Na podlagi 233. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 23/24 in 21/25 – ZOPVOOV), 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE in 62/24 – odl. US in 102/24 – ZLV-K), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 5/21 – odl. US in 38/24), Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17, 60/18 in 44/22 – ZVO-2), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 77/22, 113/23 in 13/25), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2 in 21/25 – ZOPVOOV), Uredbe o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14, 54/15, 36/16, 37/18, 13/21 in 44/22 – ZVO-2) in 17. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 54/21, 184/21 in 22/25) je Občinski svet Občine Sežana na seji dne 12. 6. 2025 sprejel
o zbiranju in obdelavi določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganju ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Sežana
(1) S tem odlokom se določa način opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Sežana (v nadaljnjem besedilu: občina).
(2) Občina zagotavlja izvajanje javnih služb z izvajalcem, na podlagi podeljene koncesije, v skladu s koncesijskim aktom. S tehničnega vidika kot tudi načela gospodarnosti se izvajalcu javne službe podeli enotna koncesija, in sicer za:
– zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,
– obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
1. preprečiti nastanek in spodbuditi zmanjševanje količine odpadkov, ki se obdelujejo in odstranjujejo;
2. zagotoviti učinkovito organiziranost za uspešno doseganje predpisanih standardov in ciljev ravnanja z odpadki;
3. zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka;
4. omogočiti povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javnih služb;
5. uveljaviti načelo, da stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov;
6. preprečiti nenadzorovano odlaganje odpadkov;
7. osveščati in obveščati uporabnike javnih služb o učinkovitem ravnanju z odpadki;
8. vzpostaviti nadzor nad pravilnim ločevanjem odpadkov;
9. vračati koristne odpadke v ponovno uporabo in recikliranje;
10. izločati nevarne odpadke in ustrezno ravnati z njimi;
11. izločati biološko razgradljive odpadke in ustrezno ravnati z njimi;
12. zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov, preden se jih odstrani;
13. urediti deponiranje ostankov predelave komunalnih odpadkov;
14. racionalizirati stroške ravnanja z odpadki;
15. izobraževati javnosti o ravnanju z odpadki.
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javnih služb, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se smiselno uporabljajo predpisi s področja varstva okolja in ravnanja z odpadki.
(1) V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo:
1. center za ravnanje s komunalnimi odpadki je objekt gospodarske javne infrastrukture, ki je urejen in opremljen za prevzem, skladiščenje in obdelavo komunalnih odpadkov ter ločenih frakcij in predajanje odpadkov v nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki;
2. izvajalec javne službe je koncesionar, ki mu občina z javnim razpisom podeli koncesijo za izvajanje javnih služb, oziroma subjekt, ki skladno s tem odlokom sam ali s podizvajalcem opravlja dejavnost zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;
3. izvirni povzročitelj odpadkov (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov, in je podrobneje opredeljen v 6. členu tega odloka;
4. prevzemno mesto je mesto, na katerem izvajalec javne službe prevzame komunalne odpadke, ki mu jih uporabniki prepustijo po sistemu od vrat do vrat;
5. sistem od vrat do vrat je sistem prepuščanja določenih komunalnih odpadkov, pri katerem je prevzemno mesto za prepuščanje teh odpadkov namenjeno določenim znanim uporabnikom;
6. uporabniki iz dejavnosti so pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost (v nadaljnjem besedilu: uporabniki iz dejavnosti);
7. uporabniki iz gospodinjstev so fizične osebe v gospodinjstvu;
8. zbirni center je objekt gospodarske javne infrastrukture, namenjen za prevzemanje, predhodno sortiranje in predhodno skladiščenje komunalnih odpadkov, ki se nahaja znotraj centra za ravnanje s komunalnimi odpadki;
9. zbirno mesto je pokrit ali nepokrit prostor na zasebni površini ali v zasebnih prostorih, kjer uporabnik ločeno zbira in začasno hrani komunalne odpadke.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot jih določajo zakon, ki ureja varstvo okolja, in drugi predpisi, ki urejajo dejavnosti ravnanja z odpadki.
(3) V odloku uporabljeni izrazi v moški slovnični obliki se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNIH SLUŽB IN JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
(območje in oblika izvajanja in dostopnost storitev)
(1) Občina zagotavlja izvajanje javne službe s podelitvijo koncesije, ki se podeli v skladu s koncesijskim aktom.
(2) Občina zagotavlja izvajanje javne službe na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(3) Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javnih služb, za uporabnike obvezna.
(4) Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov se zagotavlja v zabojnikih, oddanih na prevzemna mesta, v zbiralnicah ločenih frakcij, v premični zbiralnici nevarnih frakcij in v zbirnem centru oziroma v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki, kjer uporabniki le-te prepuščajo izvajalcu javne službe.
(5) Prevzemna mesta za zbiranje bioloških odpadkov in odpadne embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov na zbiralnicah ločenih frakcij so namenjena znanemu krogu uporabnikov. Izvajalec javne službe obvesti uporabnike o njihovem prevzemnem mestu in na svoji spletni strani objavi seznam prevzemnih mest s seznamom kroga uporabnikov posameznega prevzemnega mesta.
(1) Uporabniki po tem odloku so:
1. fizične osebe v gospodinjstvu;
2. fizične osebe kot samostojni podjetniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost;
3. osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori;
4. lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov, turističnih sob, apartmajev ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni rabi;
5. osebe, ki upravljajo javne površine (na primer: tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike, pokopališča in podobno);
6. osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine z namenom, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe in
7. druge osebe, ki ustrezajo definiciji izvirnega povzročitelja odpadkov.
(2) Uporaba storitev javne službe je obvezna za vse uporabnike. Vsak uporabnik se mora vključiti v sistem zbiranja odpadkov in ločevati odpadke na izvoru, skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov in tem odlokom.
(3) Za prazne objekte oziroma za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku, če lastnik objekta dokaže z ustreznimi dokazili kot npr. ukinjenim vodovodnim ali električnim priključkom, izjemno zmanjšano porabo na teh priključkih ipd. Neuporaba objekta se dokazuje najmanj enkrat letno.
(1) Izvajalec javne službe na poziv občine pripravi strokovne podlage oziroma izhodišča za načrtovanje razvoja, sodeluje v postopku priprave prostorskih aktov in pri drugih razvojnih planih, izdaja smernice za načrtovanje prostorskih ureditev in mnenja k predlogom prostorskih aktov.
(2) Občina podeljuje izvajalcu javne službe javno pooblastilo skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov, za izdajo projektnih pogojev, soglasij oziroma mnenj na področju ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občine Sežana.
(3) Izvajalec javne službe odloča o pravicah uporabnikov, določenih s tem odlokom.
(1) Izvajalec javne službe pripravi tehnični oziroma tarifni pravilnik (v nadaljnjem besedilu: tehnični pravilnik), ki ga na predlog župana sprejme občinski svet.
(2) Tehnični pravilnik iz prejšnjega odstavka obsega:
– opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki,
– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov,
– tipizacijo predpisanih posod za odpadke,
– minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij,
– pogoje dostopanja do prevzemnih mest z vozili za odvoz odpadkov,
– podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih,
– podrobnejše pogoje prevzemanja kosovnih odpadkov,
– podrobnejšo opredelitev vsebine katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic ločenih frakcij in zbirnih centrov,
– pogostost in urnike prevzemanja odpadkov, ki jih uporabniki prepuščajo izvajalcu,
– normative za obračun količine storitev ravnanja z odpadki za pogodbe in ostale uporabnike javne službe,
– druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki, skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.
(3) Tehnični pravilnik se mora tekoče usklajevati s spremembami predpisov, tehnološkimi, kulturnimi in sociološkimi značilnostmi ter drugimi dogajanji v prostoru.
III. VRSTA IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE
(vrste in obseg javne službe)
(1) Javna služba obsega naslednje storitve:
1. Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov:
– zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov,
– zbiranje in odvoz ločeno zbranih frakcij,
– zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,
– zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov,
– zbiranje in odvoz bioloških odpadkov,
– prevzemanje zbranih odpadkov v zbirnem centru oziroma v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki,
– zbiranje in odvoz odpadkov iz zbiralnic ločenih frakcij,
– zbiranje odpadkov iz javnih površin, tržnic, zelenic in pokopališč,
– zbiranje izrabljenih gum,
– izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov,
– oddajanje mešanih komunalnih odpadkov v nadaljnjo predelavo,
– oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje,
– predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru oziroma centru za ravnanje s komunalnimi odpadki,
– prevoz mešanih komunalnih odpadkov,
– vzdrževanje, čiščenje in pranje zabojnikov,
– priprava letnih in dolgoročnih programov za izvajanje javne službe in najmanj enkrat letno poročanje o izvajanju javne službe,
– zagotavljanje čistoče zbiralnic ločenih frakcij,
– vodenje vseh predpisanih evidenc in katastrov,
– ozaveščanje in obveščanje uporabnikov ter izobraževanje javnosti,
– druge storitve, potrebne za nemoteno izvajanje javne službe.
2. Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov:
– prevoz mešanih komunalnih odpadkov,
– obdelava mešanih komunalnih odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi na področju ravnanja z odpadki,
– zagotovitev nadaljnjega ravnanja s frakcijami, ki nastajajo pri obdelavi odpadkov,
– skladiščenje komunalnih odpadkov zaradi oddaje obdelanih ali predelanih odpadkov na odlagališče nenevarnih odpadkov.
3. Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov:
– odstranjevanje odpadkov in nadzorovanje postopkov odstranjevanja,
– odlaganje ostankov po obdelavi ali predelavi na odlagališče,
– nadzor odlagališča nenevarnih odpadkov po zaprtju.
(2) V okviru javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov po tem odloku se zagotavlja prostor za predhodno razvrščanje in skladiščenje odpadkov v začasnem skladišču ločeno zbranih frakcij z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do obdelovalca odpadkov, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.
A. Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov
(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov)
(1) Izvajalec javne službe zagotavlja zbiranje in prevzemanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov:
– papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
– drobna odpadna embalaža iz stekla,
– odpadna embalaža iz plastike, kovin ali sestavljenih materialov,
– biološki odpadki (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad),
– kosovni odpadki,
– nevarni odpadki,
– izrabljene gume,
– druge vrste odpadkov v skladu s klasifikacijskim seznamom odpadkov vsakokratnega veljavnega predpisa, ki ureja pravila ravnanja z odpadki.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
(3) Odpadki, ki ostanejo po izločitvi odpadkov iz prvega odstavka tega člena, so ostanki komunalnih odpadkov, ki se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.
(4) Uporabniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu javne službe z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike ter posode, postavljene na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij in v zbirnem centru oziroma v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki, pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom.
(5) Za viške odpadkov, ki pri uporabnikih nastajajo občasno (kot npr. prireditve, zasebni dogodki, čistilne akcije ipd.), si uporabniki zagotovijo namensko označene vrečke pri izvajalcu javne službe, s katerim se tudi dogovorijo o mestu prevzema odpadkov oziroma vrečk.
(zbirna in prevzemna mesta)
(1) Zbirno mesto na zasebni površini določijo uporabniki sami in ga urejajo ter vzdržujejo.
(2) Zbirno mesto se na javnih površinah določi le izjemoma, ob pridobitvi posebnega dovoljenja občinske uprave, ko gre za skupne zabojnike več gospodinjstev, pri čemer se ne sme ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
(3) Prevzemno mesto mora biti dostopno za smetarska vozila. Soglasno ga določita uporabnik in izvajalec javne službe. Prevzemno mesto ne sme biti od glavne vozne poti oddaljeno več kot 10 m. Med prevzemnim mestom in mestom natovarjanja ne sme biti arhitekturnih ovir.
(4) Prevzemno mesto se na javni površini lahko določi, če se s tem ne ogroža njena splošna raba.
(5) Pri ločenem zbiranju komunalnih odpadkov v večstanovanjskem objektu je zbirno mesto lahko hkrati tudi prevzemno mesto. Izvajalec javne službe mora redno čistiti prevzemna mesta za odpadke ob večstanovanjskih objektih. Prav tako mora čistiti zbirna mesta pri večstanovanjskih objektih, ki so hkrati prevzemna mesta za odvoz odpadkov.
(6) Zbirna in prevzemna mesta za odpadke morajo ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem ter ne smejo ovirati in ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
(7) Načrtovalci prostora, investitorji ali projektanti pri načrtovanju novih oziroma prenovi obstoječih stanovanjskih in poslovnih objektov, stanovanjskih sosesk in naselij ter drugih objektov, kjer bodo nastajali odpadki, določijo zbirna in prevzemna mesta, skladno s tem odlokom, tehničnim pravilnikom in Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Sežana.
(1) Uporabniki morajo odpadke odlagati v namenske zabojnike za odpadke.
(2) Vrsto in število namenskih zabojnikov določi izvajalec javne službe glede na tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, dostopnostjo in strukturo ter vrsto odpadkov, upoštevajoč tehnični pravilnik.
(3) Če količine odpadkov redno presegajo prostornino zabojnikov za odpadke, izvajalec javne službe ugotovi vzrok tega in takoj ustrezno ukrepa tako, da dostavi dodaten zabojnik ali večji zabojnik, poveča število odvozov, ipd.
(4) Izvajalec javne službe v breme javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov nabavi in namesti zabojnike za odpadke ter skrbi za njihovo vzdrževanje in obnavljanje. Zabojnike v zbiralnicah ločenih frakcij nabavi občina.
(5) Izvajalec javne službe mora redno vzdrževati in skrbeti za čistočo zabojnikov v zbiralnicah ločenih frakcij.
(6) Izvajalec javne službe mora na podlagi odredbe izprazniti zabojnike tudi izven rednega odvoza odpadkov po letnem programu ravnanja s komunalnimi odpadki, če so zabojniki prenapolnjeni z ostanki komunalnih odpadkov. Stroške odvoza nosi izvajalec javne službe.
(7) Izvajalec javne službe mora na podlagi odredbe pristojnega občinskega nadzornega organa takoj izprazniti tipizirane zabojnike tudi izven rednega odvoza odpadkov po letnem programu ravnanja s komunalnimi odpadki, če so zabojniki prenapolnjeni tako, da so poleg ostanka odpadkov tudi ločene frakcije ali drugi odpadki (npr. gradbeni, kosovni, nevarni ipd.). Stroške odvoza v takšnem primeru nosi tisti, kateremu je izvajalec s prevzemnim zapisnikom dodelil zabojnike.
(zbiralnice ločenih frakcij – ekološki otoki)
(1) Uporabniki morajo v skladu z navodili izvajalca javne službe odlagati odpadke, ki se zbirajo ločeno, v namenske zabojnike na zbiralnicah ločenih frakcij.
(2) V zbiralnicah ločenih frakcij se zagotovijo zabojniki za zbiranje vsaj:
– odpadnega papirja in kartona ter odpadne embalaže iz papirja in kartona,
– odpadne embalaže iz stekla,
– mešane odpadne plastične, kovinske in sestavljene embalaže,
– običajno pa tudi zabojniki za biološke odpadke.
(3) Zabojniki iz prejšnjega odstavka morajo biti opremljeni z navodili o njihovi vsebini. Podrobnejše informacije pa izvajalec javne službe uporabnikom posreduje v okviru obveščanja in ozaveščanja na krajevno običajen način.
(4) Izvajalec javne službe opravlja nadzor nad zbiralnicami ločenih frakcij tako, da v primeru potreb sistematično uredi pogostejše praznjenje zabojnikov ali pa na zbiralnico ločenih frakcij namesti dodatne zabojnike oziroma poveča kapaciteto zabojnikov.
(5) Zbiralnice ločenih frakcij vzdržuje in čisti izvajalec javne službe. Uporabniki morajo pri odlaganju odpadkov v namenske zabojnike za odpadke skrbeti za red in čistočo na zbiralnicah ločenih frakcij ter preprečiti onesnaževanje okolice zbiralnic ločenih frakcij.
(6) Izvajalec javne službe mora prepuščene ločene frakcije na zbiralnicah ločenih frakcij redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.
(lokacije zbiralnic ločenih frakcij)
(1) Zbiralnice ločenih frakcij se uredijo na javnih površinah, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba.
(2) Lokacije zbiralnic ločenih frakcij določijo krajevna skupnost, v kateri se zbiralnica namešča, občina in izvajalec javne službe.
(zbiralnice nevarnih frakcij)
(1) Izvajalec javne službe za prevzemanje nevarnih frakcij zagotovi zbiralnice v zbirnem centru oziroma v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi in označenimi posodami ali zabojniki za prevzemanje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov.
(2) Izvajalec javne službe zagotovi ločeno zbiranje nevarnih frakcij v naseljih, ki imajo 500 ali več prebivalcev, najmanj enkrat v koledarskem letu, s premično zbiralnico nevarnih frakcij, po vnaprej določenem urniku. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km², pa najmanj dvakrat letno.
(3) Izvajalec javne službe najmanj sedem dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici na svoji spletni strani objavi obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, uporabnikom iz gospodinjstev pa o tem pošlje pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo in navodila za njihovo prepuščanje.
(4) Uporabniki iz dejavnosti morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo s pooblaščenim prevzemnikom nevarnih odpadkov.
(1) Zbirni center je namenjen uporabi vsem uporabnikom, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine.
(2) V zbirnem centru oziroma v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki izvajalec javne službe zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah za naslednje vrste odpadkov:
– papir in lepenka, vključno z odpadno embalažo iz papirja ali lepenke,
– steklo vseh oblik in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
– plastiko, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
– odpadke iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
– oblačila in tekstil,
– jedilno olje in maščobe,
– barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– baterije in akumulatorji, ki niso razvrščeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 ali 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov,
– električno in elektronsko opremo, ki ne vsebuje nevarnih snovi,
– kosovne odpadke,
– izrabljene gume do 50 kg na osebo na leto.
(3) V centru za ravnanje s komunalnimi odpadki lahko izvajalec javne službe zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah tudi manjših količin gradbenih odpadkov iz gospodinjstev ter manjših količin nevarnih odpadkov.
(ostale dejavnosti v zbirnem centru)
V zbirnem centru se lahko izvaja tudi dejavnost razvrščanja, prebiranja, obdelave in predelave posameznih odpadkov ter predhodno skladiščenje odpadkov za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov, če to ni v neskladju s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Te dejavnosti lahko izvajajo le s strani izvajalca javne službe pooblaščene osebe.
(1) Režim zbiranja odpadkov v zbirnem centru določi izvajalec javne službe.
(2) Obratovalni čas določi izvajalec javne službe. Uporabniki lahko odpadke v zbirnem centru odložijo le v času obratovanja.
(3) Uporabnik se mora pred odložitvijo odpadkov na zbirnem centru identificirati z veljavnim osebnim dokumentom in z dokazilom, da je kot uporabnik vključen v sistem ravnanja z odpadki na območju občine.
(4) Uporabniki iz dejavnosti odpadke oddajajo v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki. V tem primeru se oddaja odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom izvajalca.
(5) V zbirnem centru lahko izvajalec javne službe proti plačilu organizira tudi zbiranje manjših količin gradbenih in drugih odpadkov, katerih zbiranje ne sodi v javno službo, npr. azbest.
(6) Odlaganje odpadkov izven zbirnega centra oziroma centra za ravnanje s komunalnimi odpadki je prepovedano. Kdor odloži odpadke izven navedenih centrov, jih mora na svoje stroške odstraniti in prepeljati v zbirni center oziroma center za ravnanje s komunalnimi odpadki. Če tega ne stori, se o prekršku obvesti občinski inšpekcijski organ.
(mešani komunalni odpadki)
(1) Izvajalec javne službe zbira mešane komunalne odpadke po sistemu od vrat do vrat od vseh uporabnikov.
(2) Izvajalec javne službe mora izprazniti zabojnike za odpadke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, ne onesnaži prostora ter ne poškoduje zabojnikov za odpadke in okolice, kjer opravlja delo. V primeru, da izvajalec zbiranja onesnaži prevzemno mesto, ga mora tudi očistiti.
(biološki odpadki in zelen vrtni odpad)
(1) Uporabnik lahko z biološkimi odpadki ravna na dva načina:
– če ima možnost, jih kompostira v hišnem kompostniku ali
– jih odlaga v zabojnike za biološke odpadke brez uporabe plastične vrečke oziroma zavite v papir ali v biološko razgradljivi vrečki.
(2) Uporabnik, ki biološke odpadke kompostira, izvajalcu javne službe pod kazensko in materialno odgovornostjo predloži izjavo o kompostiranju.
(3) Način oziroma mesto kompostiranja, uporaba komposta in njegova odstranitev je v domeni uporabnika. Ne glede na prejšnji stavek uporabnik upošteva minimalne zahteve za pravilno hišno kompostiranje, v skladu s predpisi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
(4) Nadzor nad izvajanjem hišnega kompostiranja izvaja občinski inšpekcijski organ.
(5) Uporabnik, ki bioloških odpadkov ne kompostira, te zbira v vodotesnem zabojniku, na za to določenem prevzemnem mestu in na način, določen v tehničnem pravilniku.
(6) Izvirni povzročitelji biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gostinstva ali drugih obratov za pripravo hrane morajo oddajati svoje biološko razgradljive kuhinjske odpadke specializiranemu zbiralcu za tovrstne odpadke skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki.
(7) Izvajalec javne službe zagotovi skladno s tehničnim pravilnikom, za gospodinjstva, na zbirnem centru oziroma centru za ravnanje z odpadki, prevzem določene količine zelenega vrtnega odpada brez doplačila.
(8) Zelen vrtni odpad se lahko zbira tudi na posameznih skupnih prevzemnih mestih po naročilu in ceniku izvajalca javne službe, pri čemer lokacijo na javni površini določita izvajalec javne službe in občina.
(1) Med kosovne odpadke se odlaga pohištvo, vzmetnice, druge kose stanovanjske in hišne opreme, predmete iz pločevine, kovine in lesa ter druge tovrstne odpadke.
(2) V okviru javne službe je zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnem centru oziroma v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki.
(3) Izvajalec javne službe najmanj enkrat letno zagotovi prevzem določene količine kosovnih odpadkov pri uporabniku, po predhodnem naročilu in brez doplačila. Količina iz prejšnjega stavka se določi v tehničnem pravilniku.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se storitev prevzema kosovnih odpadkov iz poslovne dejavnosti opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe.
(1) Organizator javne prireditve v sodelovanju z izvajalcem javne službe dogovori način zbiranja in odvoza odpadkov na prostoru javne prireditve za čas njenega trajanja.
(2) Izvajalec javne službe za čas trajanja javne prireditve zagotovi ustrezno število posod ali tipiziranih vrečk za ločeno zbiranje z upoštevanjem narave prireditve:
– odpadnega papirja in kartona, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona,
– odpadne embalaže iz stekla,
– odpadne embalaže iz plastike, kovin ali sestavljenih materialov,
– mešanih komunalnih odpadkov ter
– biološko razgradljivih odpadkov.
(3) Organizator javne prireditve iz prvega odstavka tega člena obvesti izvajalca javne službe najmanj sedem dni pred začetkom javne prireditve.
(4) Po končani javni prireditvi na prostem mora organizator najkasneje do 7. ure zjutraj naslednjega dne poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti. Enako velja tudi v primeru, če je prireditev v zaprtem prostoru in se pričakuje večje onesnaženje na prostem v okolici prireditvenega prostora.
(5) Organizator javne prireditve odpadke prepusti izvajalcu javne službe na dogovorjenem mestu, ta pa jih tam prevzame najkasneje naslednji delovni dan po zaključku prireditve.
(6) Stroške storitve javne službe, nastalih med javno prireditvijo, vključno z nabavo ali najemom, postavitvijo in uporabo posod ali tipiziranih vrečk iz drugega odstavka tega člena, nosi organizator javne prireditve.
(7) Ne glede na peto alinejo drugega odstavka tega člena mora ponudnik obrokov na javni prireditvi kot izvirni povzročitelj biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov iz gostinstva za svoje biološko razgradljive kuhinjske odpadke, ki tam nastanejo, zagotoviti ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki.
(1) Organizatorji čistilnih akcij najmanj sedem dni pred načrtovano akcijo z izvajalcem javne službe sklenejo dogovor o:
– poteku akcije,
– načinu zbiranja in odvoza zbranih odpadkov,
– predvidenih stroških in
– plačniku storitev.
(2) Stroške čistilne akcije nosijo organizatorji čistilne akcije in le-ti ne smejo bremeniti stroškov rednega programa ravnanja z odpadki iz gospodinjstev in poslovnih dejavnosti.
(3) Podrobnejša pravila odvoza odpadkov iz čistilnih akcij se določijo v tehničnem pravilniku.
(izvajalci gradbenih del)
Investitorji in izvajalci gradbenih in drugih del na gradbiščih, pri katerih nastajajo komunalni odpadki in odpadna mešana embalaža, z izvajalcem javne službe sklenejo dogovor o načinu zbiranja in oddaje odpadkov najkasneje v roku osmih dni pred začetkom izvajanja del.
(1) Izvajalec javne službe v okviru objektivnih možnosti opravlja javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile (sneg, poplave, potresi, plazovi ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, zaradi katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu), skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe.
(2) Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata izvajalec javne službe in občina nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(letni program in poročilo o ravnanju s komunalnimi odpadki)
(1) Izvajalec javne službe opravlja javno službo skladno z letnim programom ravnanja s komunalnimi odpadki, katerega sestavni del je tudi urnik zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
(2) Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki pripravi izvajalec javne službe do 15. oktobra tekočega leta za naslednje leto in ga predloži pristojnemu občinskemu organu.
(3) Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki vsebuje:
1. predstavitev območja izvajanja javne službe;
2. podatke o obsegu izvajanja javne službe;
3. podatke o prevzemnih mestih, velikosti posod in pogostosti prevzemanja;
4. urnik odvoza komunalnih odpadkov;
5. podatke o lokacijah in številu zbiralnic ločenih frakcij;
6. podatke o načrtovanem vzdrževanju in čiščenju zabojnikov;
7. poročilo o oddaji poslov podizvajalcem.
(4) Izvajalec javne službe mora pristojnemu občinskemu organu podati letno poročilo do 31. maja tekočega leta za preteklo leto ter z vsebino seznaniti občinski svet.
(5) Letno poročilo mora obsegati vse predpisane podatke ter opisno oceno izvajanja javne službe v preteklem letu, ki mora vključevati tudi podatke o pritožbah uporabnikov, zlasti pa:
1. podatke o prihodkih, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti;
2. podatke o zaračunanih količinah storitev javne službe;
3. podatke o stroških izvajanja javne službe;
4. podatke o količinah zbranih, oddanih sortiranih frakcij in oddanih odpadkov v obdelavo in odlaganje ali odstranjevanje;
5. podatke o pritožbah uporabnikov;
6. podatke o vlaganjih v vzdrževanje opreme za izvajanje javne službe;
7. podatke o poslovanju, ki vplivajo na nastajanje stroškov ali drugače vplivajo na ceno storitev.
B. Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov
(1) Izvajalec javne službe mešane komunalne odpadke, biološko razgradljive odpadke in ločeno zbrane odpadke oddaja ustreznim predelovalcem le-teh, pri čemer lahko mešane komunalne odpadke predeluje le s strani občine potrjen izvajalec javne službe.
(2) Javna služba obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov obsega obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Obdelava mešanih komunalnih odpadkov mora biti zagotovljena za vse mešane komunalne odpadke, ki nastajajo na območju občine.
(3) Obdelava mešanih komunalnih odpadkov se zagotavlja v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki ga upravlja izvajalec javne službe.
(4) Izvajalec javne službe mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so določene za upravljavca centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, skladno s predpisi, ki urejajo obdelavo odpadkov.
(5) Izvajalec javne službe zagotavlja tudi prevoz odpadkov do mesta odstranjevanja odpadkov.
C. Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov
(zagotavljanje odlaganja/odstranjevanja)
(1) Pred odstranjevanjem ali odlaganjem preostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi izvajalec javne službe sprejete odpadke stehta in vodi vse ustrezne evidence, skladno z veljavno zakonodajo.
(2) Odlagališče odpadkov upravlja izvajalec javne službe v skladu s tehnično dokumentacijo in poslovnikom odlagališča.
(3) Izvajalec javne službe mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so določene za upravljavca odlagališča za nenevarne odpadke, skladno s predpisi, ki urejajo odlaganje odpadkov.
(4) V sklopu javne službe odlaganja se obračunava tudi strošek okoljske dajatve.
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE
(1) Za izvajanje javne službe po tem odloku morajo biti zagotovljeni:
1. zabojniki za komunalne odpadke za zbiranje komunalnih odpadkov;
2. vozila za prevzem in prevoz komunalnih odpadkov;
3. naprave za čiščenje zabojnikov za zbiranje bioloških in drugih odpadkov;
4. zbiralnice ločenih frakcij;
5. premična zbiralnica nevarnih odpadkov z začasnim skladiščem;
6. zbirni center;
7. center za ravnanje s komunalnimi odpadki;
8. delovni stroji;
9. center za obdelavo odpadkov;
10. odlagališče odpadkov.
(2) Storitve javne službe se opravljajo na način, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje.
(kataster javne službe in evidenca uporabnikov)
(1) Izvajalec javne službe vodi kataster:
– zbirnih mest,
– prevzemnih mest,
– zbiralnic ločenih frakcij in
– zbirnih centrov.
(2) Izvajalec javne službe vodi evidenco uporabnikov.
(3) Vsebina katastra in evidence uporabnikov se opredeli v tehničnem pravilniku.
Izvajalec javne službe mora uporabnike in javnost obveščati skladno z določili uredbe, ki ureja javno službo zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in drugimi predpisi s področja ravnanja z odpadki.
V. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE
Uporabnik ima pravico do:
1. trajne, nemotene, redne in kvalitetne storitve javne službe;
2. uporabe storitev javne službe, skladno z zakonom, podzakonskimi predpisi, tem odlokom ter drugimi predpisi;
3. uporabe tipskih posod za ločeno zbiranje odpadkov;
4. pisnega ugovora na prejeto fakturo v osmih dneh od prejema;
5. obveščenosti o storitvah javne službe določenih vrst komunalnih odpadkov;
6. naročanja dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca javne službe.
Uporabnik ima obveznost:
1. uporabljati storitve izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka, tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki;
2. iz celotnega snovnega toka komunalnih odpadkov, ki jih povzročajo, izločiti in ločeno prepustiti izvajalcu čim več ločenih frakcij, saj s tem zmanjšajo količino mešanih komunalnih odpadkov;
3. nastale komunalne odpadke zbirati in ločevati na izvoru njihovega nastajanja ter jih odlagati v posode za zbiranje, v skladu z letnim programom izvajalca javne službe in predpisi s področja ravnanja s komunalnimi odpadki;
4. hraniti odpadke na zbirnem mestu vse, dokler jih ne prepustijo izvajalcu, varno in neškodljivo za ljudi in okolje;
5. prepuščati odpadke izvajalcu na prevzemnem mestu v posodi ali brez nje, če je tako prepuščanje dovoljeno;
6. prepuščati ločene frakcije v zbiralnicah ločenih frakcij ali v zbirnem centru oziroma v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki, v času njegovega obratovanja;
7. prepuščati nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premični zbiralnici nevarnih frakcij ali v zbirnem centru oziroma v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki, v času njegovega obratovanja;
8. prepuščati kosovne odpadke v skladu z določili tega odloka;
9. pisno obvestiti izvajalca o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe najkasneje v 30 dneh po nastanku spremembe z ustreznimi dokazili; v primeru sporočenih napačnih podatkov je uporabnik dolžan povrniti stroške škode, ki bi nastala izvajalcu;
10. redno plačevati storitve javne službe zbiranja in obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(1) Prepovedano je:
– odlagati odpadke izven predpisanih namenskih zabojnikov za odpadke,
– onesnaževati prevzemna mesta in zbiralnice ločenih frakcij ali okolice,
– mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali s preostalimi mešanimi komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj,
– odlagati odpadke, ki niso komunalni, v predpisane namenske posode za komunalne odpadke,
– poškodovati opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe,
– samovoljno premikati predpisane namenske zabojnike na zbiralnicah ločenih frakcij ali prevzemnih mestih z ene lokacije na drugo,
– lepiti plakate in obvestila na predpisane namenske posode (izjema za izvajalca javne službe),
– pisati ali risati po njih in jih barvati,
– kuriti odpadke na prostem (razen izjem, ki jih določajo predpisi s področja kmetijstva in gozdarstva).
(2) V zabojnike za mešane komunalne odpadke je prepovedano odlagati:
– gradbeni material, kamenje in zemljo,
– odpadke v večjih kosih (pohištvo, gospodinjski aparati, kolesa, deli vozil, stanovanjska oprema),
– usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,
– odpadke v tekočem stanju,
– kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,
– tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge posebne in nevarne odpadke, ki so klasificirani kot nekomunalni ali nevarni komunalni odpadki,
– poginule živali, kože in klavnične odpadke,
– odpadno embalažo,
– odpadno električno in elektronsko opremo,
– gume in pnevmatike,
– odpadke, ki jih je potrebno ločeno zbirati na izvoru nastanka,
– organske odpadke iz okrasnih in zelenjavnih vrtov (trava, listje, vejevje, zelenjavni odpadki), ki se morajo kompostirati na mestu izvora ali pa odlagati v za to namenjene zabojnike za biološke odpadke,
– odpadne baterije in akumulatorje,
– biorazgradljive kuhinjske odpadke,
– tekstil.
(3) Nekomunalne odpadke iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami, ki so opredeljeni kot nevarni odpadki, je prepovedano odlagati v zabojnike za komunalne odpadke.
VI. OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE V OKVIRU IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
(obveznosti izvajalca javne službe)
Obveznosti izvajalca javnih služb so:
1. v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javne službe, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki ter koncesijsko pogodbo;
2. zagotavljati, da so v storitve javne službe vključeni vsi uporabniki na območju občine;
3. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javnih služb, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki;
4. zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih odpadkov in odpraviti napake na objektih ter napravah, ki jih ima v najemu, skladno s pogodbo iz petega odstavka 37. člena, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi, najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno izvajanje javnih služb);
5. uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober gospodar in jih tekoče vzdrževati;
6. odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na stvareh iz prejšnje točke, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku dveh dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov, v primeru onesnaženja površin z odpadki, pa nemudoma;
7. zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan, vse dni v letu;
8. izvajati notranjo kontrolo dela, dnevno kontrolo na terenu;
9. vzdrževati in čistiti zabojnike (ob vsakem praznjenju zabojnikov se jih postavi na svoja mesta; v primeru onesnaženja zabojnikov se jih očisti; v primeru poškodbe zabojnikov se jih zamenja z drugimi; vsaj enkrat letno pranje zabojnikov; terenski pregledi stanja zabojnikov – popisi poškodovanih zabojnikov in njihova zamenjava ter popisi stalne prenapolnjenosti zabojnikov in ukrepi);
10. zagotavljati čistočo zbiralnic oziroma ekoloških otokov tako, da na njih in v njihovi neposredni okolici ni odpadkov;
11. opravljati vse druge naloge, ki so skladno s predpisi določene v okviru zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;
12. pripraviti strokovne podlage oziroma izhodišča za načrtovanje razvoja, v postopku priprave prostorskih aktov in pri drugih razvojnih planih;
13. sklepati z uporabniki pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije oziroma javne službe, če je tako določeno s posebnimi predpisi;
14. odločati v upravnem postopku o vseh upravnih zadevah iz naslova izvajanja javnih služb in obračunavati pristojbine ter druge prispevke v skladu s predpisi;
15. pripravljati letne in dolgoročne programe za izvajanje javnih služb ter kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno poročati o izvajanju javnih služb;
16. svetovati in pomagati občini pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov in drugih virov;
17. voditi stroške in prihodke iz naslova opravljanja javne službe na ločenem računovodskem mestu za vsako od treh javnih služb, ki so podeljene z enotnim koncesijskim aktom;
18. voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javnih služb.
VII. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE
(viri financiranja storitev javne službe)
Javna služba se financira:
– s ceno storitev javnih služb,
– iz sredstev, zbranih od prodaje frakcij,
– iz okoljske dajatve, če je to v skladu z veljavnimi predpisi,
– iz proračuna,
– iz drugih virov.
(1) Cena storitve javne službe se oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Ceno storitve javne službe za območje občine predlaga izvajalec z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe (v nadaljnjem besedilu: elaborat) in jo predloži pristojnemu občinskemu organu v potrditev.
(3) Občina določi potrjeno ceno posamezne javne službe in morebitno subvencijo, izvajalec pa oblikuje in na svojih spletnih straneh ter na krajevno običajen način objavi cenik s potrjeno ceno, znižano za morebitno subvencijo.
(4) Cena javne službe je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev.
(5) Občina in izvajalec javne službe vsa vprašanja glede najema javne infrastrukture in plačevanja stroškov javne infrastrukture urejata s pogodbo o najemu javne infrastrukture za izvajanje javnih služb s področja ravnanja s komunalnimi odpadki.
(6) Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov se uporabnikom obračuna v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih in je element cene storitve odlaganja komunalnih odpadkov.
(poračun med obračunskimi obdobji)
(1) Izvajalec za preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno ceno in obračunsko ceno opravljenih storitev.
(2) Ugotovljena razlika med potrjeno ceno in obračunsko ceno glede na dejansko količino opravljenih storitev v preteklem obračunskem obdobju se v elaboratu upošteva pri izračunu predračunske cene za naslednje obdobje.
(3) Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat. Če razlika iz prejšnjega odstavka presega deset odstotkov od potrjene cene, izvajalec javne službe pošlje elaborat pristojnemu občinskemu organu, ki začne postopek potrjevanja cene.
(določitev velikosti posode za uporabnike iz gospodinjstev)
(1) Merilo za določitev izhodiščnega volumna zabojnika za mešane komunalne odpadke je 30 litrov na osebo na mesec.
(2) Velikost in število obveznih posod za posamezne uporabnike določi izvajalec javne službe. Glede na pogostost prevzemanja posameznih vrst komunalnih odpadkov se število obveznih posod in njihovo velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov ter števila oseb pri uporabniku.
(3) V primeru, ko prostornina, določena v skladu s prvo točko tega člena, ni enaka prostornini tipizirane posode, izvajalec namesti uporabniku prvo večjo tipizirano posodo.
(4) Za objekt, v katerem ni stalno ali začasno prijavljenih prebivalcev, ga pa le-ti občasno uporabljajo, in za katerega ni podatka o velikosti zabojnika, se za porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki upoštevata najmanj ena tretjina najmanjše velikosti zabojnika in najmanjša pogostost odvoza v skladu z občinskim predpisom, ki ureja ravnanje s komunalnimi odpadki.
(5) Gospodinjstvo, v katerem je novorojenček ali oseba, ki potrebuje plenice, ima možnost večjega volumna zabojnika.
(določitev velikosti posode za uporabnike iz dejavnosti)
(1) Cene storitev ravnanja z odpadki za uporabnike iz dejavnosti so izražene v evrih na kilogram in so enake kot za gospodinjstva.
(2) Količine storitev ravnanja z odpadki za uporabnike iz dejavnosti se opredeli na podlagi sklenjene pogodbe med uporabnikom in izvajalcem javne službe. Potrebno število posod in volumen posameznih vrst posod določita skupaj izvajalec in uporabnik, pri čemer se uporabnika lahko kategorizira kot manjšega, srednjega ali večjega uporabnika iz dejavnosti.
(3) Minimalna količina komunalnih odpadkov za opravljeno storitev javne službe za uporabnika iz dejavnosti za obdobje enega meseca znaša skupno 120 litrov.
(4) Podrobnejša določitev minimalne velikosti posode za osebe iz dejavnosti in količine komunalnih odpadkov se glede na kategorizacijo uporabnika iz drugega odstavka tega člena določi v tehničnem pravilniku. Kriteriji za razlikovanje znotraj posamezne skupine uporabnikov iz dejavnosti (manjši, srednji, večji) so zlasti, vrsta dejavnosti, število zaposlenih in samozaposlenih, velikost prostora, število uporabnikov.
(5) Uporabniki iz dejavnosti, ki bodo po določilih tehničnega pravilnika uvrščeni v eno izmed kategorij uporabnika iz drugega odstavka tega člena in ne povzročajo takšne količine odpadkov, kot je vnaprej minimalno določeno, lahko izvajalcu javne službe pošljejo zaprosilo za nižjo storitev s priloženimi dokazili.
VIII. NAČIN IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB
(1) Stroške storitev ravnanja z odpadki plačujejo vsi uporabniki, za katere je organizirano ravnanje z odpadki, s prvim dnem naslednjega meseca:
– po dnevu začetka izvajanja odvoza odpadkov,
– po dnevu rojstva oziroma vselitve v objekt,
– po dnevu začetka uporabe praznega objekta,
– po dnevu pridobitve poslovnega objekta v last, posest, uporabo, najem ali upravljanje.
(2) Obveznost plačevanja storitev ravnanja z odpadki, to je zbiranja, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, nastane za novega uporabnika s prvim dnem naslednjega meseca po dnevu, ko novi uporabnik pridobi v last, posest, uporabo, najem ali upravljanje objekt, prostor ali površino.
(izvajanje javne službe za uporabnike iz gospodinjstev)
(1) Pri izvajanju javne službe uporabnikom iz gospodinjstev v razmerju do izvajalca javne službe kot uporabnik in zavezanec za plačilo storitev javne službe nastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu, ki opravi prijavo števila oseb v enoti in poda soglasje k obračunavanju izvedenih storitev.
(2) Če člani gospodinjstva ne opravijo prijave in s tem podajo soglasja iz tega odstavka, se kot uporabnik in plačnik šteje kateri koli polnoletni član gospodinjstva.
(3) Izvajalec lahko v primeru iz prejšnjega odstavka izstavlja račune kateremu koli članu gospodinjstva, ki nastopa kot plačnik. Ostali člani gospodinjstva so subsidiarno odgovorni za obveznosti iz naslova izvajanja javnih služb.
(4) Če plačnik pravočasno ne poravna svojih obveznosti do izvajalca, ga ta opomni na plačilo. Če tudi po prejetem opominu plačnik svojih obveznosti ne poravna v naknadno postavljenem roku, solidarno odgovarjajo vsi ostali člani gospodinjstva za vse obveznosti do celote, vključno s stroški in zamudnimi obrestmi.
(5) Izvajalec lahko v primeru neplačevanja s strani plačnika prične izstavljati račune kateremu koli polnoletnemu članu gospodinjstva.
(izvajanje javne službe za uporabnike iz dejavnosti)
(1) Uporabnik iz dejavnosti mora z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo, v kateri se dogovorita o načinu in obsegu izvajanja javne službe.
(2) Ne glede na drugi odstavek 41. člena sklene uporabnik iz dejavnosti pogodbo iz prejšnjega odstavka v roku 30 dni od pričetka izvajanja dejavnosti na območju občine.
(3) Šteje se, da je uporabnik iz dejavnosti zavezanec za plačilo storitev javne službe z dnem pričetka izvajanja dejavnosti na območju občine. Za dan pričetka izvajanja dejavnosti na območju občine šteje dan registracije poslovnega naslova oziroma sedeža na območju občine oziroma dejanski pričetek izvajanja dejavnosti.
(4) Če uporabnik iz dejavnosti v roku 30 dni od pričetka izvajanja dejavnosti na območju občine ne sklene pogodbe z izvajalcem javne službe, ga ta pisno pozove k sklenitvi pogodbe z navadno poštno pošiljko. Če tudi po pozivu pogodba ni sklenjena, prične izvajalec z izvajanjem in obračunavanjem storitev javnih služb, v obsegu minimalno določenih standardov za posamezno dejavnost, in sicer s potekom naknadno postavljenega roka.
(5) Če na istem naslovu izvaja dejavnost več povezanih uporabnikov iz dejavnosti, lahko skupaj sklenejo eno pogodbo z izvajalcem javne službe. V primeru poslovne stavbe z več uporabniki iz dejavnosti lahko pogodbo sklene upravnik ali lastnik stavbe za vse uporabnike.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena uporabniki iz dejavnosti, ki imajo registrirano dejavnost na istem naslovu kot gospodinjstvo, v katerem prebivajo, vendar:
– tam ne izvajajo dejavnosti ali
– gre za storitveno dejavnost, pri kateri odpadki ne nastajajo, nimajo posebnega poslovnega prostora in nimajo zaposlenih,
lahko za zbiranje odpadkov iz dejavnosti uporabijo iste posode kot za gospodinjstvo in se jim storitev ne zaračuna.
(obračun storitev uporabnikom)
(1) Izvajalec obračunava mesečne storitve javne službe uporabnikom iz gospodinjstev na podlagi veljavnega cenika in v skladu z veljavnimi predpisi enkrat na dva meseca.
(2) V sklopu storitve zbiranja odpadkov se uporabnikom zaračunavajo tudi storitve obdelave in odlaganja odpadkov.
(3) Če uporabnik redno ne poravnava mesečnih faktur za opravljene storitve ravnanja s komunalnimi odpadki in ne vloži ugovora zoper obračun, mu izvajalec javne službe izda opomin. Če uporabnik ne poravna zapadlih obveznosti niti v 15 dneh po izdanem opominu, izvajalec javne službe ravna v skladu z zakonom, ki ureja izvršbe.
(4) V primeru, da je v določenem objektu ali na določenem prostoru nesporno ugotovljena prisotnost izvornega povzročitelja odpadkov oziroma nastanek odpadkov, vendar uporabnika ni mogoče identificirati, so lastniki nepremičnin subsidiarno odgovorni za obveznosti iz naslova izvajanja javnih služb.
(5) Izvajalec javne službe lahko v okviru ozaveščanja uporabnikov organizira različne akcije zbiranja komunalnih odpadkov, na podlagi katerih se uporabnikom, ki se te akcije udeležijo, pri obračunu storitev ravnanja z odpadki upoštevajo določene ugodnosti.
(občasna uporaba in začasni izostanek uporabe)
(1) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta uporabnika ne odvezuje plačila stroškov ravnanja z odpadki, razen v izjemnih primerih, kot so šolanje v tujini, daljše zdravljenje, bivanje v domu starejših občanov, prestajanje zaporne kazni in podobno, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj neuporabe objekta za vsaj dva neprekinjena meseca. Izostanek mora biti podprt s pisnimi dokazili.
(2) Uporabniki iz gospodinjstev, ki imajo stalno prebivališče v občini, pa na podlagi najemne pogodbe začasno prebivajo izven območja občine, so za čas prebivanja izven občine oproščeni plačila stroškov storitev izvajanja javne službe, ob predložitvi najemne pogodbe in dokazila o začasnem prebivališču. Oprostitev plačila stopi v veljavo naslednji mesec po predložitvi zahtevanih dokazil in traja do konca trajanja najemne pogodbe.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek so uporabniki iz gospodinjstev, ki imajo status dijaka ali študenta in imajo stalno prebivališče v občini, začasno pa prebivajo izven območja občine, oproščeni plačila stroškov storitev izvajanja javne službe, ob predložitvi potrdila o rednem šolanju in dokazila o začasnem prebivališču. Oprostitev plačila stopi v veljavo naslednji mesec po predložitvi zahtevanih dokazil in traja do konca šolskega oziroma študijskega leta, za katerega je predloženo potrdilo o šolanju. Oprostitev plačila vključuje tudi čas šolskih oziroma študijskih počitnic.
(4) Uporabniki iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo vsako leto dokazati obstoj okoliščine za oprostitev zaračunavanja storitev.
(obveznost sporočanja podatkov za obračun)
(1) Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora novi uporabnik izvajalcu javne službe pisno prijaviti začetek uporabe nepremičnine ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov 30 dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem javne službe dogovoriti o kraju prevzemnega mesta ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe. Izvajalec javne službe izvede vpis v evidenco uporabnikov.
(2) Novi uporabnik mora izvajalcu javne službe sporočiti podatke o številu stanovalcev, če gre za uporabnika gospodinjstva ali zaposlenih oziroma drugih oseb, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravljajo dela v prostorih ali na površinah uporabnika in uporabni površini poslovnih prostorov ter o vrsti dejavnosti, ki se bo izvajala, če gre za uporabnika iz dejavnosti.
(3) Uporabnik mora najkasneje v 30 dneh po nastanku spremembe pisno obvestiti izvajalca javne službe o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev javne službe.
(4) Če se ugotovi, da je uporabnik izvajalca javne službe oškodoval s posredovanjem lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka, lahko izvajalec javne službe uporabniku zaračuna razliko med zaračunano storitvijo javne službe in storitvijo javne službe, ki bi mu jo zaračunal, če bi izvirni povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To velja tudi v primeru, da podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso poslani pravočasno. Prav tako izvajalec javne službe ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve javne službe, če mu izvirni povzročitelj odpadkov ni pravočasno sporočil nastale spremembe.
(5) Če uporabnik izvajalcu javne službe ne sporoči potrebnih podatkov v skladu z drugim odstavkom tega člena, ima izvajalec pravico pridobiti podatke iz uradnih evidenc. Podatke o lastnikih, podatke o površinah in podatke o začetku oziroma koncu izvajanja dejavnosti izvajalec pridobi iz javno dostopnih uradnih evidenc.
(6) Občina v okviru svojih izvornih pristojnosti omogoči izvajalcu javne službe pridobitev potrebnih podatkov o uporabnikih iz gospodinjstev za potrebe izvedbe obračuna storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. Podatki iz prejšnjega stavka zajemajo število oseb s stalnim in začasnim bivališčem po naslovu bivanja na območju občine.
IX. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
(1) Objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe, so vsi objekti in naprave zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, ki so v upravljanju koncesionarja oziroma izvajalca javne službe.
(2) Občina in izvajalec javne službe vsa vprašanja glede najema javne infrastrukture, plačevanja stroškov javne infrastrukture ter vzdrževanja le-te urejata s pogodbo o najemu javne infrastrukture.
(3) Za izvajanje javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:
– zemljišče, objekti in naprave zbirnega centra oziroma centra za ravnanje z odpadki,
– zemljišče, objekti in oprema zbiralnic ločenih frakcij,
– zemljišče, objekti in oprema prevzemnih mest,
– center za ravnanje s komunalnimi odpadki, z vso pripadajočo opremo in napravami,
– druga infrastruktura in naprave, ki je namenjena izvajanju javne službe.
(4) Za izvajanje javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:
– zemljišča, objekti in naprave za obdelavo.
(5) Za izvajanje javne službe odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:
– zemljišča, objekti in naprave odlagališča nenevarnih odpadkov.
(vzdrževanje objektov in naprav)
Izvajalec javne službe mora pri opravljanju javne službe zagotavljati vzdrževanje javne infrastrukture iz prejšnjega člena.
X. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Divača, Komen, Hrpelje - Kozina in Sežana.
(2) Inšpekcijski nadzor izvaja občinski inšpektor, ki ima v primeru ugotovljenih nepravilnosti pravico in dolžnost:
1. odrediti povzročitelju odpadkov vključitev v sistem zbiranja komunalnih odpadkov;
2. odrediti povzročitelju odpadkov zbiranje in odlaganje komunalnih odpadkov na način, določen s tem odlokom;
3. odrediti odstranitev nedovoljenih plakatov, obvestil, ki so nameščena na zabojnike;
4. odrediti organizatorju prireditve zbiranje komunalnih odpadkov na način, opredeljen v tem odloku;
5. odrediti investitorju gradenj zbiranje komunalnih odpadkov na način, opredeljen v tem odloku;
6. odrediti izvajalcu javne službe ravnanje z odpadki na način, opredeljen v tem odloku;
7. odrediti izvajalcu javne službe čiščenje in vzdrževanje zabojnikov;
8. odrediti izvajalcu javne službe čiščenje in vzdrževanje zbiralnic ločenih frakcij;
9. odrediti izvajalcu javne službe prevzem neustrezno ločenih odpadkov glede na določila tega odloka;
10. izvesti postopke v skladu z Zakonom o prekrških.
(3) Izvajalec javne službe ugotavlja nepravilno ravnanje z odpadki v nasprotju s tem odlokom. Izvajalec zagotovi osebo, ki bo izvajala občasni nadzor nad ločevanjem odpadkov, obveščala uporabnike o neustrezno ločenih odpadkih in beležila statistiko nadzora ter izdajala obvestila oziroma opozorila o ugotovljenih nepravilnostih. Izvajalec mora obveščati javnost na krajevno običajen način in na spletni strani izvajalca o rezultatih ter ugotovitvah nadzora v posameznih naseljih ali delih naselja.
(4) Pri izvajanju nadzora nad spoštovanjem določil odloka občinski inšpektor izdaja odločbe in odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(1) Z globo 1.500 EUR se za prekršek kaznuje izvajalec javne službe, če:
1. ne pripravi tehničnega pravilnika v roku 12 mesecev po uveljavitvi tega odloka (prvi odstavek 52. člena);
2. ne usklajuje tehničnega pravilnika (tretji odstavek 8. člena);
3. ne čisti prevzemnih mest za odpadke oziroma zbirnih mest, ki so hkrati tudi prevzemna mesta za odvoz odpadkov, pri večstanovanjskih objektih (peti odstavek 11. člena);
4. ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 12. člena;
5. ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 12. člena;
6. ravna v nasprotju s petim odstavkom 12. člena;
7. ravna v nasprotju s šestim odstavkom 12. člena;
8. ravna v nasprotju s sedmim odstavkom 12. člena;
9. ne vzdržuje in čisti zbiralnic ločenih frakcij (peti odstavek 13. člena);
10. povzroča prašenje, hrup ter raztresanje odpadkov (šesti odstavek 13. člena);
11. ne organizira zbiranja nevarnih odpadkov najmanj enkrat letno (drugi odstavek 17. člena);
12. ne očisti prevzemnega mesta, ki ga je onesnažil (drugi odstavek 19. člena);
13. ne organizira prevzema kosovnih odpadkov po naročilu najmanj enkrat letno (tretji odstavek 21. člena);
14. ne opravi odvoza odpadkov po prenehanju ovire ali višje sile (25. člen);
15. ne oddaja zbranih odpadkov ustreznim predelovalcem (prvi odstavek 27. člena);
16. ne vodi katastra zbiralnic ločenih frakcij (30. člen);
17. ne obvešča javnosti in uporabnikov (31. člen).
(2) Z globo 500 EUR se za prekršek kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(1) Z globo 1.500 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, njena odgovorna oseba pa z globo 400 EUR, če:
1. z izvajalcem javne službe ne sklene pogodbe o načinu in obsegu izvajanja javne službe v roku 30 dni od pričetka izvajanja dejavnosti na območju občine (drugi odstavek 43. člena);
2. ravna v nasprotju z določili 33. in 34. člena tega odloka;
3. ne obvesti izvajalca javne službe o spremembi podatkov, ki vpliva na izvajanje in obračun storitev javnih služb (tretji odstavek 46. člena);
4. kot organizator javne prireditve ne ravna v skladu z določili 22. člena tega odloka;
5. kot organizator čistilnih akcij ne ravna v skladu z določili 23. člena tega odloka;
6. kot izvajalec gradbenih del ne ravna v skladu z določili 24. člena tega odloka.
(2) Z globo 1.000 EUR se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z določili iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 200 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba, če:
1. ravna v nasprotju z določili 33. in 34. člena tega odloka;
2. ne obvesti izvajalca javne službe o spremembi podatkov, ki vpliva na izvajanje in obračun storitev javnih služb (tretji odstavek 46. člena);
3. kot organizator javne prireditve ne ravna v skladu z določili 22. člena tega odloka;
4. kot organizator čistilnih akcij ne ravna v skladu z določili 23. člena tega odloka;
5. kot izvajalec gradbenih del ne ravna v skladu z določili 24. člena tega odloka.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Izvajalec javne službe mora v roku 12 mesecev po uveljavitvi tega odloka pripraviti tehnični pravilnik iz 8. člena tega odloka.
(2) Izvajalec javne službe mora z uporabniki, ki izvajajo dejavnost, uskladiti določila že sklenjenih pogodb z določili tega odloka in tehničnega pravilnika v roku 12 mesecev od uveljavitve tehničnega pravilnika.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/10), ki pa se uporablja do sprejetja tehničnega pravilnika iz 8. člena tega odloka.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 136/04, 39/06, 33/10, 37/15 in 41/18).
Določbi 27. in 28. člena tega odloka se ne uporabljata za koncesijske pogodbe, sklenjene na podlagi Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 136/04, 39/06, 33/10, 37/15 in 41/18).
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-5/2025-7
Sežana, dne 12. junija 2025
