov uporabijo žičnice.
(6) Gradnja novih dostopnih poti se izvede tako, da je lastnikom ves čas omogočen dostop do njihovih zemljišč.
(7) Vse dostopne poti so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija s prikazom gospodarske javne infrastrukture, listi št. 2.1–2.16.
11. člen 
(krajinska ureditev) 
(1) Stebri daljnovoda se umestijo tako, da se čim bolj zmanjša njihova vidnost in da se pri tem minimalno odstrani gozdna zarast.
(2) Pri poteku nadzemnega voda čez gozdne površine se gozd v območju državnega prostorskega načrta iz varnostnih razlogov poseka. Praviloma se poseki izvedejo v varovalnem pasu nadzemnega voda ali v širini 15 m od osi nadzemnega voda obojestransko. Na celotni trasi se za potrebe namestitve vodnikov izvede golosek v širini 3 m. Na drugih površinah se drevesna in grmovna zarast odstranita le v potrebnem obsegu in samo tam, kjer je to nujno zaradi gradnje (delovni pas) in delovanja daljnovoda. Širina gozdnih posekov je odvisna od konfiguracije terena in višine vodnikov nad terenom, od višine dreves in prečnega profila terena. Varnostna oddaljenost vodnika od kateregakoli dela drevesa je najmanj 3 m in se upošteva tudi pri sečnji, pri čemer se varnostna oddaljenost meri od neodklonjenega vodnika. Zato je, če je to potrebno, dopusten tudi posek zarasti zunaj varovalnega pasu daljnovoda. Odstrani se visokorasla zarast, ki presega zahtevano varnostno višino ali odmike, povečane za razdaljo letne rasti zarasti, obstoječa grmovna zarast pa se ohrani, če ne ovira gradnje daljnovoda. Sečnja na gozdnem robu se izvede selektivno, tako da se ohranijo vitalna srednje velika in velika drevesa ter grmovnice. Sečnja gozda mora biti izvedena strokovno. Prikaz predvidenih presek gozda je razviden iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija s prikazom gospodarske javne infrastrukture, listi št. 2.1–2.16.
(3) Vzdolž presek se uredijo razgibani gozdni robovi z zasaditvijo avtohtonih dreves in grmovnic, da se zagotovi stabilnost sestojev; pri tem se upoštevajo naravni vzorci posamezne mikrolokacije. V prečnem prerezu se koridor skozi gozd oblikuje tako, da se pod nadzemnim vodom ohranita nižje drevje in grmičevje, proti robu poseke pa se višina zarasti postopoma dviga, tako da gozdna poseka daje vizualni vtis, da povezuje posamezne jase v gozdnem prostoru. Pri vseh zasaditvah se upoštevajo naravne danosti prostora in uporabijo avtohtone vrste, ki uspevajo v bližnji okolici. Ni dopustna zasaditev vrst, občutljivih za hrušev ožig, in zasaditev tujerodnih invazivnih vrst rastlin.
(4) Gozd v koridorju nadzemnega voda in po potrebi tudi zunaj koridorja varovalnega pasu nadzemnega voda se vzdržuje z občasnim odstranjevanjem previsoko zrasle in nezaželene zarasti. Površine, ki se na novo zasadijo z grmovnimi vrstami, je treba v naslednjih letih negovati tako, da bujna zeliščna pionirska zarast ne onemogoči razvoja posajenih sadik. Vzdrževanje poseke poteka brez uporabe herbicidov, le z občasnim žaganjem ali sekanjem previsoko zraslih dreves.
(5) Površine med vogalnimi temelji stebrov daljnovoda se zatravijo. Na odsekih nadzemnega voda, kjer so stebri zaradi odsotnosti ozadja vidnejši, se vpliv zmanjša tako, da se temelji stebrov ustrezno obsadijo z grmovnicami, ki zakrijejo betonske temelje stebrov in hkrati ne omejujejo dostopa do stebra. Steber SM37, na katerem se izvede prehod iz podzemnega v nadzemni vod, se obsadi tudi z višjim grmovjem.
(6) Na območju varovalnega pasu podzemnega voda se odstrani vsa zarast, območje pa se zatravi. Na tem območju zasaditve grmovnic in drevja niso dovoljene.
(7) Vse površine, poškodovane med gradnjo, se takoj po končani gradnji povrnejo v enako stanje in kakovost, kakor sta bila pred gradbenim posegom.
(8) Območja selektivnega poseka zarasti v varovalnem pasu nadzemnega in podzemnega voda ter poseka zarasti zunaj varovalnega pasu nadzemnega in podzemnega voda so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija s prikazom gospodarske javne infrastrukture, listi št. 2.1–2.16.
12. člen 
(dopustni posegi in dopustne dejavnosti) 
(1) V varovalnem pasu nadzemnega ali podzemnega voda velja omejena raba skladno s predpisi, ki določajo tehnične normative za graditev elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo do 110 kV in predpisujejo omejitve gradenj, obvezne odmike grajenih in naravnih struktur ter uporabo objektov in opravljanje dejavnosti glede na mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Poleg ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe, če ne onemogočajo ureditev po tem državnem prostorskem načrtu in ob upoštevanju predpisov iz prvega odstavka tega člena, dopustni tudi naslednji posegi:
– rekonstrukcija obstoječih in gradnja novih linijskih infrastrukturnih objektov in prometne infrastrukture, tudi za potrebe kolesarskega prometa;
– opravljanje rednih investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist;
– urejanje vodotokov in izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda;
– pridobivanje peska in povezane ureditve v peskokopu Jersovec na območju začasne rabe, pod pogojem, da se pri pridobivanju materiala in sanaciji ne zmanjšajo stabilnost in možnosti za postavitev stebra daljnovoda ter da nista ovirana obratovanje in vzdrževanje daljnovoda;
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– opravljanje kmetijske dejavnosti in izvajanje kmetijskih prostorsko-ureditvenih operacij v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kmetijskih zemljišč na obstoječih kmetijskih zemljiščih, ob upoštevanju omejitve rabe prostora na območju stojnih mest;
– gozdnogospodarske ureditve;
– vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih objektov.
(3) Na posameznih zemljiščih na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe so dopustni vsi posegi, vključno z gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so v občinskem prostorskem načrtu ali drugih veljavnih izvedbenih prostorskih aktih dopustni za enoto urejanja prostora, kjer je posamezno zemljišče, pod pogojem, da ti posegi ne onemogočajo ureditev po tem državnem prostorskem načrtu, da so v skladu s predpisi, ki določajo tehnične normative za graditev elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo do 110 kV in predpisujejo omejitve gradenj, obvezne odmike grajenih in naravnih struktur ter uporabo objektov in opravljanje dejavnosti glede na mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja v naravnem in življenjskem okolju ter da je zanje pridobljeno soglasje investitorja ali upravljavca tega daljnovoda.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek je v varovalnem pasu nadzemnega voda prepovedana gradnja objektov in opravljanje vseh dejavnosti, ki se uvrščajo v I. območje varstva pred elektromagnetnim sevanjem, gradnja ali sprememba namembnosti objektov za skladiščenje vnetljivih, gorljivih in eksplozivnih snovi ter parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne snovi.
(5) Ne glede na določila drugega in tretjega odstavka tega člena so v območju omejene rabe stojnih mest stebrov dopustni le gradbeni in drugi posegi v zvezi z objekti nadzemnega voda ter vzdrževanje zarasti.
(6) Ne glede na določila tretjega odstavka tega člena v območju varovalnega pasu podzemnega voda niso dopustni posegi, za katere je potrebna gradnja nosilnih elementov, ki bi lahko vplivali na podzemni vod.
(7) Na območju državnega prostorskega načrta ni dovoljena gradnja antenskih stolpov mobilnega komunikacijskega omrežja.
(8) Za vse načrtovane posege v varovalnem pasu nadzemnega ali podzemnega voda je treba predhodno izpolnjevati projektne pogoje in pridobiti soglasje investitorja ali upravljavca elektroenergetskega omrežja.
V. POGOJI GLEDE KRIŽANJ ALI PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBREGA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE 
13. člen 
(skupne določbe) 
(1) Skupni pogoji za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega so:
– projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del obveznih prilog državnega prostorskega načrta;
– če se med gradnjo daljnovoda ugotovi, da je treba posamezni obstoječi infrastrukturni vod ustrezno zaščititi ali začasno ali trajno prestaviti, se to naredi v skladu s soglasjem lastnika ali upravljavca tega voda;
– trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur;
– gospodarska javna infrastruktura se ne sme prestavljati na območje kulturne dediščine, križanja pa morajo biti izvedena tako, da na dediščino ne vplivajo;
– pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem.
(2) Križanja in vzporedni poteki daljnovoda z objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega ter prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora – gospodarska javna infrastruktura, Ureditvena situacija s prikazom gospodarske javne infrastrukture, listi št. 2.1–2.16 in Vzdolžni prerezi, listi 3.1–3.15.
14. člen 
(cestno omrežje) 
(1) Pri križanju nadzemnega voda s cestami mora biti varnostna višina od površine vozišča do spodnjega vodnika pri največjem povesu najmanj 7 m. Varnostna oddaljenost stebra od zunanjega roba cestnega telesa mora biti pri glavnih, regionalnih cestah in lokalnih cestah najmanj 10 m. Izjemoma se lahko oddaljenost zmanjša na najmanj 5 m pri regionalnih in lokalnih cestah. Pri križanju nadzemnega voda z drugimi prometno dostopnimi površinami mora biti varnostna višina do spodnjega vodnika pri največjem povesu najmanj 6 m, varnostna oddaljenost stebra pa najmanj 5 m.
(2) Križanje podzemnega voda z lokalno cesto Trebnje–Mokronog se izvede s podvrtavanjem, tako da je višina nadkritja nad podzemnim vodom vsaj 1,2 m.
(3) Zaradi preglednosti cest se ves izkopani in odvečni gradbiščni material odlaga najmanj 3 m od roba ceste.
15. člen 
(železniško omrežje) 
(1) Pri križanju nadzemnega voda z regionalno železniško progo št. 81 Sevnica–Trebnje se upošteva načrtovana elektrifikacija proge. Varnostna višina nadzemnega voda nad zgornjim robom tirnice znaša najmanj 7 m, varnostna razdalja od nadzemnega voda do delov električnih napajalnih naprav železnice in stabilnih delov železniških napajalnih naprav mora biti najmanj 3 m. Nadzemni vodi morajo biti od svetlobnih profilov ali nadzemnih delov električnega voznega voda železnice oddaljeni najmanj 1,5 m, pri vzporednem poteku pa so varnostne razdalje med najbližjim delom nadzemnega voda in zunanjim robom najbližjega železniškega tira najmanj 4 m.
(2) Na območju križanja z železniško progo se daljnovod označi s kroglami, nameščenimi na najvišjo vrv – zaščitno vrv, ter z opozorilnimi svetilkami, nameščenimi ob vsakem stebru na najvišji vodnik, ki je nižji od zaščitne vrvi daljnovoda.
16. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Pri križanju visokonapetostnega daljnovoda 2 x 400 kV Beričevo–Krško med SM58 in SM59 mora biti medsebojna varnostna višina vodnikov najmanj 3,2 m, pri čemer se križanje izvede pod visokonapetostnim vodom 2 x 400 kV Beričevo–Krško. To velja tudi takrat, ko je na zgornjem vodu dodatna obtežba, na spodnjem pa jo ni.
(2) Pri križanju srednjenapetostnih vodov mora biti medsebojna varnostna višina vodnikov najmanj 2,5 m, varnostna oddaljenost pa najmanj 2,0 m, pri čemer se križanje izvede nad srednjenapetostnim vodom. To velja tudi takrat, ko je na zgornjem vodu dodatna obtežba, na spodnjem pa jo ni.
(3) Izvede se preureditev obstoječega daljnovoda 110 kV Trbovlje–Brestanica z vstavitvijo novega napenjalnega stebra na SM82A, ki bo tako posegal novo napenjalno polje, in sicer SM82–SM82A–SM83 ter potek trase, saj bo steber lociran jugovzhodno od obstoječega stebra proti RTP Sevnica.
17. člen 
(elektronsko komunikacijsko omrežje) 
Pri križanjih elektronskih komunikacijskih vodov mora biti medsebojna varnostna višina najmanj 3,0 m, varnostna oddaljenost pa najmanj 2,0 m. Daljnovod mora biti v križni razpetini opremljen z mehansko ojačeno izolacijo.
18. člen 
(plinovodno omrežje) 
(1) Pri križanjih daljnovoda s predvidenim plinovodom za Posavje in Dolenjsko se upošteva varnostna višina za naselja, ki ne sme biti manjša od 7,0 m. Minimalni odmik kateregakoli dela stebra ali odmik zunanjega faznega vodnika daljnovoda od zunanjega kovinskega dela cevovoda je 10,0 m. Pri tem se upošteva oddaljenost od vertikalne projekcije vodnika.
(2) Vsi posegi v pasu 2 × 5,0 m od visokotlačnega plinovoda se izvajajo ročno in pod nadzorom upravljavca plinovoda. Morebitni ozemljitveni sistemi morajo biti odmaknjeni od visokotlačnega plinovoda več kakor 3,0 m.
(3) V sklopu izdelave dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba izdelati študijo vpliva induciranih napetosti na plinovode oziroma prenosno plinovodno omrežje. Vsebovati mora tudi ukrepe in pogoje za preprečitev negativnih vplivov na predvideni plinovod za Posavje in Dolenjsko zaradi izvajanja del v njegovem nadzorovanem pasu; poseganje v nadzorovani in varnostni pas prenosnega plinovoda brez nadzora in predhodne potrditve izvedbenih rešitev, ki ju opravi podjetje Plinovodi, d. o. o., ni dovoljeno.
VI. POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI, OBRAMBE DRŽAVE TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI 
19. člen 
(ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Območje državnega prostorskega načrta posega na območja ohranjanja kulturne dediščine Rodine pri Trebnjem – Gomila na Borovju (EŠD 26505), Rodine pri Trebnjem – arheološko območje Hlebec (EŠD 30426), Skrovnik – arheološko območje Skrovniško polje (EŠD 30394) in vplivno območje kulturnega spomenika Lanšprež – kapela Petra Pavla Glavarja (EŠD 9328). Na vplivnem območju kulturnega spomenika kapela Petra Glavarja in arheološkem najdišču Gomila na Borovju se izvede selektivna sečnja gozda. Na arheoloških najdiščih Hlebec in Skrovniško polje poteka se postavi steber daljnovoda. Podatki o kulturni dediščini so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora. Investitor zagotovi ukrepe za varstvo kulturne dediščine.
(2) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem.
(3) Investitor na območju državnega prostorskega načrta, kjer načrtovane ureditve segajo v območje registriranega arheološkega najdišča, pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja zagotovi predhodne arheološke raziskave, s katerimi se natančneje določijo ukrepi varstva.
(4) Investitor zagotovi tudi ukrepe za varstvo arheoloških ostalin, ki izhajajo iz ugotovitev predhodnih arheoloških raziskav za natančnejšo določitev ukrepov varstva.
(5) Obseg predhodnih arheoloških raziskav opredeli pristojna območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za posege v registrirana arheološka najdišča je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline v skladu s predpisom, ki ureja varstvo kulturne dediščine.
(6) Pri gradnji na območju registriranih arheoloških najdišč Hlebec in Skrovniško polje je treba pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja ali mnenja izvesti testni strojni izkop na 2% površine delovnega pasu. Na osnovi rezultatov se določi mikrolokacija stojišča stebra na mestih, kjer arheoloških ostalin ni ali imajo manjši potencial.
(7) Na območjih prečkanj enot kulturne dediščine je območje delovnih površin čim ožje. Za dostop do stojnih mest stebrov se na območjih kulturne dediščine uporabljajo dostopne poti, ki potekajo po že obstoječih lokalnih poteh in cestah. Razširitve obstoječih in gradnja novih dostopnih poti na območjih kulturne dediščine se ne izvajajo, če pa je to nujno potrebno, se dostopna pot do stojnega mesta stebra uredi po najkrajši možni novi poti od obstoječe ceste po predhodni pridobitvi kulturnovarstvenega soglasja. Območja kulturne dediščine se ne smejo uporabljati za izravnavo presežka materiala ali odlagališča.
(8) Med gradnjo mora investitor zagotavljati stalno varstvo objektov in območij kulturne dediščine, kar pomeni, da mora objekte, ki bi se med gradnjo lahko poškodovali, primerno zaščititi, oziroma izvajalcem del podati primerna navodila.
(9) Po končanih posegih v okolici enot kulturne dediščine se izvedejo sanacije objektov ali območij kulturne dediščine in druge krajinske ureditve ter omogoči dostop do njih, kar se določi v načrtu krajinske arhitekture. Na vplivnem območju kulturnega spomenika Lanšprež – kapela Petra Pavla Glavarja (EŠD 9328) in drugih območjih v vidnem stiku se stebri daljnovoda oblikujejo in pobarvajo glede na ozadje v značilnih vedutah (kadar je ozadje gozd, na primer v zelenem odtenku RAL 6003), tako da bodo čim manj vidni in nevpadljivi.
(10) Po koncu del se zemljišča ob neposredni bližini stebrov, ki so na območjih kulturne dediščine in njihovih vplivnih območjih ter so bila prizadeta zaradi gradnje, vzpostavijo v enako stanje in kakovost, kakor sta bila pred gradbenim posegom, vsi uničeni elementi kulturne krajine pa se obnovijo.
(11) Investitor mora o začetku del najmanj deset dni prej obvestiti pristojno območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine.
(12) Za vse posege v registrirano kulturno dediščino je treba pri ministrstvu, pristojnem za kulturno dediščino, pridobiti kulturnovarstveno soglasje v skladu s predpisom, ki ureja varstvo kulturne dediščine.
20. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Območje državnega prostorskega načrta posega na območja naravnih vrednot Kameniški potok s pritoki, Grahovica, Zaloge, Zabrščica s pritoki, Lanšpreščica, Savrca, Glinški potok, Mirna, Bistrica, Gomilščica, Mirna – tektonska guba, Lepi Dob – hrasta, na ekološko pomembni območji Kameniški potok in Mirna ter Natura 2000 območji Mirna in Kameniški potok. Poseg na območja je predviden s posekom rastja, prečkanji vodnikov, gradnjo dostopnih cest in postavitvijo stebrov. Podatki o območjih ohranjanja narave so razvidni iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Gradbena dela se na območju urejanja dostopne poti v bližini naravne vrednote Lepi Dob – hrasta v bližini SM73 izvajajo zunaj območja naravne vrednote in tako, da se hrasta ne poškodujeta. Temeljenje stebra na območju NV Mirna – tektonska guba (ID 80129) se izvede tako, da se naravna vrednota ne poškoduje, da je njena vidna podoba čim manj spremenjena in da se zagotavlja ohranitev lastnosti naravne vrednote. Zato se izvedba izkopov za temeljenje stebra na SM 19 ne izvaja z miniranjem.
(3) Posegi v naravo se omejijo na območja načrtovanih ureditev. Rastje se odstrani le na območju načrtovanih ureditev in tam, kjer bi zarast lahko neposredno ovirala opravljanje del. Potrebna sečnja pod daljnovodom se izvaja zunaj rastne sezone in selektivno tako, da se ohranjajo in pospešujejo plodonosne rastlinske vrste, pomembne za prehrano prostoživečih živali. Med gradnjo poškodovane površine se po končanih delih ustrezno sanirajo in čim bolj povrnejo v prvotno stanje.
(4) Gradbena dela na mestih, kjer daljnovod premošča reko Mirno in druge vodotoke Natura 2000 območja Mirna ali neposredno ob teh vodotokih, se ne izvajajo med drstenjem kvalifikacijskih vrst rib in v času viška razmnoževanja vidre, tj. od 1. januarja do 30. junija. Dela se ne opravljajo ponoči.
(5) Gradbena dela na pritokih Mirne, ki lahko vplivajo na kakovost vode, se ne izvajajo v času razmnoževanja raka navadnega koščaka od 15. oktobra do 10. novembra.
(6) Ob morebitnem nepredvidenem odprtju jame med izvajanjem zemeljskih del morata izvajalec in investitor o tem obvestiti pristojno območno enoto Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, ki jamo pregleda in da navodila za ustrezno zavarovanje ali sanacijo podzemnega habitata.
(7) Vzdrževanje poseke med obratovanjem daljnovoda poteka brez uporabe herbicidov, le z občasnim žaganjem ali sekanjem previsoko zraslih dreves. Morebitne invazivne tujerodne rastlinske vrste na območju goloseka se odstranijo.
(8) Zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti in preprečitve vnosa invazivnih tujerodnih invazivnih vrst se zasipi ob gradnji stebrov in podzemnega voda izvedejo izključno z materialom, izkopanim na območju lokacije stebrov in trasi podzemnega voda. Če se zasipni material pripelje od drugod, ga je treba pred uporabo preveriti.
(9) Prečkanje vodotokov se izvede brez posegov v struge in obvodni prostor. Izvajalec del sedem dni pred začetkom izvajanja del na vodnem ali priobalnem zemljišču o začetku gradnje obvesti Ribiško družino Sevnica. Ob vodotokih se golosek takoj po končanih delih sanira z zasaditvijo avtohtonih grmovnih vrst, na primer vrbovimi potaknjenci.
(10) Zaradi varnosti ptic se uporabijo viseči izolatorji, razdalja med vodnikom pod napetostjo in zgornjim robom roke na stebru, kamor običajno sedajo ujede, naj bo najmanj 50 cm. Kjer uporaba visečih izolatorjev ni mogoča, morajo biti električni vodniki pod napetostjo varni za ptice najmanj v dolžini 0,75 m na obe strani od potencialnih stojišč na roki daljnovoda.
(11) Eksplozije ali druga dejanja, ki povzročajo močan hrup ali vibracije, se ne izvajajo.
(12) Investitor o začetku del najmanj 14 dni prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in mu omogoči spremljanje stanja na terenu med izvajanjem del.
(13) Ob morebitni najdbi minerala ali fosila med izvajanjem zemeljskih del morata izvajalec in investitor o tem obvestiti pristojno območno enoto Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave in ji omogočiti monitoring med zemeljskimi in gradbenimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških naravnih vrednot.
(14) Med obratovanjem daljnovoda se posek za vzdrževanje odprtih površin vzdolž daljnovoda izvaja zunaj rastne sezone, to je od 1. novembra do 28. februarja, košnja pa zunaj razmnoževalne sezone ptic (prepoved od 1. marca do 30. junija).
21. člen 
(površinske vode) 
(1) Daljnovod Trebnje–Mokronog–Sevnica prečka reko Mirno ter potoke Grahovica, Zabrščica, Kameniški potok, Kobalov greben, Bistrica, Lanšpreščica, Hinja, Busenk in Pravharica. Vsa prečkanja površinskih vodotokov so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta: Ureditvena situacija s prikazom gospodarske javne infrastrukture, listi št. 2.1–2.16.
(2) Zaradi gradnje daljnovoda se kemijsko in ekološko stanje površinskih vodotokov na območju državnega prostorskega načrta in zunaj njega ne smeta poslabšati. Z gradbenimi stroji se ne sme posegati v vodni ali obvodni prostor.
(3) Na območjih stojnih mest stebrov daljnovoda v bližini vodotokov se dela izvajajo tako, da se ne poškoduje obvodna zarast. Če je zaradi varnostnih razlogov potreben selektivni posek zarasti, se to nadomesti z nizko avtohtono grmovnato zarastjo. Po koncu del se območja brežin vodotokov v neposredni bližini stebrov, ki so bila prizadeta zaradi gradnje, vzpostavijo v za ribe ugodno stanje.
(4) Izkopani material se ne odlaga na brežine vodotokov. Morebitna začasna odlagališča zemeljskih izkopov morajo biti urejena tako, da se prepreči spiranje ali odvodnjavanje padavinske vode z odlagališča v vodotoke.
(5) V bližini vodotoka se ne uporablja material, ki vsebuje nevarne spojine. Prav tako se v vodotok ne smejo razliti cementne in apnene mešanice. Pranje delovnih strojev z vodo iz vodotoka ni dopustno.
(6) Prepovedano je posegati v drstišča in vznemirjati ribe na drstiščih rib med drstenjem in v varstvenih revirjih. Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim, morajo biti načrtovana in izvedena izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor na območju posegov v vodotok.
(7) Če se poseže v vodotok, je treba o tem vsaj sedem dni prej obvestiti ribiško organizacijo, ki upravlja ribiški okoliš. V primeru izvedbe posegov v več etapah je treba pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja obvestiti o začetku gradnje ob vsakem novem posegu na območju strug vodotokov.
(8) Za zaščito pred razlitjem nevarnih snovi se ob prometnih poteh in delovnih prostorih, ki mejijo na vodotoke in potekajo ob vodonosnikih ali čeznje, postavijo odbojne ograje, ki preprečujejo razlitje nevarnih snovi zunaj območja prometnih površin in območja kontrolirane odvodne površine.
22. člen 
(podzemne vode) 
(1) Na območju državnega prostorskega načrta iz prvega odstavka 4. člena te uredbe in v njegovi neposredni bližini se ne nahajajo vodovarstvena območja zajetij pitne vode. Najbližja vodovarstvena območja (v nadaljnjem besedilu: VVO) so vzhodno in južno od naselja Mirna, in sicer VVO zajetja Dana ter VVO zajetja Zabrdje.
(2) Pri izvajanju gradbenih del se preprečijo vse nesreče, zaradi katerih bi lahko prišlo do onesnaženja tal in podzemne vode z nevarnimi snovmi. Oskrba vozil in strojne opreme z gorivi in mazivi naj se ne izvaja na gradbišču med stojnimi mesti 19–24 (zaščita VVO zajetja Dana) ter stojnima mestoma 54–55 (zaščita vrtine za lastno oskrbo s pitno vodo severno od naselja Skrovnik).
23. člen 
(poplavna območja) 
(1) Daljnovod Trebnje–Mokronog–Sevnica prečka poplavna območja, ki so razvidna iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta Prikaz stanja prostora.
(2) Na poplavno ogroženih območjih se stanje poplavne ogroženosti zaradi gradnje in obratovanja daljnovoda ne sme povečati. Morebitne začasne lokacije za ravnanje s presežki zemeljskega materiala je med gradnjo treba urediti tako, da ne nastaja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po končani gradnji je treba odstraniti vse ostanke presežkov zemeljskih izkopov. Vse z gradnjo prizadete površine je treba ustrezno utrditi in zasaditi, da ne prihaja do erozije tal zaradi poplavnih vod.
(3) Območja stojnih mest stebrov se na poplavnih območjih uredijo tako, da teren ni višji, kakor je bil pred postavitvijo stebra. Globina temeljenja, ki je določena v 8. členu te uredbe, mora zagotavljati mehansko odpornost in stabilnost stebrov na poplavnih območjih. Ob visokih vodostajih je na teh območjih mogoč prenos plavja, zato je treba statično preveriti stebre tudi glede na nezgodne obtežbe zaradi trka plavja ustrezne velikosti pri Q100 (na primer deblo ustrezne debeline). Pri stebrih na SM9 in SM17, kjer so izračunane strižne napetosti večje od ali enake 20 N/m2, se zasadi rastje s čvrsto rušo oziroma koreninskimi spleti ali pa se izvede drug enakovreden ukrep za utrditev tal.
(4) Na odsekih z vodo v tleh (SM1, SM2, SM3–SM7, SM13–SM17, SM21–SM24, SM59–SM90) se stebri globoko temeljijo na pilotih ali dvojnih temeljih. Soglasodajalec preveri upoštevanje ukrepov pred izdajo gradbenega dovoljenja.
(5) Ob visokih vodostajih je po inundacijah mogoč prenos plavja, zato je treba statično preveriti stebre tudi na nezgodne obtežbe zaradi trka plavja ustrezne velikosti pri Q100 (na primer deblo ustrezne debeline).
(6) Začasne premostitve pri gradnji dostopnih poti morajo biti ustrezno dimenzionirane za prevajanje visokih voda in po izvedbi objekta nujno odstranjene.
(7) Vse dostopne ceste in poti se na poplavnem območju načrtujejo na nivoju terena, brez nasipavanja.
24. člen 
(kmetijska zemljišča) 
(1) Območje državnega prostorskega načrta deloma poteka po kmetijskih zemljiščih. Potek po kmetijskih zemljiščih je razviden iz obvezne priloge državnega prostorskega načrta: Prikaz stanja prostora.
(2) Na območju stojnih mest stebrov so kmetijska opravila, razen košnje, onemogočena.
(3) Na območjih kmetijskih zemljišč se zagotovi varnostna višina najmanj 8 m od spodnjega vodnika glede na teren, da sta omogočena nemotena kmetijska obdelava in morebitno namakanje pod daljnovodom. Na odseku čez območja trajnega nasada med SM79 in SM81 mora biti ta razdalja najmanj 10,0 m.
(4) Gradbena in montažna dela na daljnovodu se opravljajo zunaj obdobja najintenzivnejših kmetijskih opravil.
(5) Dostopne poti do stojnih mest stebrov se na območjih kmetijskih zemljišč uredijo tako, da je poseg na obdelovalna zemljišča čim manjši.
(6) Med gradnjo daljnovoda in po njej se lastnikom zemljišč omogoči neoviran dostop na kmetijska zemljišča.
(7) Ob izvajanju gradbenih del se sosednja zemljišča ne smejo poškodovati. Hkrati je treba preprečiti izlive nevarnih snovi na kmetijska zemljišča z uporabo brezhibne mehanizacije. Vsa morebiti poškodovana kmetijska zemljišča je treba po izgradnji povrniti v prvotno stanje. Sanirati je treba tudi vse dostopne poti do kmetijskih zemljišč ter med gradnjo in po njej zagotoviti nemoten dostop do kmetijskih zemljišč.
(8) Kmetijska zemljišča, na katera se posega le med gradnjo, se po končani gradnji vrnejo v prvotno stanje ali lastnikom zagotovi odškodnina.
(9) Po končani gradnji daljnovoda se območje delovnih površin na začasno uporabljenih kmetijskih zemljiščih vzpostavi v enako stanje in kakovost, kakor sta bila pred gradbenim posegom. Ob gradnji se zemljina začasno odloži tako, da se rodovitni in nerodovitni del tal ne zmešata, ob rekultivaciji pa se zagotovi, da je rodovitni del na površju. Rodovitni del tal, ki ostane od izkopov ob gradnji stebrov, se lahko uporabi za izboljšanje drugih slabših kmetijskih zemljišč. Nerodovitni del tal s kmetijskih zemljišč se odstrani v skladu z načrtom ravnanja z odpadki.
(10) Na območju stojnih mest med SM24 in SM38 ter SM41 in SM46, kjer daljnovod poteka čez območja izvedenih hidromelioracij Volčje Njive, Jeseniščica ter Dob, Slovenska vas in Rakovniško polje, je treba preveriti stanje osuševalnih sistemov. V primeru poškodovanja ali uničenja hidromelioracijske infrastrukture se na stroške investitorja zamenja in ponovno vzpostavi delujoč osuševalni ali namakalni sistem.
(11) Na celotni trasi daljnovoda je treba pred gradnjo preveriti stanje legalno zgrajenih namakalnih in osuševalnih sistemov. V primeru poškodovanja ali uničenja namakalne ali osuševalne infrastrukture se na stroške investitorja zamenja in ponovno vzpostavi delujoč namakalni oziroma osuševalni sistem. Predvidijo se tehnične rešitve za nemoteno delovanje osuševalnih sistemov med SM24 in SM46, izvedeta se evidentiranje obstoječega stanja osuševalnih kanalov in fizična zaščita z gradbiščno ograjo med gradnjo. Zagotovijo se tudi možnosti za poznejše neovirano vzdrževanje melioracijskih sistemov in njihovega delovanja.
(12) Postavitev, namestitev in obratovanje novih namakalnih sistemov v bližini daljnovoda se načrtujejo tako, da pri namakanju ne pride do neposrednega stika med vodnim curkom in vodnikom.
25. člen 
(gozdna zemljišča) 
(1) Trasa daljnovoda na več odsekih poteka čez gozdne sestoje. Na odsekih med SM33 in SM34, SM81 in SM82 ter SM82 in SM83 trasa daljnovoda poteka skozi varovalne gozdove, na odseku med SM79 in SM80 pa v bližini varovalnega gozda. Postavitev stebrov daljnovoda na območjih varovalnih gozdov ni predvidena.
(2) Trasa daljnovoda med stebroma številka 33 in 34 ter 81 in 83 posega na območja varovalnih gozdov. Za posege na tem območju je treba predhodno pridobiti dovoljenje ministrstva, pristojnega za gozdarstvo.
(3) Zaradi gradnje daljnovoda se gozd iz varnostnih razlogov odstrani. Posek in nadomestna zasaditev gozda se izvedeta v skladu z 11. členom te uredbe. Pri gradnji daljnovoda se panji dreves v varovalnem gozdu in na zelo strmih pobočjih (naklon nad 35 stopinj) ne odstranijo.
(4) Na celotnem poteku trase daljnovoda se zaradi varnostnih razlogov gozd ali zaraščene površine v času obratovanja redno vzdržujejo. Zagotovita se najmanjša širina sanacije gozdnih robov, ki je enaka povprečni drevesni višini sestoja ter primerna višinska in vrstna struktura gozdnega roba.
(5) Potrebni posek gozdnega drevja se lahko izvede šele po izdaji gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ju opravi pristojni predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije. Drevesa se posekajo in odstranijo tako, da se preprečijo poškodbe drevja v okolici ter gozdnega roba in da je mogoč prehod čez gradbišče na gozdne površine.
(6) Posekano drevje in grmovnice se odstranijo z območja poseka in nadalje uporabijo v skladu z dogovorom z lastnikom zemljišča.
(7) Na gozdnih presekah se na podlagi gozdnogojitvenega načrta, ki ga naroči nosilec nameravanega posega in je sestavni del projektne dokumentacije, goji in varuje avtohtono gozdno rastje do višine v skladu s tehničnimi normativi za predmetni objekt. Širina gozdnih presek se mora prilagajati rastiščnim razmeram, kar pomeni, da je na slabših rastiščih, kjer so drevesa običajno nižja, širina koridorja lahko manjša kot 15 m od osi daljnovoda, kot jih določa predpis, ki ureja varovalne pasove sistemov elektrike z upoštevanjem predpisanega odmika od zunanjega vodnika. Pri izdelavi in vzdrževanju gozdnih presek je treba upoštevati dejansko povešenje vodnika in relief terena. Na območju gozdnih presek je treba v času obratovanja za zagotovitev ustrezne varnostne razdalje vodnikov od krošenj sečnjo izvajati selektivno. Na površinah daljnovoda na gozdnih zaplatah ali otokih nižjega gozda se vzdržuje grmovna zarast ter ohranja in pospešuje razvoj plodonosnih rastlinskih vrst z namenom izboljšanja prehranskih pogojev in habitatov prostoživečih živali. Posegi v gozd zunaj območja gradnje daljnovoda niso dovoljeni.
(8) Med gradnjo in po izvedbi posega se omogočita gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč ter ohranijo gozdne ceste. Ob rabi in vzdrževanju predmetnih objektov in ureditev v gozdnem prostoru je treba preprečevati morebitne negativne vplive na sosednji gozdni prostor in prometnice v njem ter na druga območja drevnin.
(9) Čas del v gozdovih se prilagodi tako, da spomladi ne moti ptic pri gnezdenju, drugih živali pa pri paritvi in vzreji mladičev. Dela v gozdovih se opravijo od julija do decembra.
(10) Posegi v gozdnem prostoru se izvedejo tako, da ni povzročena škoda na sosednjem gozdnem drevju, gozdnih tleh in prometnicah v gozdnem prostoru. Prepovedano je vsako nepotrebno zasipanje in odstranjevanje podrasti. V gozdovih zunaj območja gradbišča ni dovoljeno urejati začasnih in stalnih odlagališčih, odlaganje izkopanega materiala in zemljine, gradbenih odpadkov in materiala. Morebitni štori in odvečni odkopni material, ki nastane pri gradnji, se ne odlagajo v gozd, temveč na urejena odlagališča odpadnega gradbenega materiala ali se vkopljejo v zasipe.
(11) Delo s težko gradbeno mehanizacijo se izvaja v suhem vremenu. Promet z vozili na motorni pogon v gozdnem naravnem okolju zunaj gozdnih cest (vključno z gozdnimi vlakami) se izvaja le v neizogibno potrebnem obsegu, morebitne poškodbe gozdnih prometnic (gozdne vlake ter brezpotja) in gozdnih tal pa se po končani gradnji sanirajo.
(12) Vsi posegi v gozdu se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje gozda in ob soglasju Zavoda za gozdove Slovenije.
26. člen 
(relief in varstvo tal) 
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da so prizadete čim manjše površine ter da se prepreči onesnaženje z gorivom, motornimi olji in drugimi škodljivimi snovmi. Zemeljski izkopi se izvajajo samo na območjih stojnih mest stebrov nadzemnega voda, območju trase podzemnega voda in pri ureditvi dostopnih poti. Površine, ki se med gradnjo razgalijo, se takoj po njej znova zatravijo ali zasadijo ali usposobijo za prvotno rabo tako, da ne prihaja do erozije tal zaradi poplavnih vod.
(2) Za posege na plazljivih območjih je treba pred izvedbo posegov izdelati geološko-geomehansko poročilo, da so temelji stebrov prilagojeni končni oceni nosilnosti tal.
(3) Za posege na mejo pridobivalnega prostora Jersovec II je treba pred izvajanjem državnega prostorskega načrta pridobiti soglasje nosilca rudarske pravice za izkoriščanje v skladu s predpisom, ki ureja rudarstvo.
(4) Za čas gradnje se izdela elaborat ravnanja z rodovitno zemljo, ki se uporabi za sanacijo degradiranih tal na območju posega.
(5) Gradbeni posegi s težkimi stroji se opravljajo le v suhem vremenu, da se omili prizadetost tal zaradi poslabšanja teksture tal zaradi stiskanja.
(6) Vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni pri gradnji in obratovanju, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Vzdrževalna dela na gradbenih strojih morajo potekati zunaj gradbišča, v ustrezno opremljenih delavnicah. Na vseh napravah in objektih, kjer obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, se predvidijo tehnični ukrepi za preprečitev razlivanja nevarnih snovi.
(7) Vsak morebitni vnos onesnaževala v tla in s tem posredno tudi v vode je treba takoj sanirati, za kar je treba imeti pripravljen poslovnik za takojšnje ukrepanje.
(8) S presežkom izkopanega materiala zaradi gradnje stebrov je treba ravnati v skladu z 29. členom te uredbe.
27. člen 
(varstvo zraka) 
(1) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaženje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Upoštevajo se naslednji ukrepi:
– uporabljajo se tehnično brezhibna vozila in stroji, ki so izdelana v skladu z emisijskimi predpisi,
– prekrivanje sipkih tovorov.
(2) Zagotovi se protiprašna zaščita voznih površin vseh gradbiščnih in dovoznih poti:
– za preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča je treba vozila predhodno očistiti,
– vožnja po neutrjenih površinah skozi naseljena območja mora biti počasna in prilagojena, da ne prihaja do pretiranega prašenja,
– v sušnem in vetrovnem vremenu se prevozne in gradbene površine vlažijo,
– omejitev prevoza gradbenega in presežkov izkopnega materiala po državnem in lokalnem cestnem omrežju na dnevni čas.
(3) Za zmanjšanje onesnaženosti med gradnjo so poleg zakonsko predpisanih ukrepov predlagani še naslednji dodatni omilitveni ukrepi:
– izvedba dveh sklopov protiprašnih ponjav ali gradbiščnih ograj za omejitev povečane koncentracije delcev z gradbišča kablovoda z delci PM10 v skupni dolžini 55 m in višine 2,5 m na lokaciji objekta Puščava 31a in Puščava 5;
– na območju posega je treba v primerih, ko je uradno razglašeno čezmerno onesnaženje zraka z delci PM10, na gradbišču omejiti ali prepovedati dela, ki povzročajo prašenje (zemeljska dela).
28. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Izvajalec gradbenih del zagotovi, da obremenitev s hrupom med gradnjo ne presega predpisanih mejnih vrednosti kazalcev hrupa in zagotovi ustrezne ukrepe v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti hrupa v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Osnovni omilitveni ukrepi za zmanjšanje obremenitve s hrupom med gradnjo so:
– emisijske omejitve za naprave in transportna sredstva, prilagojena tehnologija gradnje,
– delna časovna omenitev gradnje in transporta,
– intenzivna gradbena dela na odprtih površinah lahko v splošnem potekajo med delovniki le v dnevnem času od 6. do 18. ure, ob sobotah od 6. do 16. ure,
– intenzivna gradbena dela v bližini stavb z varovanimi prostori s povečanimi impulznimi značilnostmi lahko potekajo le med delovniki v dnevnem času od 8. do16. ure,
– promet za potrebe gradnje po javnem cestnem omrežju ter po gradbišču in gradbiščnih poteh naj poteka med delovniki le v dnevnem času od 6. do 18. ure, ob sobotah od 6. do 16. ure,
– lokacije za skladiščenje materiala za gradnjo stebrov na območju državnega prostorskega načrta morajo biti oddaljene vsaj 50 m od najbližjih stavb z varovanimi prostori.
29. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Investitor mora zagotoviti ločeno zbiranje nastalih odpadkov po vrstah materiala in redni odvoz vseh odpadkov z območja gradbišča na najbližje odlagališče komunalnih odpadkov ali v zbirni center.
(2) Med gradnjo se zagotovi ustrezen prostor za začasno hranjenje odpadkov in odpadne embalaže ter uredi tako, da se preprečita raznos odpadkov z območja gradbišča in dostop do odpadkov nepooblaščenim osebam. Vsi odpadki, ki nastanejo pri vzdrževanju ali popravilih, se odpeljejo ali ustrezno odstranijo.
(3) Če med gradnjo pride do hrambe nevarnih odpadkov, se ti hranijo v ustreznih posodah ali skladiščih, tako da je preprečeno onesnaženje tal.
(4) V nadaljnjih fazah projektiranja se izdela načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, v katerem se natančno določi ravnanje s presežki zemeljskih izkopov.
(5) Presežek zemeljskih izkopov, ki se ne bo uporabil pri gradnji načrtovanih ureditev, mora Agencija Republike Slovenije za okolje kot gradbeni odpadek predati pooblaščenemu prevzemniku ali zbiratelju tovrstnih gradbenih odpadkov.
(6) Nevarni odpadki, med katere spada tudi zemljina, onesnažena zaradi morebitnega razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira.
(7) Odpadke, ki nastanejo zaradi gozdnih posek (vejevje, grmovje, drevesni panji) lahko prevzame pooblaščeno podjetje za izdelavo lesnih sekancev ali se zmeljejo ali jih Agencija Republike Slovenije za okolje preda pooblaščenemu zbiratelju ali prevzemniku odpadkov iz gozdarstva.
30. člen 
(obramba) 
Na celotni trasi daljnovoda se za potrebe obrambe zagotovi rezervacija dveh parov optičnih vlaken v optičnem kablu daljnovoda s priključki ali odcepi, ki se določijo v projektni dokumentaciji. Para optičnih vlaken je treba ustrezno zaključiti in označiti na komunikacijskih delilnikih v RTP Trebnje in RTP Sevnica.
31. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi gradnje in delovanja daljnovoda ne sme poslabšati.
(2) Varstvo pred požarom se zagotavlja z zadostnimi odmiki objektov od vodnikov, zadostnimi odmiki drevja od stebrov daljnovoda in z uporabo negorljivega materiala na objektih pod daljnovodom in ob njem.
(3) Glavni varnostni ukrep glede zaščite pred požarom je samodejni izklop delovanja prenosa energije. Do vsakega stebra se za potrebe vzdrževanja in upravljanja uredi utrjena dostopna pot, ki je namenjena tudi za dostop interventnih vozil.
(4) Med gradnjo in drugimi ureditvami je prepovedano kuriti ali odmetavati predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar v naravnem okolju.
32. člen 
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) 
(1) Vsi objekti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, morajo upoštevati predpise, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Izvedejo se ukrepi za znižanje vrednosti gostote magnetnega pretoka podzemnega voda pod mejne vrednosti:
– omejitev največjega dovoljenega toka v vsakem sistemu na 400 A,
– na segmentu podbijanja pod cesto je treba narediti poglobitev za 0,50 m,
– v obstoječo traso se brez predhodne analize elektromagnetnega sevanja ne smejo nameščati dodatni viri elektromagnetnega sevanja.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE 
33. člen 
(etapnost izvedbe) 
Načrtovani daljnovod se lahko gradi v različnih etapah, ki se izvajajo ločeno ali sočasno. Dopustna je delitev etap na več podetap, pri čemer mora biti posamezna podetapa zaključena funkcionalna in tehnološka celota.
VIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA 
34. člen 
(monitorning) 
(1) Investitor zagotovi celostni načrt za izvajanje monitoringa med gradnjo in obratovanjem daljnovoda, kakor je določeno v poročilu o vplivih na okolje. Zavezanec za izvedbo monitoringa med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavec daljnovoda.
(2) Pri določitvi točk in vsebine monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, se spremljanje in nadzor prilagodita in uskladita z drugimi obstoječimi ali predvidenimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanja kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi najmanj toliko točk nadzora, da se o stanju sestavin okolja pridobi utemeljena informacija. Točke monitoringa morajo omogočati stalno pridobivanje podatkov. Rezultati monitoringa so javni in investitor zagotovi dostopnost podatkov.
(3) Med gradnjo se zagotovijo naslednji monitoringi:
– hrupa;
– vibracij;
– poplavne in erozijske varnosti;
– stanja na gradbišču z vidika negativnih vplivov na tla in podzemno vodo;
– površinskih vodotokov;
– ohranjanja kulturne dediščine;
– kmetijskih zemljišč;
– del v gozdovih;
– območij z naravovarstvenim statusom;
– ravnanja z gradbenimi odpadki.
(4) Med obratovanjem se zagotovijo naslednji monitoringi:
– sanacijskih zasaditev in pojavljanja invazivnih rastlinskih vrst (tudi na območjih z naravovarstvenim statusom);
– elektromagnetnega sevanja;
– induktivnih, kapacitivnih in konduktivnih vplivov na prenosni plinovod.
(5) Pri odstopanju od dovoljenih vrednosti med gradnjo ali obratovanjem se zagotovijo naslednji dodatni zaščitni ukrepi:
– dodatne prostorske, gradbene in tehnične rešitve;
– dodatne krajinsko–arhitekturne ureditve;
– sanacije poškodovanih območij in naprav;
– drugi ukrepi v skladu s predpisi, ki urejajo posamezno področje varstva okolja (omilitveni ukrepi).
(6) Spremljanje izvajanja ukrepov na območju Natura 2000 in naravnih vrednot med gradnjo zagotovi investitor v okviru svojega nadzora izvajalcev gradbenih del (tedensko). Na območju prečkanj daljnovoda z vodotoki posebnih ohranitvenih območij in naravnih vrednot (Mirna, Busenk, Bistrica, Savrca, Kamenški potok) ter na območju naravne vrednote Mirna – tektonska guba se nadzor po potrebi opravi pogosteje v skladu s potekom del (ob začetku pripravljalnih del, na primer izvedbi dostopnih poti in ob vseh večjih posegih – posek rastja, zemeljska dela, betoniranje, vpenjanje kablov in podobno).
(7) Spremljanje vibracij se izvaja ob gradbišču, ob gradbiščnih poteh in dovoznih cestah za potrebe gradnje na podlagi popisa in dokumentiranja objektov Puščava 5, Mokronog in Puščava 31a, Mokronog.
(8) Na gradbišču se med zaključnimi gradbenimi deli (vzpostavitev prvotnega stanja) na območjih hidromelioracij (osuševalnih sistemov) med SM24 in SM46 zagotovi spremljanje stanja, ki ga izvaja strokovnjak s področja kmetijstva.
(9) Spremljanje stanja kulturne dediščine med izvedbo del, ki zajema opravljanje strokovnega nadzora nad posegi na območju arheoloških najdišč, če predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, se zagotovi s pisnim obvestilom investitorja Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj deset dni pred začetkom del.
35. člen 
(organizacija gradbišča) 
(1) Vse delovne površine, odlagališča presežkov gradbenega materiala, gradbiščni objekti, skladišča materiala in druge ureditve v sklopu gradbišča za gradnjo daljnovoda morajo biti na območju državnega prostorskega načrta na predhodno arheološko pregledanih območjih zunaj območij kulturne dediščine in čim dlje od vodotokov. Gradbišče se zavaruje pred poplavljanjem in erozijo tal, tako da se zagotovita varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.
(2) Gradbišče je treba zavarovati, tako da se zagotovita varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč.
(3) Za prevozne poti do dostopnih poti do gradbišč se uporabljajo obstoječe državne in občinske ceste ter gozdne prometnice in poljske poti. Prevozne poti do gradbišč se določijo tako, da kar najbolj potekajo zunaj stanovanjskih naselij. Če je treba med gradnjo zagotoviti dodatne dostopne poti do gradbišča, se uredijo na zemljiščih v dogovoru z lastniki zemljišč in tako, da je vpliv na dejansko rabo prostora čim manjši.
(4) Za primer nesreč z onesnaževali na območju gradnje se izdela poslovnik za takojšnje ukrepanje, s katerim se določijo pravočasni intervencijski posegi za preprečitev onesnaženja tal in voda ter njihovo sanacijo. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in vodotoke.
(5) Na gradbišču brez nadzora ni dovoljeno uporabljati materialov, ki vsebujejo škodljive snovi.
(6) Morebitna začasna odlagališča presežkov zemeljskega materiala je treba urediti tako, da se prepreči erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po gradnji je treba vse ostanke začasnih odlagališč odstraniti.
(7) Med obratovanjem daljnovoda se košnja in sekanje, potrebni za vzdrževanje odprtih površin vzdolž daljnovoda, izvajata zunaj rastne sezone in gnezditvene sezone ptic. Gradbena in večja vzdrževalna dela na naravovarstveno pomembnih območjih se ne izvajajo od 1. marca do 1. avgusta. Gradbena dela na mestih, kjer daljnovod premošča reko Mirno in druge vodotoke posebnega ohranitvenega območja Mirna (na primer Bistrica, Busenk, Savrca), ali gradbenih del neposredno ob teh vodotokih, se ne izvajajo med drstenjem kvalifikacijskih vrst rib in v času viška razmnoževanja vidre, od 1. januarja do 30. junija. Dela se ne opravljajo ponoči. Gradbena dela na pritokih Mirne, ki lahko vplivajo na kakovost vode, se ne izvajajo v času razmnoževanja raka navadnega koščaka od 15. oktobra do 10. novembra.
(8) Po gradnji se vse površine sanirajo do enakega stanja in kakovosti, kakršna sta bila pred gradbenim posegom.
36. člen 
(dodatne obveznosti) 
Poleg vseh obveznosti, navedenih v drugih členih te uredbe, so obveznosti investitorja tudi:
– pred začetkom in končanjem gradbenih del je treba seznaniti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije;
– pred začetkom del pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi na območju objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove;
– pravočasno seznaniti prebivalstvo z začetkom in načinom izvajanja gradbenih del ter morebitnimi omejitvami prometa in oskrbe s komunalno infrastrukturo ter ga obvestiti o tem;
– ustrezno zaščititi objekte in naprave med gradnjo, po končani gradnji pa odpraviti morebitne poškodbe na njih;
– zagotavljati nemoteno komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko oskrbo objektov;
– zagotoviti ali nadomestiti dostope in dovoze do obstoječih objektov in zemljišč;
– narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se med gradnjo uporabljajo za prevozne poti na gradbišča, poškodbe pa po gradnji odpraviti in ceste povrniti v enako stanje in kakovost, kakor sta bila pred gradbenim posegom;
– pred začetkom del zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali prevoz ter njihovo predelavo in odstranjevanje.
IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA 
37. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Pri pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju energetskih, geoloških, hidroloških, hidrotehničnih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo z oblikovalskega, energetsko-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika primernejše tehnične rešitve, ki upoštevajo zadnje stanje tehnike in omogočajo gospodarnejšo rabo prostora.
(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovane podobe območja, poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati soglasodajalci, v pristojnosti katerih posegajo.
(3) Dovoljeni so pomiki stebrov v osi nadzemnega voda +/–20 m glede na določeno lokacijo stebrov. Dovoljeni so pomiki stebrov +/– 10 m od osi, pri čemer premaknjeni steber ostane na območju državnega prostorskega načrta in se ne poslabšajo pogoji zunaj koridorja ali da so zunaj ureditvenega območja v skladu z veljavnimi predpisi. Pomiki na območjih kulturne dediščine so dopustni le v skladu z izsledki opravljenih predhodnih arheoloških raziskav. Dovoljeno odstopanje v višini stebrov je do +/–3 m od njihove absolutne višine, pri čemer se upoštevajo omejitve, ki so navedene v tej uredbi glede približevanja posameznim objektom, vodom in napravam.
X. NADZOR 
38. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.
XI. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI 
39. člen 
(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev) 
(1) Do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 3. člena te uredbe so na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe dopustni upravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobrega, izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda in ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter vzdrževanje, zunanje urejanje dvorišč in dostopnih poti, rekonstrukcija obstoječih objektov, pri čemer se njihova namembnost ne spreminja, odstranitev obstoječih objektov ter vse druge dejavnosti, ki jih je mogoče izvajati v skladu z merili in pogoji te uredbe.
(2) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se zaradi njih ne poslabšajo razmere za ureditev, ki je predmet državnega prostorskega načrta. Z njimi mora soglašati investitor ali upravljavec daljnovoda.
40. člen 
(občinski prostorski akti) 
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje izključne rabe iz drugega odstavka 4. člena te uredbe šteje, da je v celoti spremenjen Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Mokronog - Trebelno (Uradni list RS, št. 105/13, 28/15 – popr., 101/15 – obvezna razlaga in 39/18 – obvezna razlaga ter Uradno glasilo e-občina, št. 4/21 in 7/21).
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje državnega prostorskega načrta iz prvega odstavka 4. člena te uredbe razen območja izključne rabe iz drugega odstavka 4. člena te uredbe ter za vse ureditve na tem območju šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/13, 35/14 – popr., 49/16, 14/18 – obvezna razlaga, 72/18 in 32/19 – obvezna razlaga),
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Mirna (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/14, 33/14 – popr., 1/15 – popr., 15/15 – popr., 47/16, 53/16 – popr., 19/17 – obvezna razlaga, 53/17 in 39/19 – popr.),
– Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Mokronog - Trebelno (Uradni list RS, št. 105/13, 28/15 – popr., 101/15 – obvezna razlaga in 39/18 – obvezna razlaga ter Uradno glasilo e-občina, št. 4/21 in 7/21),
– Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Šentrupert (Uradni list RS, št. 81/13 in 94/13 – popr. ter Uradno glasilo e-občina št. 7/18, 12/18 in 6/21),
– Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 94/12, 100/12 – popr., 57/13, 50/14 – popr., 67/14 – popr., 6/15 – popr., 65/15 – popr., 1/16, 17/16 – razveljavitev popravkov, 33/18 in 70/19).
(3) Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje državnega prostorskega načrta iz prvega odstavka 4. člena te uredbe razen območja izključne rabe iz drugega odstavka 4. člena te uredbe ter za vse ureditve na tem območju šteje, da sta spremenjena in dopolnjena naslednja občinska prostorska akta:
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) Peskokop Jersovec (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/17) na mestu križanja trase načrtovanega plinovoda z daljnovodom 2 × 110 kV Trebnje–Mokronog–Sevnica, in sicer na zemljišču s parc. št. 313/1 v katastrski občini 1409 Brezovica,
– Odlok o lokacijskem načrtu plinovoda za Posavje in Dolenjsko skozi Občino Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 12/89 in Uradno glasilo slovenskih občin, št. 53/17) na mestu prekrivanja območja peskokopa z daljnovodom 2 × 110 kV Trebnje–Mokronog–Sevnica, in sicer na zemljiščih s parc. št. 1757/3, 1757/4, 1757/7, 1758/1, 1763/1, 1763/3, 1764/1, 1764/2, 1782, vse v katastrski občini 1409 Brezovica, na zemljiščih s parc. št. 562, 563, 565/1, 571, 579/1, 580/1, 580/4, 1063, 1065, 1066, 1067/1, 1069, 1078/1, 2358, 2376/1, 2456/1, vse v katastrski občini 1410 Mirna ter na zemljiščih s parc. št. 276 in 1084, obe v katastrski občini 1421 Medvedje selo.
41. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-50/2021
Ljubljana, dne 25. novembra 2021
EVA 2021-2550-0064
Vlada Republike Slovenije 
Janez Janša 
predsednik 
Slika 1

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti