Na podlagi 127. in 129. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3; Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24 in 25/25 – odl. US) in 16. člena Statuta Občine Litija (Uradni list RS, št. 18/04, 33/06, 139/06, 12/11, 31/17) je Občinski svet Občine Litija na 21. seji dne 24. 9. 2025 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora LI-56 CU
(1) S tem odlokom se sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora LI-56 CU (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN se v zbirki prostorskih aktov v prostorskem informacijskem sistemu vodi pod identifikacijsko številko 5153.
(3) V skladu z mnenjem Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, OE Ljubljana, številka 3563-0446/2024-3 z dne 24. 10. 2024 v postopku priprave OPPN presoje spremenljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana območja ni treba izvesti.
(4) Skladno s tretjim odstavkom 128. člena ZUreP-3 je občina ugotovila, da izvedba celovite presoje vplivov na okolje za OPPN ni potrebna, ker:
– ni potrebno izvesti presoje sprejemljivosti na varovana območja,
– se OPPN ne pripravlja na podlagi občinskih prostorskih strateških aktov, sprejetih na podlagi ZUN in Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89, Uradni list RS, št. 23/02 – odl. US in 110/02 – ZUreP-1),
– se z OPPN ne načrtuje sprememba namenske rabe.
(5) Skladno s četrtim odstavkom 128. člena ZUreP-3, občina ministrstva, pristojnega za celovito presojo vplivov na okolje, ni zaprosila za mnenje o obveznosti izvedbe le-te, saj je ugotovila, da gre za prostorske ureditve, ki so skladne z obstoječim OPN (manjše območje obstoječih stavbnih zemljišč, znotraj poselitve oziroma naselja) in ne bodo bistveno oziroma pomembneje vplivale na okolje.
(6) OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in spremljajoče gradivo.
(7) Tekstualni del obsega:
I. Uvodne določbe
II. Vsebina OPPN
– območje OPPN in ureditev izven območja OPPN,
– prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN, vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– načrt gradbenih parcel in javno dobro,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov, ohranjanje narave ter varovanje zdravja ljudi, obnovljivi viri energije,
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, posegi po izvedbi načrtovanih ureditev.
III. Končne določbe
(8) Grafični del obsega:
– prikaz lege območja OPPN v širšem prostoru,
– izsek iz kartografskega dela OPN Litija s prikazom območja OPPN,
– območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem,
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji,
– načrt gradbenih parcel s tehničnimi elementi za njihovo zakoličbo in prikazom javnega dobra,
– prikaz regulacijskih elementov – zazidalna oziroma ureditvena situacija,
– prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na GJI in javno dobro,
– prikaz ureditve potrebne za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
– prikaz ureditve potrebne za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom.
(9) Spremljajoče gradivo:
– povzetek za javnost,
– poročilo o sodelovanju z javnostjo,
– obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta,
– mnenje zavoda, pristojnega za ohranjanje narave o verjetno pomembnih vplivih na varovana območja in o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti na varovana območja,
– mnenja nosilcev urejanja prostora,
– podatki iz prikaza stanja prostora in drugi podatki, na katerih temeljijo rešitve akta,
– geodetski načrt,
– geološko-geomehansko poročilo,
– prometna študija,
– elaborat ekonomike,
– pobuda za spremembe in dopolnitve OPN Občine Litija.
(10) OPPN je izdelalo podjetje AS TEPROM d.o.o., Savska cesta 5, 1270 LITIJA pod številko projekta 47/2023.
Območje OPPN in ureditev izven območja OPPN
2.1 Območje OPPN
(1) Območje OPPN obsega del enote urejana prostora (v nadaljevanju: EUP) LI-56 CU.
(2) Območje OPPN zajema zemljišče s parcelnimi številkami 365/9-del, 388/5, 388/6-del, 387, 389/3, 392/15-del, 1018/2-del in 1018/6-del, vse 1838-Litija.
(3) Površina območja OPPN meri približno 4697 m2.
2.2 Ureditev izven območja OPPN
(1) Izven meje območja OPPN bodo potekali komunalni vodi: vodovod, fekalna in meteorna kanalizacija, elektroenergetsko omrežje, komunikacijsko omrežje, plin, javna razsvetljava.
(2) Prav tako se bo del cestnega omrežja, rekonstrukcija oziroma vzdrževalna dela v javno korist dveh obstoječih občinskih cest, nahajal izven meje območja OPPN.
(3) Načrtovanje priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo in druge infrastrukturne ureditve lahko tako segajo tudi izven območja OPPN.
Prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN, vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
3.1 Prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN
(1) Za območje OPPN je v OPN predvidena izdelava OPPN.
(2) Za območje OPPN je v OPN določena podrobnejša namenska raba prostora (v nadaljevanju: PNRP) CU-osrednja območja centralnih dejavnosti in v manjšem delu tudi PO-ostale prometne površine.
(3) Z OPPN je predvidena gradnja večstanovanjske stavbe, ki bo namenjena večji del oskrbovanim stanovanjem (60 %) in manjši del navadnim stanovanjem (40 %), s kompatibilnimi spremljajočimi dejavnostmi. Predvidena je ureditev prometnih površin, površin za mirujoči promet in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo ter ureditev zelenih površin, površin za šport, rekreacijo in počitek javnega značaja.
3.2 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
(1) Območje OPPN se nahaja v južnem delu mesta Litija, na desnem bregu reke Save na reliefno dvignjenem terenu.
(2) Območje je podolžne oblike, orientirano v smeri sever–jug. Območje še ni pozidano. Ob južnem in zahodnem robu potekata obstoječi občinski cesti LZ 208381 Partizanska pot in LK 208684 Partizanska pot II. Teren se na severozahodni strani rahlo prevesi proti Partizanski poti II. Obravnavano območje je poraščeno s travnikom.
(3) Območje OPPN obdajajo na:
– vzhodni strani še nepozidane površine, za katere je določena PNRP CU-osrednja območja centralnih dejavnosti (preostali del EUP LI-56 OPPN),
– severni strani pozidane površine, za katere je določena PNRP SSa-površine za stanovanja (EUP LI-54, za katere je bil izdelan OPPN),
– zahodni strani pozidane površine, za katere je določena PNRP CDz-osrednja območja centralnih dejavnosti (EUP LI-55),
– južni strani pozidane površine, za katere je določena PNRP SSe-površine za stanovanja (EUP LI-57, za katere je bil izdelan OPPN).
(4) Območje OPPN je neposredno dostopno z mestne ali krajevne ceste LK 208684 (Partizanska pot II) zahodno od območja, ki se na južnem delu priključuje na obstoječo zbirno mestno ali krajevno cesto LZ 208381 (Partizanska pot). Za del mestne ali krajevne ceste LK 208684 (Partizanska Pot II) in del zbirne mestne ali krajevne ceste LZ 208381 (Partizanska Pot) je predvidena rekonstrukcija oziroma vzdrževalna dela v javno korist, vključno z ureditvijo pločnikov in parkirnih mest. S tem se bodo delno spremenile prometne razmere na obstoječih občinskih cestah, vendar večinoma v smeri manjše prometne obremenitve.
(5) Vplivi na okolico bodo v času gradnje in v času obratovanja večstanovanjskega objekta različni. V času gradnje se pričakujejo vplivi v zvezi z emisijami prašnih delcev in povečano stopnjo hrupa. Vplivov ureditve v času gradnje in obratovanja na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito, na varnost pred hrupom in na poslabšanje bivalnih razmer ne bo.
(6) Gospodarska javna infrastruktura v območju ter okolici je pretežno že zgrajena ter večinoma ustrezna tudi za predvideno večstanovanjsko stavbo. Delno se jo bo dogradilo za potrebe programa v OPPN.
(7) Od pomembnejših vsebin mesta Litija se v bližini območja nahaja Zdravstveni dom Litija in lekarna. Od mestnega središča, kjer se nahajajo upravne funkcije (občina, upravna enota, sodišče), družbena infrastruktura (osnovna šola, vrtec, športna dvorana) in druge oskrbne in storitvene dejavnosti, je oddaljeno približno 700 m. Oskrbne dejavnosti (trgovine) se v mestu Litija med drugim nahajajo tudi ob cesti Ježa in so od območja OPPN oddaljene približno 1 km.
Načrt gradbenih parcel in javno dobro
4.1 Gradbena parcela oziroma parcelacija
(1) Območje OPPN je razdeljeno na štiri funkcionalne enote (v nadaljevanju: FE1-FE4):
– FE1 je namenjena gradnji večstanovanjske stavbe, ki bo namenjena večji del oskrbovanim stanovanjem (60 %) in manjši del navadnim stanovanjem (40 %) s kompatibilnimi spremljajočimi dejavnostmi ter s pripadajočo komunalno in prometno ureditvijo ter ostalimi ureditvami,
– FE2 je namenjena gradnji površinam za šport, rekreacijo in počitek s pripadajočo komunalno in prometno ureditvijo ter ostalimi ureditvami javnega značaja,
– FE3 je namenjena širitvi obstoječe gradbene parcele zemljišča parcele 329/15-del k.o. 1838-Litija, gradnji pripadajočih oziroma pomožnih objektov k obstoječim objektom s pripadajočo komunalno in prometno ureditvijo ter ostalimi ureditvami,
– FE4 je namenjena gradnji prometnih, komunalnih površin ter ostalim ureditvam.
(2) Ob izpolnjevanju drugih pogojev tega OPPN je dopustna še podrobnejša delitev posamičnih funkcionalnih enot npr. za potrebe opremljanja s komunalno opremo ipd.
(3) Dopustna so odstopanja pri parcelaciji načrtovanih rešitev, kot je npr. izravnava meja med sosednjimi parcelami, poravnava parcel in drugi podobni posegi namenjeni bolj racionalni rabi prostora in ureditvi medsebojnih razmerij. Pri določanju velikosti parcel so dopustna odstopanja glede na dejansko stanje na terenu in so lahko tudi posledica prej omenjenih posegov za izboljšanje rabe parcel in prostora.
(4) Parcelacija zemljišča je razvidna iz grafičnega dela OPPN.
4.2 Javno dobro
(1) Površine namenjene javnemu dobru se nahajajo v FE4 in FE2 in so prikazane v grafičnem delu OPPN.
(2) Površine namenjene javnemu dobru merijo približno 2194 m2.
Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev
5.1 Dopustni posegi
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča (zlasti izkopi, nasutja, utrjevanja, predobremenitve, izravnave, odvodnjavanje),
– odstranitev obstoječih naprav in objektov,
– gradnja novih objektov,
– rekonstrukcija,
– vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v javno korist,
– začasne ureditve,
– gradnja gradbeno inženirskih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
5.2 Dopustni objekti in dejavnosti
(1) V FE1 so dovoljeni naslednji manj zahtevni objekti:
– 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,
– 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12203 Druge poslovne stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12420 Garažne stavbe,
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo,
– 12745 Stavbe za funkcionalno dopolnitev,
– 12746 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje,
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– 21122 Parkirišča izven vozišča,
– 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (od tega le: otroška in druga javna igrišča, javni in urbani vrtovi, parki, trgi),
– 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev.
(2) V FE1 so dovoljeni naslednji nezahtevni in enostavni objekti v skladu s predpisi, ki razvrščajo objekte glede zahtevnosti gradnje:
– majhna stavba,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– pomožni objekt v javni rabi,
– ograja,
– podporni zid,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– pešpoti, trim steza z orodji za vadbo na prostem in podobne,
– športno igrišče na prostem,
– objekt za oglaševanje,
– pomožni komunalni objekt,
– prometne površine zunaj vozišča in servisne površine,
– pločniki, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov.
(3) V FE2 so dovoljeni naslednji manj zahtevni objekti:
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (od tega le: otroška in druga javna igrišča, javni in urbani vrtovi, parki, trgi),
– 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev.
(4) V FE2 so dovoljeni naslednji nezahtevni in enostavni objekti v skladu s predpisi, ki razvrščajo objekte glede zahtevnosti gradnje:
– pomožni objekt v javni rabi,
– ograja,
– podporni zid,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– pešpoti, trim steza z orodji za vadbo na prostem in podobne,
– športno igrišče na prostem,
– objekt za oglaševanje,
– pomožni komunalni objekt.
(5) V FE3 so dovoljeni naslednji manj zahtevni objekti:
– 12420 Garažne stavbe (pomožni objekti),
– 12745 Stavbe za funkcionalno dopolnitev (pomožni objekti),
– 12746 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (pomožni objekti),
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
– 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev.
(6) V FE3 so dovoljeni naslednji nezahtevni in enostavni objekti v skladu s predpisi, ki razvrščajo objekte glede zahtevnosti gradnje:
– majhna stavba,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– pomožni objekt v javni rabi,
– ograja,
– podporni zid,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– pomožni komunalni objekt.
(7) V FE4 so dovoljeni naslednji manj zahtevni objekti:
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– 21122 Parkirišča izven vozišča,
– 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
– 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev.
(8) V FE4 so dovoljeni naslednji nezahtevni in enostavni objekti v skladu s predpisi, ki razvrščajo objekte glede zahtevnosti gradnje:
– pomožni objekt v javni rabi,
– ograja,
– podporni zid,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja,
– objekt za oglaševanje,
– pomožni komunalni objekt,
– prometne površine zunaj vozišča in servisne površine,
– pločniki, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov.
5.3 Arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Na območju OPPN mora biti pri oblikovanju novih objektov ter ureditvah zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki bo za prostor sprejemljiva in bo nadaljevanje območja v njegovi morfologiji.
5.4 Regulacijski elementi
(1) Na območju OPPN so opredeljene naslednje regulacijske črte:
– regulacijska linija (RL),
– gradbena meja (GM) v FE1.
(2) RL določa črto, ki ločuje že vzpostavljene in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v zasebni lasti.
(3) GM v FE1 določa črto, ki je načrtovana večstanovanjska stavba ne sme presegati, lahko pa se jo dotika ali je od nje odmaknjena v notranjost zemljišča.
(4) Balkoni, lože, konzolni nadstreški, zunanja stopnišča, zunanje klančine večstanovanjske stavbe ipd., ki ne segajo več kot 2 m izven fasadne ravnine, lahko presegajo GM.
(5) Enostavni in nezahtevni objekti v FE1 (majhna stavba, majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, podporni zid) lahko presegajo GM, vendar morajo biti od meje gradbene parcele odmaknjeni vsaj za 1,5 m. Manjši odmik je dovoljen s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca ceste.
(6) GM v FE1 lahko presega tudi prometna in komunalna ter energetska infrastruktura (pomožni objekt v javni rabi, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, pešpoti, trim steza z orodji za vadbo na prostem in podobne, športno igrišče na prostem, objekt za oglaševanje, pomožni komunalni objekt, prometne površine zunaj vozišča in servisne površine, pločniki, kolesarske poti, pešpoti, dostopne ceste do objektov).
(7) Ograje v FE1, FE2, FE3, FE4 se lahko gradijo do parcelne meje. S pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi na parcelno mejo.
(8) Drugi dopustni odmiki od meje sosednjih zemljišč brez soglasja lastnika sosednjih zemljišč so opredeljeni z minimalnimi dopustnimi odmiki:
– 0,0 m za gradbene inženirske objekte, ki predstavljajo komunalno opremo ali drugo GJI, priključke na GJI, utrjene prometne površine vključno s površinami za mirujoči promet in manipulacijo,
– 0,5 m za druge gradbene inženirske objekte, ki niso našteti v prejšnji alineji.
(9) Vsi novi objekti in ureditve v FE2, FE3, FE4 morajo biti odmaknjeni od meja sosednjih parcel tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele.
5.5 Oblikovanje in zunanja podoba objektov
(1) Večstanovanjska stavba:
– Stavba mora upoštevati regulacijske elemente določene v OPPN.
– Tlorisni gabarit stavbe se lahko razvija znotraj površine določene z GM.
– Etažnost stavbe je lahko največ do 3 etaže (pritličje + 2 nadstropja), 2. nadstropje lahko delno predstavlja teraso.
– Višina stavbe ne sme presegati 11,0 m (merjeno od kote pritličja do kote najvišje točke strehe).
– Kota gotovega terena v FE1 je opredeljena v grafičnem delu OPPN, ob dopustnem odstopanju do ± 1,0 m.
– Klet je lahko delno ali v celoti vkopana.
– Stavba je lahko zasnovana kot celota (en kubus etaž nad terenom), lahko pa je razdeljena na dva dela (dva kubusa etaž nad terenom).
– Klet mora biti skupna (en kubus) ne glede na izbiro variante kubusa etaž nad terenom.
– Stavba mora biti oblikovana energetsko varčno, enostavno in geometrično čiste oblike, vhodi v stavbo naj bodo poudarjeni.
– Streha mora biti ravna (do 10°), lahko je tudi zelena/ozelenjena, strehe nadstreškov in nadstrešnic so lahko tudi transparentne in brezbarvne.
– Na strehi je dovoljena sončna elektrarna.
– Dopustna barvna lestvica so nevpadljivi svetli, zemeljski in drugi nevsiljivi barvni odtenki, fasada mora biti oblikovana skrbno in kvalitetno, prilagojena legi območja v mestu Litija.
– Barva fasade in materiali morajo biti določeni v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
– Klimatske naprave in podobne elemente je treba na stavbi umeščati diskretno.
– Faktor zazidanosti večstanovanjske stavbe ne sme presegati 0,5, faktor izrabe območja pa ne 1,5 (upoštevajo se etaže, ki so v celoti nad nivojem terena, v faktor izrabe niso vključene nadstrešnice nad parkirišči in morebitni objekti na lokaciji za ravnanje z odpadki, ki je lahko zaščitena pred zunanjimi vplivi).
(2) Nezahtevni in enostavni objekt:
– Oblikovanje pomožnih objektov naj sledi oblikovanju arhitektonske celote.
– Postavitev in oblikovna podoba nezahtevnih in enostavnih objektov mora biti skladna z osnovnim objektom h kateremu sodijo.
– Naklon strehe, kritina, fasada, naj se poistovetijo (poenotijo) z osnovnim objektom.
– Za določitev velikosti nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo pogoji, kot jih določa veljavni predpis – Uredba o razvrščanju objektov.
(3) Ograje in podporni zidovi:
– Največja dovoljena višina za kamnite, zidane in betonske ograje je 1,5 m.
– Največja dovoljena višina za lesene in kovinske ograje, ki so vsaj delno (najmanj 10 % površine) transparentne je 2,2 m vključno s podstavkom, ki je lahko betonski ali kamnit ter ne sme biti višji od 0,4 m, merjeno od tal.
– Višina opornih zidov je odvisna od terenskih razmer, oporne zidove višje od 2,0 m (merjeno od najnižje točke konstrukcije nad terenom) je potrebno izvesti v terasah.
– Podporni zidovi morajo biti ozelenjeni.
– Ograje in podporni zidovi morajo biti od utrjene bankine ali pločnika oddaljene toliko, da ne ovirajo preglednosti in prometne varnosti.
– Žive meje se ne štejejo kot ograje, morajo pa biti zasajene od meje toliko, da ne motijo sosednje posesti, od roba ceste pa toliko, da ne ovirajo preglednosti in prometne varnosti. Za žive meje se morajo uporabljati avtohtone rastlinske vrste.
5.6 Ureditev okolice objektov
(1) Površine namenjene peš prometu morajo biti tlakovane. Dovoze, manipulativna dvorišča in parkirišča se asfaltira ali tlakuje.
(2) Pri zemeljskih posegih v teren se mora upoštevati smernice iz geološko-geomehanskega poročila (GEOSVET, geološko svetovanje, raziskave in šport, Ana Marinc s.p., februar 2023), ki je bil izdelan za območje OPPN LI-54-del, ki se nahaja ob območju OPPN.
(3) Razlike v višini terena se rešujejo s travnatimi brežinami in podpornimi zidovi.
(4) Delež zelenih površin (npr. zatravitev) mora biti najmanj 20 % gradbene parcele pripadajočega objekta. Ozelenitev okolice objektov naj se izvede z avtohtono vegetacijo (trava, grmovnice, drevesa), ki ne izstopa od obstoječih krajevnih vrst.
(5) Na parceli objekta je treba zagotoviti najmanj 20 dreves/ha.
Pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
6.1. Skupne določbe
(1) Na območju OPPN oziroma v neposredni bližini potekajo:
– javno vodovodno omrežje (v območju OPPN se nahaja nadzemni hidrant),
– javno kanalizacijsko omrežje po Partizanski poti in Partizanski poti II,
– NN elektroenergetsko omrežje (napajanje iz transformatorske postaje TP LITIJA ZDRAVSTVENI DOM),
– komunikacijsko omrežje po Partizanski poti II,
– Partizanska pot je opremljena z javno razsvetljavo,
– ob Partizanski poti poteka omrežje zemeljskega plina.
(2) Gospodarsko javno infrastrukturo se lahko zaradi izvedbe načrtovane ureditve prestavi, zamenja oziroma zaščiti.
6.2 Prometno omrežje
(1) Območje OPPN je neposredno dostopno z mestne ali krajevne ceste LK 208684 (Partizanska pot II) zahodno od območja, ki se na južnem delu priključuje na obstoječo zbirno mestno ali krajevno cesto LZ 208381 (Partizanska pot). Za del mestne ali krajevne ceste LK 208684 (Partizanska Pot II) in del zbirne mestne ali krajevne ceste LZ 208381 (Partizanska Pot) je predvidena rekonstrukcija oziroma vzdrževalna dela v javno korist, vključno z ureditvijo pločnikov in parkirnih mest. S tem se bodo delno spremenile prometne razmere na obstoječih občinskih cestah, vendar večinoma v smeri manjše prometne obremenitve.
(2) Za območje OPPN LI-54-del, ki se nahaja ob območju OPPN, je bila izdelana prometna študija »Kapacitetna analiza za OPPN za del enote urejanja prostora LI-54 SSa« (Dolenjska projektiva d.o.o., maj 2023) za potrebe priključevanja območja na cestno omrežje mesta Litija.
(3) S prometno študijo je bilo ugotovljeno, da bo obstoječe stanje navezave mestne ali krajevne ceste LK 208684 (Partizanska pot II) na zbirno mestno ali zbirno krajevno cesto LZ 208381 (Partizanska pot) z minimalno rekonstrukcijo in razširitvijo dela LK 208684 (Partizanska pot II) do priključka na območje OPPN LI-54-del servisiralo prometne težnje do konca planske dobe v letu 2045. Tako v jutranji kot popoldanski konici bodo ključni prometni parametri zelo ugodni.
(4) Za del mestne ali krajevne ceste LK 208684 (Partizanska Pot II) in del zbirne mestne ali krajevne ceste LZ 208381 (Partizanska Pot) je predvidena rekonstrukcija oziroma vzdrževalna dela v javno korist, vključno z ureditvijo pločnikov (širina ceste se poveča na 5,0 m, povečajo se zavijalni radiji navezave na zbirno mestno ali krajevno cesto LZ 208381, površine za pešce se načrtuje v širini 1,6 m, uredi se površine za mirujoči promet ob Partizanski poti in Partizanski poti II). Z rekonstrukcijo oziroma vzdrževanimi deli v javno korist na delu mestne ali krajevne ceste LK 208684 (Partizanska Pot II) se predvidoma posega na zemljišča s parc. št. 365/9, 367/1, 388/6, 388/5, 389/3, 1018/2 in 1018/6, vse k.o. 1838-Litija. Ob rekonstrukciji oziroma vzdrževalnih delih v javno korist se po potrebi rekonstruira tudi druga omrežja GJI ali umesti nova in ustrezno preuredi del obstoječega parkirišča ob zdravstvenem domu. Morebitne premostitve višinskih razlik se uredi z brežinami ali podpornimi zidovi.
(5) Načrtovane prostorske ureditve morajo zagotavljati:
– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu,
– opremljenost s prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
– načrtovanje, usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,
– da s posegi v varovalni pas občinske ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja javne ceste in prometa na njej oziroma ne bo moteno njeno redno vzdrževanje.
(6) Za načrtovano prostorsko ureditev se parkirna mesta zagotavljajo na zunanjih površinah in v garažni kleti. Minimalne zahteve glede določitve/izračuna potrebnega števila parkirnih mest, ob upoštevanju pogojev, ki izhajajo iz grafičnih omejitev, so:
– 1 PM na oskrbovano stanovanje (ustrezen del teh je treba zagotoviti za funkcionalno ovirane osebe) + 10 % PM za obiskovalce,
– za določitev parkirnih mest za 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe je treba upoštevati normative iz OPN,
– za določitev parkirnih mest za morebitne druge dejavnosti iz 5. člena tega odloka je treba, če jih koristijo tudi zunanji obiskovalci, upoštevati področne predpise oziroma normative iz OPN,
– parkirna mesta je dopustno zagotoviti tudi izven območja OPPN, na drugih ustreznih površinah, pod pogojem, da je omogočena njihova trajna uporaba,
– parkirna mesta izven območja OPPN se zagotovi v radiju 100 m.
(7) Parkirne površine na nivoju terena, ki so večje od 10 PM je potrebno ozeleniti z najmanj enim drevesom na 6 PM.
(8) Na območju OPPN je potrebno zagotoviti ureditev parkirnih mest za kolesarje (upošteva se normativ iz OPN).
6.3 Vodovodno omrežje
(1) Za oskrbo načrtovane prostorske ureditve s pitno vodo se načrtuje njeno priključevanje na javno vodovodno omrežje, ki poteka po območju OPPN (sekundarni vod, ki se zaključuje s hidrantom na zemljišču parcelna številka 387 k.o. 1838-Litija). Na cevi sta izvedena dva vodovodna priključka.
(2) Oskrba pitne vode iz javnega vodovoda se na tem območju zagotavlja iz visoke cone, zato se lahko pričakuje, da bo prišlo do motene oskrbe s pitno vodo zaradi premajhnega tlaka, zato je treba pri načrtovanju izdelati hidravlični izračun obstoječih vodov ter predvideti ustrezne ukrepe predvsem zaradi zagotavljanja ustreznega tlaka v višjih etažah stavb, ter zagotoviti morebitno ustrezno dimenzionirano vodovodno cev glede na število predvidenih bodočih uporabnikov.
(3) Predvideti je treba ustrezen minimalni odmik obstoječe trase sekundarnega vodovoda od nameravane gradnje (ali prestavitev) za zagotovitev vzdrževanja vodovodne cevi in hidrantnega mesta.
(4) Za vse objekte se predvidi hišne priključke na javni vodovod ter zagotovi ustrezno število odjemnih mest. V večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri. Za zagotavljanje požarne varnosti se na celotnem območju določi ustrezno število hidrantov.
6.4 Kanalizacijsko omrežje
(1) Po Partizanski poti LK 208684 Partizanska pot II poteka mešana javna kanalizacija fi 230, po Partizanski poti LZ 208381 pa ločen sistem (fekalni vod fi 300 in meteorni vod fi 500 – se preko razbremenilnika odvede v odvodnik) in se kasneje preveže na mešan vod.
(2) Za priključitev na javno kanalizacijo je treba od upravljavca javne kanalizacije pridobiti podatke o obstoječih kapacitetah v tem območju vse do zadnje kritične točke, izdelati hidravlično presojo obstoječega sistema kanalizacije ter predvideti, v kolikor je potrebno, ustrezne ukrepe (ustreznost zmogljivosti obstoječih kanalov). Za vse objekte se mora predvideti mesto priključitve na javno kanalizacijo.
(3) Previdnost je potrebna tudi pri načrtovanju padavinske odpadne vode. Za odvajanje odpadne vode iz streh in utrjenih površin stavb je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode. Če ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo za padavinsko vodo tako, da se čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji (posebne ureditve na zelenih površinah parcele objekta stavbe ali na parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo).
(4) Zadrževani bazeni, ki zadržujejo viške padavinske vode, morajo biti izvedeni podzemno, pri čemer je potrebno zagotoviti vsaj 1,0 m nadkritja z zemljino, lahko tudi z nadvišanjem terena. Do zadrževalnega bazena je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Nad zadrževalnim bazenom je dopustno urediti rekreacijske ali zelene površine, vključno z zasaditvijo vegetacije.
(5) Pri projektiranju kanalizacije je treba upoštevati 17. člen Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list, št. 64/12, 64/14, 98/15, 44/22 – ZVO-2, 75/22 in 157/22).
(6) Odvajanje padavinskih odpadnih voda mora biti tako urejeno skladno s pogoji iz geološko-geomehanskega poročila (GEOSVET, geološko svetovanje, raziskave in šport, Ana Marinc s.p., februar 2023), ki je bil izdelan za območje OPPN LI-54-del, ki se nahaja ob območju OPPN.
(7) V geološko-geomehanskem poročilu je bilo ugotovljeno, da na območju OPPN padavinskih odpadnih voda zaradi geološke sestave tal (slabo prepustne zemljine) ni možno ponikati in jih je potrebno speljati v kanalizacijo.
(8) Glede na ugotovitve iz geološko-geomehanskega poročila se bodo padavinske odpadne vode vodile v kanalizacijo za padavinsko vodo. Njihovo odvajanje je treba načrtovati na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok z urbanih površin. Večji delež padavinske vode je treba pred odvodom v kanalizacijski vod začasno zadržati na lokaciji (zadrževalni bazen ali drug ustrezen način, ki bo v največji možni meri zmanjšal obremenitev obstoječe kanalizacije ob hipnem odtoku odpadnih voda).
(9) Padavinske odpadne vode, ki odtekajo s strehe objektov, se lahko uporabijo kot dodatni vir vode za namene, pri kateri ni treba zagotoviti kakovosti za pitno vodo, na primer za splakovanje stranišč, pranje perila, zalivanje ipd.
(10) Padavinske odpadne vode, ki odtekajo z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in vsebujejo usedljive snovi, mora upravljavec teh objektov zajeti in mehansko obdelati v skladu s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
6.5 Elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava
(1) Za oskrbo načrtovane prostorske ureditve z električno energijo se načrtuje nov nizkonapetostni priključek iz transformatorske postaje TP Zdravstveni dom Litija.
(2) Obstoječa transformatorska postaja TP Zdravstveni dom Litija se bo v sklopu projekta Občine Litija to je rekonstrukcije in prizidave Zdravstvenega doma Litija prestavila na drugo lokacijo. V sklopu prestavitve transformatorske postaje bo Občina Litija uredila tudi prestavitve vodov obstoječega elektroenergetskega omrežja in nove vode elektroenergetskega omrežja. Projekt rekonstrukcije in prizidave Zdravstvenega doma Litija in preureditve obstoječega elektroenergetskega omrežja ni predmet tega OPPN.
(3) Območje OPPN se bo tako napajalo iz prestavljene transformatorske postaje TP Zdravstveni dom Litija. Nov nizkonapetostni priključek iz transformatorske postaje TP Zdravstveni dom Litija bo izveden preko novega kablovoda AL 4x240 mm2 do nove priključne omarice (PMO). To se umesti na zemljišču s parc. št. 388/5 k.o. 1838-Litija (v FE1). Vsa merilna oprema mora biti v eni omari.
(4) Ob Partizanski poti II se bo uredila nova javna razsvetljava. Javna razsvetljava bo prav tako priključena na transformatorsko postajo TP Zdravstveni dom Litija.
(5) Zaradi načrtovane prostorske ureditve v OPPN se bo del obstoječega omrežja javne razsvetljave prestavilo.
6.6 Komunikacijsko omrežje
(1) Komunikacijsko omrežje poteka po Partizanski poti II na katerega se lahko načrtovana prostorska ureditev priključi.
(2) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d..
(3) Obstoječe TK omrežje glede na pozidavo je treba ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Pri projektni rešitvi je treba upoštevati izgradnjo kabelske kanalizacije do priključne točke obstoječe kabelske kanalizacije in kablov.
(4) Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite in prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjen objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
(5) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del).
(6) Potrebno je izdelati DGD/PZI zaščite oziroma prestavitve obstoječega TK omrežja Telekoma Slovenije d.d. in projekt DGD/PZI priključka za predvideno novogradnjo.
6.7 Potrebna raba energije
(1) Objekti morajo zaradi varčevanja z energijo in ohranjanja toplote ter čim večje rabe obnovljivih virov energije zagotavljati učinkovito rabo energije in rabo obnovljivih virov energije na področju toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja ali njihove kombinacije, priprave tople vode in razsvetljave v stavbah ter drugih tehničnih sistemov, povezanih s sistemi stavbe. Čim večji del energije za delovanje sistemov mora biti zagotovljen iz obnovljivih virov energije.
(2) Pri vseh vrstah ogrevanja imajo prednost energetski viri, ki manj onesnažujejo zrak.
6.8 Odpadki
(1) Pri ravnanju z odpadki je treba upoštevati 14., 11. in 10. člen Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Litija (Uradni list RS, št. 2/02 in 30/17).
(2) Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov. Zbirno mesto za odpadke se predvidi kot ustrezno urejen prostor, v objektu ali v bližini objekta na stavbni parceli, na katerem povzročitelji redno odlagajo odpadke v tipizirane posode za odpadke in ne sme biti na javnih površinah.
(3) Odjemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalec redno odvaža odpadke. Odjemna mesta se nahajajo ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste oziroma ob vozni poti smetarskega vozila. Odjemno mesto je lahko oddaljeno od poti smetarskega vozila največ 10 metrov. V času odvoza je lahko na javni površini. Izvajalcu mora biti omogočen dostop do odjemnega mesta.
(4) Povsod, kjer je primerno naj bosta zbirno in odjemno mesto na istem prostoru razen v primerih kjer to onemogočajo tehnični in drugi razlogi in kolikor to ni javna površina.
(5) Na območjih mest in urbanih naselij ali večjih strnjenih stanovanjskih območjih se uredijo ekološki otoki vsaj na vsakih 250 prebivalcev. Ekološki otok (prostor, kjer so nameščene posode za ločeno zbiranje odpadkov sekundarnih surovin za določen bivalni okoliš) se praviloma uredijo v stanovanjskih območjih in ob oziroma v večjih trgovinah, trgovskih centrih, zdravstvenih ustanovah, šolskih ustanovah, otroških vrtcih morajo upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb, parkirišč in drugih javnih površin ob objektih oziroma na njih postaviti koše za odpadke in posode za ločeno zbiranje odpadkov oziroma ekološke otoke. Lahko tudi za več objektov skupno, če to omogočajo prostorske razmere in je to smiselno.
(6) Zbirna in odjemna mesta za odpadke morajo ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarnovarstvenim pogojem in ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
(7) Pri realizaciji OPPN-ja je treba v primeru sprememb in drugačnih postavitev komunalne infrastrukture pridobiti soglasje upravljavca GJI.
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov, ohranjanje narave ter varovanje zdravja ljudi, obnovljivi viri energije
7.1 Varstvo pred hrupom
(1) Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
(2) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se območje OPPN uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom.
(3) S predvidenim posegom ne bodo presežene maksimalno dovoljene ravni hrupa. V primeru suma se izvedejo meritve, na podlagi katerih se izvede protihrupna zaščita.
7.2 Varovanje zunanjega zraka
Snovi, ki se spuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti.
7.3 Varstvo vode, tal in podzemne vode
(1) Območje OPPN se ne nahaja na vodovarstvenem območju virov pitne vode. Prav tako območje OPPN ne leži v poplavnem območju glede na opozorilno karto poplav ali na karto razredov poplavne nevarnosti. Po razpoložljivih podatkih območje OPPN leži znotraj območij ogroženih zaradi erozivnosti in plazovitosti terena.
(2) Za območje OPPN LI-54-del, ki se nahaja ob območju OPPN, je bilo izdelano geološko-geomehansko poročilo (GEOSVET, geološko svetovanje, raziskave in šport, Ana Marinc s.p., februar 2023).
(3) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda mora biti usklajeno s predpisi s področja varstva voda in varstva okolja ter izvedeni z upoštevanjem z geološko-geomehanskega poročila za območje OPPN LI-54-del, ki se nahaja ob območju OPPN (GEOSVET, geološko svetovanje, raziskave in šport, Ana Marinc s.p., februar 2023).
(4) Vsi posegi na ali v tla se načrtujejo tako, da je izguba in degradacija tal čim manjša. Potrebno je izboljšati, ohraniti ali obnoviti kakovost tal.
7.4 Varstvo narave
Na območju OPPN ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območja Nature 2000).
7.5 Varstvo gozdov
Območje OPPN se ne nahaja na varstvenem območju gozdov.
7.6 Varovanje zdravja ljudi
Za območje OPPN je treba zagotoviti oskrbo objektov s pitno vodo.
7.7 Varstvo pred svetlobnim onesnaženjem
S stališča svetlobnega onesnaženja je treba zunanjo razsvetljavo objektov na območju OPPN prilagoditi mejnim vrednostim svetlobnega onesnaženja okolja in zagotoviti, da mejne vrednosti svetlobnega sevanja na oknih varovanih prostorov ne bodo presežene.
7.8 Učinkovita raba in obnovljivi viri energije
Površine streh objektov naj se projektirajo in usmerijo tako, da se jih lahko uporabi za namestitev panelov za sončne panele ali kolektorje za ogrevanje tople vode.
Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
(1) Območje OPPN posega na registrirane enote kulturne dediščine.
(2) Na območju OPPN se nahaja arheološko najdišče Litija-Arheološko območje Šmarska Dobrava-Grbin (EID 1-30533).
(3) Ker se območje OPPN nahaja na arheološkem najdišču je treba pred začetkom gradnje opraviti arheološke raziskave, in sicer:
– Na območju parcel številki 387 in 388/5, obe 1838-Litija se izvede skladno s 27. točko 3. člena ZVKD-1 predhodne arheološke raziskave – arheološki testni izkop in arheološki terenski pregled.
– Na celotni površini se izvede intenzivni površinski terenski pregled v mreži 5 x 5 m. Iz vsake zbiralne enote se mokro preseje 10 l zemljine. Pri raziskavi mora sodelovati specialist za prepoznavanje kamnitih orodij.
– Nato se izkoplje 8 ročno-strojnih testnih jarkov velikosti 6 x 1,5 m. Lokacijo testnih jarkov se določi skupaj s pristojnim arheologom konservatorjem. Izkop mora potekati z ravno žlico. Plast ornice (0,20–0,25 m se odstrani s finim strojnim odrivom). Preostale plasti se izkoplje v kombinaciji finega strojnega in ročnega izkopa. Geološka podlaga se nahaja povprečno na globini – 0,45 m. Iz vsake zbiralne enote/stratigrafske enote se mokro preseje 10 l zemljine. Pri raziskavi mora sodelovati specialist za prepoznavanje kamnitih orodij.
– V primeru pozitivnih rezultatov se lahko število testnih jarkov ustrezno zmanjša.
– Na podlagi rezultatov testnega sondiranja in terenskega pregleda bo nato določen obseg in način arheoloških raziskav, ki morajo potekati po določilih 31., 33., 34. in 85. člena ZVKD-1.
– Raziskava mora potekati v skladu s Pravilnikom o arheoloških raziskavah (Uradni list RS, št. 3/13).
– Za dejansko izvedbo arheološke raziskave na terenu je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskave in odstranitev po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda minister za kulturo. Za pridobitev omenjenega soglasja je treba na Ministrstvo za kulturo posredovati vlogo s kulturnovarstvenimi pogoji ZVKDS, zarisom lokacije raziskovanja in obseg načrtovanega posega na katastrskem načrtu v merilu, navedbo izbranega izvajalca arheoloških raziskav, finančni načrt raziskovanja z navedeno metodologijo arheoloških raziskav in s specifikacijo ocene stroškov ter soglasja lastnika zemljišča za poseg v nepremičnino.
(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki lastnika zemljišča oziroma investitorja oziroma odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
9.1 Obramba
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območij ali objektov za obrambo.
9.2 Potresna nevarnost
(1) Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati določila za potresno gradnjo.
(2) Območje OPPN se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, februar 2020 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VII. stopnjo MCS s pospeškom tal 0,20 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Pri izdelavi projektne dokumentacije morajo biti vsi posegi v območju OPPN dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološko-geomehanskega poročila za območje OPPN LI-54-del, ki se nahaja ob območju OPPN (GEOSVET, geološko svetovanje, raziskave in šport, Ana Marinc s.p., februar 2023).
(4) V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
9.3 Varstvo pred požarom
(1) Za zagotovitev požarne varnosti je zgrajeno hidrantno omrežje. Hidrant je na parceli 387 k.o. 1838-Litija.
(2) Kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se mora izvesti protipožarne zidove (zidovi brez odprtin), v primeru eventuelnih odprtin morajo biti le-te izvedene iz ognjeodpornega materiala.
(3) V primeru požara mora biti omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov.
(4) Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.
9.4 Druga ogrožena območja in nevarnosti
(1) Po razpoložljivih podatkih območje OPPN leži znotraj območij ogroženih zaradi erozivnosti in plazovitosti terena.
(2) Pri izdelavi projektne dokumentacije morajo biti vsi posegi v območju OPPN dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološko-geomehanskega poročila za območje OPPN LI-54-del, ki se nahaja ob območju OPPN (GEOSVET, geološko svetovanje, raziskave in šport, Ana Marinc s.p., februar 2023).
(3) V času gradnje je treba upoštevati možnosti razlitja snovi. Zaradi navedenega je treba upoštevati naslednje ukrepe:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
– nadzor nad uporabo in skladiščenje goriv ter motornih in strojnih olj,
– nadzor nad ravnanjem z gradbenimi odpadki, odpadno embalažo.
9.5 Zaščitni ukrepi
(1) Na območju OPPN ni treba predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih ukrepov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji.
(2) Vsi posegi v OPPN morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem geološko-geomehanskega poročila za območje OPPN LI-54-del, ki se nahaja ob območju OPPN (GEOSVET, geološko svetovanje, raziskave in šport, Ana Marinc s.p., februar 2023).
(3) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda mora biti usklajeno s predpisi s področja varstva voda in varstva okolja ter izvedeni z upoštevanjem z geološko-geomehanskega poročila za območje OPPN LI-54-del, ki se nahaja ob območju OPPN (GEOSVET, geološko svetovanje, raziskave in šport, Ana Marinc s.p., februar 2023).
Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
(1) Med izvajanjem posegov na ureditvenem območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter jih takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani.
(2) Investitor in izvajalec morata pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet oziroma zagotoviti, da med gradnjo prometna varnost ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju.
(3) V času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor.
Etapnost izvedbe prostorske ureditve
Načrtovane prostorske ureditve se lahko izvajajo istočasno ali ločeno po posameznih funkcionalnih enotah. V primeru izvedbe načrtovanih prostorskih ureditev v več etapah, morajo etape predstavljati funkcionalno zaključene celote.
Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, posegi po izvedbi načrtovanih ureditev
12.1 Odstopanja
(1) V dimenzije višinskih gabaritov se ne šteje višin, ki so pogojene s funkcionalnimi ali tehničnimi zahtevami objektov kot so inštalacijske in tehnološke naprave ter oprema (npr.: dimniki, inštalacijski jaški, jaški dvigal, sprejemniki sončne energije ipd.).
(2) Dopustna so odstopanja pri parcelaciji načrtovanih rešitev, kot je npr. izravnava meja med sosednjimi parcelami, poravnava parcel in drugi podobni posegi namenjeni bolj racionalni rabi prostora in ureditvi medsebojnih razmerij. Pri določanju velikosti parcel so dopustna odstopanja glede na dejansko stanje na terenu in so lahko tudi posledica prej omenjenih posegov za izboljšanje rabe parcel in prostora.
(3) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, karakteristik, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih, oblikovnih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo oziroma upravljavci posameznega voda.
(4) V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprav OPPN ni bilo mogoče predvideti.
(5) Dopustno je odstopanje do ± 1,0 m kote gotovega terena v FE1 opredeljene v grafičnem delu OPPN.
(6) Dopustne so spremembe intervencijskih poti v skladu s tehničnimi rešitvami. S spremembami morajo soglašati organi in organizacije, ki jih prilagoditve zahtevajo.
(7) Predvidene ureditve in posegi v FE1-FE4 na območju OPPN so prikazani variantno in se lahko spreminjajo ob upoštevanju določil OPPN.
12.2 Gradnja komunalne opreme
Glede na določbe ZUreP-3 in opremljenost območja OPPN ni treba izdelati posebnega programa opremljanja za območje OPPN. Komunalni prispevek za posege v območju OPPN se obračuna na podlagi veljavnega Odloka o programu opremljanja zemljišč za območje Občine Litije.
12.3 Usmeritve po prenehanju veljavnosti OPPN
(1) OPPN velja do izvedbe načrtovane prostorske ureditve.
(2) Po prenehanju veljavnosti OPPN se območje ureja skladno z izvedbenimi pogoji OPN.
13.1 Nadzor
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
13.2 Vpogled v prostorski akt
OPPN je na vpogled v prostorih občinske uprave Občine Litija in na spletni strani Občine Litija.
13.3 Začetek veljavnosti odloka
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu in na spletni strani Občine Litija.
Št. 350-10/2023-29
Litija, dne 24. septembra 2025
