Uradni list

Številka 19
Uradni list RS, št. 19/2013 z dne 4. 3. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 19/2013 z dne 4. 3. 2013

Kazalo

695. Statut Občine Tržič, stran 2542.

Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09, 14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/10, 84/10 Odl. US: U-I-176/08-10, 40/12 – ZUJF) je Občinski svet Občine Tržič na 19. redni seji dne 21. 2. 2013 sprejel
S T A T U T
Občine Tržič
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Občina Tržič je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju mesta Tržič in naslednjih naselij: Bistrica pri Tržiču, Brdo, Breg ob Bistrici, Brezje pri Tržiču, Čadovlje pri Tržiču, Dolina, Gozd, Grahovše, Hudi Graben, Hudo, Hušica, Jelendol, Kovor, Križe, Leše, Loka, Lom pod Storžičem, Novake, Paloviče, Podljubelj, Popovo, Potarje, Pristava, Retnje, Ročevnica, Sebenje, Senično, Slap, Spodnje Vetrno, Vadiče, Visoče, Zgornje Vetrno, Zvirče, Žiganja vas (v nadaljevanju – občina).
(2) Sedež občine je v Tržiču, Trg svobode 18.
(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(4) Občino predstavlja in zastopa župan.
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
(6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
(7) V statutu uporabljeni izrazi, ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
2. člen
(1) Občina zadovoljuje potrebe in interese svojih prebivalcev ter izpolnjuje druge naloge v skladu z zakonom.
(2) Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja naloge, določene v zakonu, ki ureja lokalno samoupravo ter naloge, določene s predpisi občine na podlagi zakona.
(3) Občina opravlja posamezne naloge iz državne pristojnosti, ki se lahko racionalneje in učinkoviteje opravljajo v občini in ki jih država na občino prenese z zakonom, ter če za to zagotovi tudi potrebna sredstva.
3. člen
(1) Na območju Občine Tržič so ustanovljene krajevne skupnosti kot ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti so določeni s tem statutom in odlokom občine.
(2) Imena in območja ožjih delov občine so:
– Krajevna skupnost Bistrica pri Tržiču, ki obsega naselji Bistrica pri Tržiču in Ročevnica,
– Krajevna skupnost Brezje pri Tržiču, ki obsega naselja Brezje pri Tržiču, Hudi Graben, Hušica in Visoče,
– Krajevna skupnost Jelendol, ki obsega naselji Dolina in Jelendol,
– Krajevna skupnost Kovor, ki obsega naselja Brdo, Hudo, Kovor, Loka in Zvirče,
– Krajevna skupnost Križe, ki obsega naselja Gozd, Križe in severni del naselja Retnje,
– Krajevna skupnost Leše, ki obsega naselja Leše, Paloviče, Popovo in Vadiče,
– Krajevna skupnost Lom pod Storžičem, ki obsega naselja Grahovše, Lom pod Storžičem in Potarje,
– Krajevna skupnost Podljubelj, ki obsega naselje Podljubelj,
– Krajevna skupnost Pristava, ki obsega naselje Pristava,
– Krajevna skupnost Ravne, ki obsega severni del naselja Tržič,
– Krajevna skupnost Sebenje, ki obsega naselja Breg ob Bistrici, južni del naselja Retnje, naselji Sebenje in Žiganja vas,
– Krajevna skupnost Senično, ki obsega naselja Novake, Senično, Spodnje Vetrno in Zgornje Vetrno,
– Krajevna skupnost Tržič – mesto, ki obsega naselja Čadovlje pri Tržiču, Slap in južni del naselja Tržič.
(3) Krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava. V pravnem prometu nastopajo v svojem imenu in za svoj račun v okviru nalog, ki so določene s tem statutom in občinskim odlokom.
(4) Krajevno skupnost zastopa svet krajevne skupnosti, ki lahko za zastopanje pooblasti predsednika sveta krajevne skupnosti.
(5) Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez predhodnega soglasja župana so nični, vendar pa lahko predpis občine, ki je potreben za izvršitev občinskega proračuna določi, kateri pravni posli in v kateri višini, so ti posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana.
(6) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
(7) V primeru, da krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, njene pravice in obveznosti preidejo na občino oziroma na nove ožje dele občine z lastnostjo pravne osebe, ki nastanejo z združitvijo ali z razdružitvijo prejšnjih ožjih delov občine.
4. člen
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
(4) Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki nepremičnin na območju občine.
5. člen
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
(2) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
(3) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode, javna podjetja in druge pravne osebe.
(4) Občine se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov združujejo v združenja.
6. člen
(1) Občina Tržič ima svoj grb, zastavo, himno, praznik in spominska dneva, katerih natančnejšo obliko in vsebino ter uporabo se določi z odlokom.
(2) Grb Občine Tržič predstavlja srebrno mestno obzidje s štirimi cinami na modrem ščitu.
(3) Zastava Občine Tržič je modra in bela, barvi pa ločuje cinasti rez.
(4) Himna Občine Tržič je pesem Naš domači kraj, avtorja Matije Mežka, na melodijo skladatelja Janeza Močnika.
(5) Praznik Občine Tržič je 12. december, kot dan, ko je leta 1492 Tržič dobil posebne trške pravice in svoboščine ter je bil iz vasi povzdignjen v trg.
(6) Spominska dneva Občine Tržič sta:
– druga sobota v mesecu juniju, kot dan spomina na žrtve in trpljenje ljudi v podružnici koncentracijskega taborišča Mauthausen na Podljubelju in
– 5. avgust, kot dan na katerega so leta 1941 pod Storžičem padle prve žrtve nacizma, med katerimi je bilo pet Tržičanov.
7. člen
(1) Občina ima žig, ki je okrogle oblike premera 35 mm in je obrobljen z dvema koncentričnima krogoma. V sredini žiga je grb Občine Tržič visok 15 mm.
(2) Kadar uporabnik žiga uporablja več žigov z istim besedilom, morajo imeti drugi in vsi nadaljnji žigi pod grbom številko.
(3) Poleg žiga, opisanega v prvem odstavku tega člena, lahko uporabniki žigov uporabljajo tudi mali žig premera 20 mm, ki je obrobljen z dvema krogoma, velikost grba Občine Tržič pa je 8 mm.
(4) Natančnejšo obliko, vsebino, uporabo in hrambo žigov občine opredeljuje odlok.
8. člen
Občina Tržič podeljuje občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom.
II. NALOGE OBČINE
9. člen
Občina Tržič samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge predpise občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– sprejema programe razvoja občine,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– v skladu z zakonom ustanavlja vzgojno-izobraževalne zavode, zdravstveni zavode in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi zavodi in zdravstvenimi zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov ter ustvarja pogoje za kvalitetno življenje prebivalcev,
– ustvarja pogoje za kvalitetno vseživljenjsko izobraževanje občanov.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami ter društvi, ki delujejo na območju Občine Tržič na področjih socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, socialno ogroženih, invalidov in ostarelih,
– lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov,
– sofinancira pomoč na domu.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– ustanavlja javne zavode na tem področju v skladu z zakonom,
– omogoča dostopnost kulturnih in športnih programov,
– skrbi za naravno in kulturno dediščino na svojem območju,
– določa občinski program športa,
– zagotavlja splošno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– občinske ceste, ulice in javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine,
– komunalne objekte in naprave,
– druge objekte javnega pomena,
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red in prometno ureditev v občini tako, da:
– sprejema ustrezne splošne akte,
– sprejema programe varnosti,
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– organizira občinsko redarstvo,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
10. člen
V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,
– določanje namembnosti prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
11. člen
(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
(2) Občina v skladu z zakonom pridobi in obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
12. člen
(1) Organi občine so:
– občinski svet,
– župan in
– nadzorni odbor občine.
(2) Občina Tržič ima Občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom, ki ureja lokalne volitve in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
(3) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
13. člen
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2) Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi njeno notranjo organizacijo in delovno področje.
(3) Občinska uprava odloča o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.
(4) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe in organe ožjih delov občine.
(5) Občinsko upravo sestavljajo notranje organizacijske enote oziroma organi občinske uprave.
(6) Občinsko upravo vodi direktor, usmerja in nadzoruje pa jo župan.
14. člen
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
15. člen
(1) Delo organov občine je javno.
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut in poslovnik občinskega sveta.
(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
2. Občinski svet
16. člen
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
(2) Občinski svet šteje štiriindvajset članov.
(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.
(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
(5) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev.
17. člen
(1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
(2) Občinski svet se voli po proporcionalnem volilnem sistemu.
(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta v skladu z zakonom odloči občinski svet z odlokom.
18. člen
(1) Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge akte občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo občine.
(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem:
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog župana,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih, javnih podjetjih in pravnih osebah,
– daje mnenje oziroma soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
– nadzoruje delo župana, podžupana (podžupanov) in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
– imenuje in razrešuje člane Občinske volilne komisije in člane komisij volilnih enot,
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
– določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
– razpisuje referendum,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, določa višino sredstev za delo svetniških skupin in samostojnih članov občinskega sveta, merila za določitev plače direktorjev javnih podjetij in pravnih oseb v lasti občine in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne razrede za določitev plač ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov, agencij in javnih skladov,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe v skladu z zakonom, ter daje soglasje k imenovanju in razrešitvi njihovih direktorjev, razen če z odlokom ni določeno drugače ter imenuje in razrešuje člane svetov javnih zavodov in nadzornih odborov pravnih oseb v lasti ali solasti občine,
– imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
19. člen
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
(2) Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati.
(4) Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
(5) Funkcija člana občinskega sveta in podžupana tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestnih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
20. člen
(1) Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.
(2) Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in ožjih delih občine, z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
(3) Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan. Če sejo občinskega sveta na podlagi pooblastila župana vodi podžupan ali drugi član občinskega sveta oziroma, če jo vodi podžupan zaradi odsotnosti ali zadržanosti župana, ima podžupan ali član občinskega sveta, ki vodi sejo, pravico glasovanja.
(4) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši navzoči član občinskega sveta.
(5) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, najmanj osem sej občinskega sveta letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
(6) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami pod pogoji, ki jih določa poslovnik občinskega sveta.
(7) Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.
21. člen
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
22. člen
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan.
(3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
(6) Na dnevnem redu občinskega sveta se praviloma kot 3. zaporedna točka dnevnega reda uvrsti obvezna točka za vprašanja, pobude in odgovore na vprašanja in pobude, ki jih postavljajo člani sveta.
(7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave in pripravljavcem gradiv. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila.
(8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta, direktor občinske uprave in pripravljavci gradiv so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
23. člen
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon ali statut določa drugačno večino.
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
(5) Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno.
24. člen
(1) Članu občinskega sveta predčasno preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma, če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski upravi, oziroma državni upravi, ki na podlagi določb zakona, ki ureja lokalno samoupravo ni združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
(2) Članu občinskega sveta v primeru od prve do šeste alineje prejšnjega odstavka preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata. Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
(3) Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave.
(4) Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta določa zakon.
2.1 Odbori in komisije občinskega sveta
25. člen
(1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
(3) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.
(4) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
26. člen
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– občinskemu svetu v skladu z njegovim poslovnikom predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
– izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi občinskih funkcionarjev,
– obravnava druga vprašanja, ki jih določa zakon ali jih določi občinski svet.
27. člen
(1) Stalna delovna telesa občinskega sveta so:
– Odbor za družbene dejavnosti,
– Odbor za gospodarstvo in gospodarske javne službe,
– Odbor za okolje in prostor,
– Komisija za proračun in zaključni račun,
– Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– Statutarno pravna komisija.
(2) Število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta in delovno področje se določi s poslovnikom občinskega sveta.
28. člen
(1) Člane delovnega telesa občinskega sveta imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov na podlagi njihovega predhodnega pisnega soglasja. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v skladu s poslovnikom občinskega sveta.
(2) Delo stalnega delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.
(3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. Na tej seji se delovno telo občinskega sveta najprej konstituira, nato pa člani delovnega telesa izmed sebe z večino navzočih izvolijo predsednika.
(4) Članstvo v delovnem telesu občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
29. člen
(1) Delovna telesa občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
(2) Delovna telesa občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(3) Delovna telesa opravljajo tudi ostale naloge, ki so natančneje določene v poslovniku občinskega sveta.
30. člen
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na utemeljen predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
3. Župan
31. člen
(1) Župana volijo volilni upravičenci, ki imajo v Občini Tržič stalno prebivališče (v nadaljevanju – volivci) na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta.
(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
(4) Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi obvesti komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
32. člen
(1) Župan predstavlja in zastopa občino.
(2) Poleg tega župan predvsem:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega in nepremičnega premoženja v skladu z zakonom in s tem statutom,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– predlaga ustanovitev notranjih organizacijskih enot v občinski upravi ter določitev njihovega delovnega področja, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi,
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodje notranjih organizacijskih enot občinske uprave, ter predstojnika organa skupne občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– izvaja ustanoviteljske pravice, če niso v pristojnosti občinskega sveta,
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut.
(3) Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.
33. člen
(1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
34. člen
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
– dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost,
– sodeluje s policijo in slovensko vojsko.
35. člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
36. člen
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina največ dva podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan.
(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
(4) Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana do nastopa mandata novo izvoljenega župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
(5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
37. člen
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
38. člen
(1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
39. člen
(1) Županu ali podžupanu predčasno preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana ali podžupana,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma, če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski upravi, oziroma državni upravi, ki na podlagi zakona, ki ureja lokalno samoupravo, ni združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo župana ali podžupana,
– če odstopi.
(2) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
(3) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta.
(4) Županu oziroma podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. Če župan oziroma podžupan odstopi, mu mandat preneha z dnem, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo.
(5) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
(6) Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
4. Nadzorni odbor
40. člen
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in drugih pravnih oseb v lasti občine, občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
41. člen
(1) Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov Občine Tržič najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja ali V. stopnjo strokovne izobrazbe in vsaj 15 let izkušenj s finančno-računovodskega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v skladu s poslovnikom občinskega sveta in na podlagi predhodnega pisnega soglasja predlaganega kandidata.
(2) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupana, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, javni uslužbenci, ki so zaposleni v občinski upravi, kot tudi ne osebe, ki so zaposlene ali ki so člani v organih upravljanja in nadzora javnih zavodov, javnih podjetij in drugih pravnih oseb v lasti občine in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev.
(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. V primeru predčasne razrešitve ali odstopa člana nadzornega odbora, je nadzorni odbor v roku 8 dni dolžan o taki razrešitvi obvestiti Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
42. člen
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
(2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
(3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
(4) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov.
(5) Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine, v Tržiču, Trg svobode 18. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.
(6) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig občine.
43. člen
(1) Nadzorni odbor sprejme svoj letni program dela, ki vsebuje nadzorni program in finančni načrt, s katerim se opredeli višina potrebnih sredstev za izvedbo nadzornega programa. Z letnim programom dela seznani nadzorni odbor občinski svet in župana.
(2) Nadzorni odbor na podlagi letnega programa dela vsako proračunsko leto izvede predvsem nadzor:
– proračuna in zaključnega računa proračuna občine,
– finančnih načrtov in zaključnih računov krajevnih skupnosti,
– finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij, pravnih oseb v lasti občine in drugih),
– ter nadzor razpolaganja z občinskim premoženjem.
(3) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena.
(4) Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto posredovat pisno letno poročilo o svojem delu in porabi sredstev ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
(5) Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami.
(6) Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo.
44. člen
(1) Na občini in pri občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor.
(2) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov, pravnih oseb v lasti občine in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije.
(3) Nadzorni odbor pred nadzorom pisno obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna.
(4) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
45. člen
(1) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
– je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
– če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko predlaga tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Predlog za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V predlogu je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svoj predlog za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
46. člen
(1) Za posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru.
(2) Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru.
(3) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme osnutek poročila o nadzoru.
(4) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti.
(5) Osnutek poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora.
47. člen
(1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o nadzoru najpozneje v roku osem dni po njegovem sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih predloži odzivnemu poročilu.
(2) Po preteku roka za oddajo odzivnega poročila oziroma po prejemu odzivnega poročila sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru s priporočili in predlogi, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu.
48. člen
(1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine.
(2) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
(3) Z ocenami nadzorni odbor presodi kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena merila (kriterije) v nadzoru.
(4) V mnenju se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in smotrno.
(5) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.
(6) Nesmotrno poslovanje je negospodarno ali neučinkovito ali neuspešno.
(7) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.
(8) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.
(9) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
(10) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje.
49. člen
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona ali prekrškovnemu organu.
(3) Nadzorni odbor je dolžan ob ugotovitvi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila kaznivo dejanje, pisno obvestiti župana ter občinski svet na njegovi naslednji seji.
50. člen
(1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
(2) Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, in drugih pravnih oseb katerih ustanoviteljica je občina in drugi) ter z za poslovanje občine pomembnimi odločitvami.
(3) Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina.
51. člen
(1) Delo nadzornega odbora je javno.
(2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
(3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
(4) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa njegov poslovnik.
(5) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
52. člen
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
(2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora.
(3) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se opira na poročilo notranje revizijske službe.
53. člen
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela, ki vsebuje nadzorni program in finančni načrt nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika.
54. člen
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom, ki ga sprejme občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence.
55. člen
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov.
5. Občinska uprava
56. člen
(1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.
(2) Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
57. člen
(1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava.
(2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
58. člen
(1) Občinska uprava odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
(3) O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
59. člen
(1) Predstojnik občinske uprave je župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan.
(2) Župan lahko pooblasti za vodenje posameznih dejanj v upravnem postopku zaposlenega v občinski upravi. Če v pooblastilu ni omejitev, ima uradna oseba pravico opravljati vsa dejanja v postopku, razen pravice izdajati odločbe in take sklepe, s katerimi se konča postopek.
(3) Kadar je v občinski upravi ustanovljenih več notranjih organizacijskih enot, pooblasti direktor občinske uprave za vodenje posameznih nalog vodje teh enot, katere imenuje in razrešuje župan. Vodja notranje organizacijske enote pa lahko pooblasti drugo osebo, zaposleno pri isti notranji organizacijski enoti, za vodenje posameznih dejanj v upravnem postopku pred izdajo odločbe.
(4) Če vodja notranje organizacijske enote oziroma župan ne izpolnjuje predpisanih pogojev za vodenje upravnega postopka, lahko postopek do izdaje odločbe vodi samo uradna oseba, ki te pogoje izpolnjuje.
60. člen
(1) Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa neposredno vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan.
(2) Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade.
61. člen
Upravni postopek lahko vodi in v njem odloča samo oseba, ki ima predpisano izobrazbo in strokovni izpit iz upravnega postopka.
62. člen
(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
63. člen
(1) O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloči direktor občinske uprave.
(2) O izločitvi direktorja občinske uprave iz upravnih zadev odloča župan. O izločitvi župana odloča občinski svet, ki v tem primeru tudi odloči v upravni zadevi. O izločitvi javnega uslužbenca v zadevah iz prenesene državne pristojnosti na občino odloči pristojno ministrstvo, ki določi drugega javnega uslužbenca.
(3) O izločitvi se odloči s sklepom. V sklepu o izločitvi je potrebno določiti javnega uslužbenca, ki bo namesto izločenega javnega uslužbenca opravljal posamezna dejanja ali vodil celotni postopek oziroma odločil o zadevi.
6. Občinsko pravobranilstvo
64. člen
(1) Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in ožje del občine.
(2) Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine.
(3) Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.
(4) Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva.
7. Drugi organi občine
65. člen
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona, in sicer s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
66. člen
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti in zakonom.
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
IV. OŽJI DELI OBČINE
67. člen
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
(2) Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
(3) Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor krajanov ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
(4) Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na referendumu ali zboru krajanov, ki ga skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila krajevna skupnost.
68. člen
Krajevne skupnosti opravljajo naloge, ki se pretežno nanašajo na njene prebivalce in jih v njihovo izvajanje prenese občina, natančneje pa določa odlok, ki ureja krajevne skupnosti na območju Občine Tržič.
69. člen
(1) Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
(2) Število članov sveta krajevne skupnosti je naslednje:
– svet krajevne skupnosti šteje 5 članov, če ima krajevna skupnost do 500 prebivalcev,
– svet krajevne skupnosti šteje 7 članov, če ima krajevna skupnost od 501 do 1000 prebivalcev,
– svet krajevne skupnosti šteje 9 članov, če ima krajevna skupnost od 1001 do 2500 prebivalcev,
– svet krajevne skupnosti šteje 11 članov, če ima krajevna skupnost nad 2501 prebivalca.
(3) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
(4) Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
(5) Član sveta krajevne skupnosti ne more biti župan, podžupan, javni uslužbenec v občinski upravi in javni uslužbenec v službi krajevne skupnosti.
(6) Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je častna.
70. člen
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.
71. člen
(1) Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
(2) Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja skupnost, sklicuje in vodi seje sveta ter predstavlja svet krajevne skupnosti.
(3) Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
72. člen
(1) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
(2) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
(3) Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
(4) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
73. člen
(1) Svet krajevne skupnosti ima naslednje pristojnosti:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo no območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– sprejema odločitve o uporabi sredstev krajevne skupnosti in gospodarjenju s premoženjem, ki ga dobi v upravljanje,
– svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti, za kar se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov,
– pospešuje kulturne in druge društvene dejavnosti na področju krajevne skupnosti,
– odloča o vseh drugih vprašanjih iz pristojnosti krajevnih skupnosti.
(2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo.
74. člen
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ, ki se sestane najmanj dvakrat letno.
75. člen
(1) Krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice.
(2) Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od premoženja krajevne skupnosti.
(3) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za ravnanje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo ravnanje s premoženjem občine ter določbe tega statuta.
(4) Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom.
(5) Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
(6) Prihodki in odhodki krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančne načrte, ki so kot sestavni del občinskega proračuna njegova priloga, sprejme na predlog župana občinski svet.
(7) Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine.
(8) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren svet krajevne skupnosti.
(9) Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
(10) Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.
76. člen
(1) Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve,
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna uporabljajo nenamensko.
(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi:
– da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog in, da ni kandidatov za člane sveta ali
– da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog in, da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
77. člen
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so:
– zbor občanov,
– referendum in
– ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
78. člen
(1) Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine, oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
79. člen
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
(3) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti.
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v 30 dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
80. člen
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(2) Sklic zbora občanov je treba javno objaviti na krajevno običajen način.
81. člen
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
(3) Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi.
2. Referendum o splošnem aktu občine
82. člen
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
83. člen
(1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
(2) Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
(3) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
84. člen
(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
(3) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
(4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
85. člen
(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet krajevne skupnosti. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj 350 volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča.
(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
86. člen
(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
(4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
87. člen
(1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavno-sodno presojo take zahteve.
(2) Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kakor trideset dni in ne več kakor leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot petinštirideset dni od dneva razpisa referenduma, sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih svetnikov.
(3) Za dan glasovanja na referendumu se določi nedelja ali drug dela prost dan. Za isti dan glasovanja se lahko razpišeta dva ali več referendumov.
(4) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.
(5) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
(6) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
88. člen
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
89. člen
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
3. Svetovalni referendum
90. člen
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
4. Drugi referendumi
91. člen
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
5. Ljudska iniciativa
92. člen
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
93. člen
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
94. člen
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinske uprave,
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
95. člen
(1) Javne službe na področju gospodarskih in negospodarskih dejavnosti so določene oziroma opredeljene s posebnimi odloki na podlagi zakonov.
(2) Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
96. člen
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo za izvajanje javne službe.
97. člen
(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, lahko občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
(2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
98. člen
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
99. člen
(1) Pravne osebe, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom.
(2) Direktorji javnih zavodov, javnih podjetji in drugih pravnih oseb v lasti občine so dolžni občinskemu svetu najmanj enkrat letno poročati o delu in poslovnih rezultatih.
100. člen
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo za izvajanje občinskih javnih služb.
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
101. člen
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
(3) Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje in nakupa občinskega finančnega premoženja, letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem ter letni program nabav in gradenj. Občinski svet lahko določi, da načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem pod določeno vrednostjo, oziroma načrt ravnanja s premičnim premoženjem sprejme župan. Sprejete programe in načrte izvršuje župan.
(4) O pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem, razen o odsvojitvi nepremičnega oziroma premičnega premoženja nad vrednostjo za katero je treba izvesti javno dražbo oziroma javno zbiranje ponudb, o čemer odloča občinski svet, odloča in pravni posel sklene župan.
(5) Nepremično premoženje je dopustno pridobiti brezplačno, razen če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če bi bilo lastništvo povezano s pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti za občino glede na koristi brezplačne pridobitve.
102. člen
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks in drugih dajatev v skladu s predpisi.
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
103. člen
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema.
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
104. člen
(1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov, oziroma sestavni deli v skladu z zakonom.
(2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.
(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.
105. člen
(1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugimi splošnim aktom občine.
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence občinske uprave.
(5) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v roku, ki ga določa zakon. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom.
106. člen
(1) Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans proračuna pa z odlokom o spremembi odloka o proračunu občine.
(2) Odlok o proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine.
(5) Predmet rebalansa ne morejo biti finančne postavke v proračunu, ki so bile na podlagi predhodnega usklajevanja sprejete z amandmaji občinskega sveta. Izjema je višja sila, o katere upravičenosti odloči občinski svet z absolutno večino.
107. člen
(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu.
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece.
108. člen
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.
109. člen
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine.
(2) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v roku, ki ga določa zakon oziroma odlok o proračunu.
110. člen
(1) Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem.
(2) O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu oziroma v roku, ki ga določa zakon.
111. člen
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.
112. člen
(1) Javna podjetja in javni zavodi ter druge pravne osebe, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda župan.
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov in drugih pravnih oseb, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.
113. člen
Finančno poslovanje občine izvršuje notranja organizacijska enota v občinski upravi, ki je pristojna za finance, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji.
114. člen
Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi.
115. člen
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
116. člen
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, poslovnik nadzornega odbora, odloki, pravilniki.
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
117. člen
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
118. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
119. člen
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, organizira občinsko upravo in določa način njenega dela ter ustanavlja javne službe.
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
120. člen
(1) S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
(2) Z navodilom se lahko podrobneje opredeli način dela občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
121. člen
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
2. Posamični akti občine
122. člen
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(2) S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
123. člen
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izda občinska uprava v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(2) O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ
124. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.
125. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
126. člen
(1) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
(2) Občina ima pravico biti obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine.
127. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
128. člen
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki posegajo v pravice, koristi ali položaj občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga župan v imenu občine posreduje državnemu zboru.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
129. člen
Do sprejema novih predpisov se v občini uporabljajo predpisi, ki so jih sprejeli organi Občine Tržič, če niso v nasprotju z zakonom in tem statutom.
130. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01 in 79/01).
(2) Z dnem uveljavitve tega statuta se preimenujejo ustanovljena delovna telesa občinskega sveta kot je to določeno v 27. členu statuta.
(3) Splošni pravni akti Občine Tržič, razen Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01 in 79/01) se do uskladitve s tem statutom uporabljajo še naprej, razen kolikor niso v nasprotju z določbami tega statuta.
131. člen
Ta statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-005/2011-21
Tržič, dne 21. februarja 2013
Župan
Občine Tržič
mag. Borut Sajovic l.r.