Uradni list

Številka 99
Uradni list RS, št. 99/2013 z dne 3. 12. 2013
Uradni list

Uradni list RS, št. 99/2013 z dne 3. 12. 2013

Kazalo

3572. Odlok o občinskem prostorskem načrtu OPN Kobarid, stran 10853.

Občinski svet Občine Kobarid je na podlagi drugega odstavka 11. člena in petega odstavka 14. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A, 57/12, 109/12 in 35/13 – sklep US) in 18. člena Statuta Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 51/09 in 38/10) na 24. redni seji dne 19. 11. 2013 sprejel
O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu OPN Kobarid
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(splošno)
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt (OPN) Kobarid, ki ga je izdelal Geomatika, prostor in arhitektura, Rafael Bizjak, s.p., iz Idrije v oktobru 2013 pod št. 350-1/08. Sestavni del odloka sta grafični in tekstualni del OPN.
2. člen
(vsebina)
(1) OPN Kobarid vsebuje strateški in izvedbeni del.
(2) Strateški del določa izhodišča in cilje prostorskega razvoja Občine Kobarid (v nadaljevanju: občina), zasnovo prostorskega razvoja, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(3) Izvedbeni del določa enote urejanja prostora (EUP), podrobno namensko rabo prostora (PNRP), območja urejanja gospodarske javne infrastrukture (GJI) in prostorsko izvedbene pogoje (PIP).
(4) OPN je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja za posege v prostor na celotnem območju občine, razen na območjih, ki se urejajo z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti (OPPN) ali drugimi državnimi in pokrajinskimi izvedbenimi prostorskimi akti.
3. člen
(grafični in tekstualni del)
(1) Grafični del strateškega dela OPN določa prikaze prostorskega razvoja občine (karta št. 1), zasnove gospodarske javne infrastrukture (karta št. 2), usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo (karta št. 3), usmeritve za razvoj v krajini (karta št. 4), usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (karta št. 5) in prikaze okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in razpršene poselitve (karta št. 6).
(2) Grafični del izvedbenega dela OPN določa prikaz območij enot urejanja prostora (karte v M 1:5.000), podrobnejše namenske rabe in prostorsko izvedbenih pogojev ter prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, kjer veljajo posamezne določbe PIP.
(3) Tekstualni del izvedbenega dela vsebuje prostorske izvedbene pogoje (PIP), ki določajo merila in pogoje za umeščanje posegov v prostor na območjih EUP, skladno s katerimi se pripravljajo projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov. PIP določajo pogoje za načrtovanje posegov v prostor v zvezi z:
– namembnostjo objektov,
– lego objektov,
– velikostjo objektov,
– oblikovanjem objektov,
– parcelacijo,
– priključevanjem objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– celostnim ohranjanjem kulturne dediščine, ohranjanjem narave, varstvom okolja in naravnih dobrin, varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– varovanjem zdravja ljudi,
– posebnostmi in dodatnimi pogoji.
4. člen
(pomen uporabljenih izrazov in prostorski pogoji za oblikovanje nove domačije)
(1) Pod gradnjo se skladno s predpisi o gradnji razume tudi sprememba namembnosti objektov in rekonstrukcija. Ponovna gradnja je gradnja novega objekta, kjer je dopustna do max. 10 % povečava (kolikor ustreza odmikom), lahko pa je nov objekt tudi manjši izven obstoječih gabaritov, s tem, da se upošteva gradbena linja sosednjih objektov in da ne poslabša stanja glede prometne varnosti, javnega dobra in GJI.
(2) Prizidek je novogradnja k obstoječemu objektu, ki ne sme presegati 50 % bruto tlorisne površine osnovnega objekta. Pri tem posegu je potrebno zagotoviti oblikovno skladnost celote.
(3) Nadzidava objekta je gradnja s katero se dvigne del ali cela streha do višine, ki je določena s PIP glede naklona in oblikovanja strehe v določeni EUP.
(4) Kot ruševina se šteje objekt, ki ima še obstoječe nosilne stene brez strehe.
(5) Počitniška hiša je objekt, ki ga lastnik uporablja za občasno bivanje, ne glede na to, ali je v njem prijavljen kot stalni prebivalec ali ne. Po svoji pojavni obliki, načinu izgradnje, komunalni opremljenosti in bivanjski kakovosti se lahko razlikuje od drugih oblik stanovanj, zaradi česar pa ne more prevzeti funkcije stalnega bivališča. Počitniške objekte se lahko samo vzdržuje in prenavlja. Za ugotavljanje statusa objekta se uporabljajo občinska evidenca NUSZ, davčni register, kataster stavb in register nepremičnin oziroma druge uradne evidence ter dejanska uporaba objekta.
(6) Kot energetska učinkovitost zgradb z uporabo obnovljivih virov se šteje posebna orientiranost in zasnova zgradb, zapiranje fasade na severnem in odpiranje s steklenimi površinami na južnem delu, vgradnje sistemov za izkoriščanje sončne energije za ogrevanje, pripravo tople vode in fotovoltaičnih sistemov za lastne potrebe ali proizvodnjo električne energije, poleg drugih alternativnih energetskih virov.
(7) Pod naziv gospodarska javna infrastruktura se razume vsa infrastruktura na območju občine določena z zakonom, odlokom lokalne skupnosti ali je v javno korist oziroma v splošni rabi.
(8) Kot prebivalce vezane na TNP s posebnimi pogoji se razume prebivalce občine s stalnim prebivališčem oziroma avtohtone prebivalce, ki se ukvarjajo z dejavnostjo znotraj parka.
(9) Pod dejavnost vezana na park se šteje kmetijska dejavnost, dopolnilna dejavnost na kmetiji in kmetijstvo kot dopolnilna dejavnost prebivalcev znotraj TNP, ter dejavnost vezana na park – ohranjanje, vzdrževanje in varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine (v to kategorijo ne sodi gostinstvo, turizem, sobodajalstvo, kampi ipd. kot osnovna dejavnost).
(10) Kot dopolnilna dejavnost se razume samo dopolnilna dejavnost na kmetiji, ne pa kot dopolnilna dejavnost v drugih sektorjih zaposlitve.
(11) Pod naziv domačija se razume območje stavbnega zemljišča kmetije na kateri se prebivalci ukvarjajo z osnovno kmetijsko dejavnostjo ali kmetijstvom kot dopolnilno dejavnostjo. V okviru domačije je na stavbnem zemljišču z namensko rabo A dopustna gradnja novih objektov.
(12) Za poseg v prostor kot oblikovanje nove domačije (v korist kmetije) na območju krajine mora oseba izpolnjevati:
a) prostorske pogoje: da ima v posesti ali dolgoročnem najemu, kjer želi graditi:
– 2–3 ha intenzivnih kmetijskih površin (vinograd, sadovnjak ali rastlinjak) ali
– 4–6 ha obdelovalnih površin (njive) ali
– 7–10 ha travnikov in pašnikov ali
– 10–25 ha lesno pridelovalnega gozda.
b) Poleg prostorskih danosti mora oseba izpolnjevati še pogoje: status kmeta, potrdilo da se preživlja izključno s kmetijsko dejavnostjo in potrdilo kmetijsko pospeševalne službe glede perspektivnosti kmetije.
(13) S prostorskimi ureditvami in posameznimi posegi se ne smejo poslabšati pravice lastnikov zemljišč in druge zatečene pravice, kot so obstoječi prehodi za drobnico, dostop do kmetijskih zemljišč, dostop do gozda in gozdnih vlak, javnih in planinskih poti, dostopa do vodnega javnega dobra, javnim službam za tekoče vzdrževanje objektov in naprav z njihovega področja.
1. Varovalni, varstveni in pravni režimi
5. člen
(splošno)
Vsi varovalni, varstveni in drugi pravni režimi so zajeti v Prikazu stanja prostora (obvezna priloga k OPN), ki se ga sproti obnavlja. Vse omejitve in prepovedi v zvezi z namensko rabo ter posegi v prostor izhajajo iz posameznih zakonov, ki urejajo področje kmetijstva, gozdov, voda, zraka, naravnih virov, varstva narave, ohranjanje kulturne dediščine, zdravstva, varstva zavarovanih območij TNP in reke Soče, varstva pred naravnimi nesrečami, itd., ki zagotavljajo celovito varstvo okolja in se jih obvezno upošteva tako pri načrtovanju kot pri konkretnih odločitvah v upravnem postopku.
1.1. Okolje
6. člen
(vplivi na okolje)
Gradnja novih objektov, rekonstrukcije, prizidave in nadzidave ter spremembe rabe in namembnosti v obstoječih objektih so dovoljene, če nov poseg ne povzroča večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene. Dejavnosti, ki povzročajo čezmejne vplive na okolje, je treba sanirati.
1.2. Zrak
7. člen
(varstvo zraka)
(1) Pri gradnji in urejanju površin je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Pri zasnovi nove zazidave je treba upoštevati prevetrenost in spodbujanje lokalne cirkulacije zraka.
(3) Dejavnosti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka, se obvezno umešča v industrijske cone. Kjer je to mogoče, se objekte priključuje na skupne kotlovnice, uporablja se čistejše energente, pospešuje se uporaba obnovljivih virov. Sanacija in gradnja novih objektov mora biti v skladu s predpisi za učinkovito rabo energije v stavbah in drugimi ukrepi, s katerimi lahko občina vpliva na izboljšanje kakovosti zraka.
1.3. Vode in vodni viri
8. člen
(varstvo voda)
(1) Rabo in druge posege v vode, vodna zemljišča in priobalna zemljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave.
(2) Prečkanja vodov javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
(3) Za vsak poseg, vključno z gradnjo mostov in drugih infrastrukturnih objektov, odvzemom proda in peska ter vzdrževanjem obrežne vegetacije, in druge posege, ki lahko trajno ali začasno vplivajo na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti vodno soglasje pristojne službe.
(4) Kjer je to možno in varno, je potrebno zagotoviti prost dostop do vode.
(5) Vse vodotoke in brežine je potrebno varovati pred onesnaženjem.
(6) Vodno soglasje je potrebno pridobiti za naslednje posege:
– poseg na vodnem in priobalnem zemljišču,
– poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po področnem zakonu,
– poseg, ki je potreben za izvajanje vodne pravice,
– poseg na varstvenih in ogroženih območjih,
– poseg zaradi odvajanja odpadnih voda,
– poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanja vode v vodonosnik,
– hidromelioracije in druge kmetijske operacije, gozdarsko delo, rudarsko delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni režim.
(7) Neprečiščenih komunalnih in tehnoloških odpadnih vod ni dovoljeno odvajati neposredno v vodotoke.
9. člen
(varstvo vodnih virov)
(1) Vsem prebivalcem na območju občine je potrebno zagotoviti oskrbo s kakovostno pitno vodo.
(2) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem.
(3) Posegi na vodovarstvenih območjih so dopustni le ob doslednem upoštevanju omejitev in pogojev iz veljavnih državnih uredb in občinskih odlokov o zavarovanju vodnih virov.
(4) Na vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov.
(5) Vnos hranilnih snovi v tla na vodovarstvenih območjih mora biti v skladu s predpisi.
(6) Na vodovarstvenem območju je prepovedano ponikanje neprečiščenih odpadnih komunalnih in tehnoloških vod.
1.4. Narava
10. člen
(ohranjanje narave)
(1) Naravni spomeniki in naravne vrednote, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja Natura 2000 in potencialna posebna ohranitvena območja Natura 2000 so razglašeni z odloki ali določeni s posebnimi predpisi.
(2) Ohranjanje naravnih kakovosti je treba zagotavljati na celotnem območju občine, predvsem pa na območjih ohranjanja narave:
– zavarovanih območij,
– ekološko pomembnih območij,
– posebnih varstvenih območij (Natura 2000).
(3) Pojavljajo se številne zvrsti naravnih vrednot: površinske in podzemeljske geomorfološke, geološke, hidrološke, botanične, zoološke, ekosistemske in drevesne naravne vrednote.
(4) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice« (ZRSVN, OE Nova Gorica), ki se hranijo na sedežu Občine Kobarid.
(5) Za posege na območjih in objektih, navedenih v drugem odstavku tega člena, je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave.
(6) V fazi priprave OPPN je potrebno pridobiti podrobnejše naravovarstvene smernice, v katerih bodo določene tudi konkretne varstvene usmeritve in pogoji za varstvo naravnih vrednot in njihovih vplivnih območij, zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(7) Posegi v naravo, ki vključujejo tudi gradnje, se morajo planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave. Okrnitev narave je stanje narave, ko so zaradi človekove dejavnosti spremenjeni naravni procesi tako, da je porušeno naravno ravnovesje ali so uničene naravne vrednote.
(8) V postopkih načrtovanja rabe ali izkoriščanja naravnih dobrin in urejanja prostora mora pristojni državni ali lokalni organ izbrati tisto odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave.
11. člen
(usmeritve za varstvo zavarovanih območij)
(1) Pri poseganju v zavarovana območja se obvezno upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij narave, ki so podani z varstvenimi režimi v sprejetih aktih o zavarovanju.
(2) V zavarovanih območjih je potrebno vzdrževati in dopolnjevati informativne table.
12. člen
(usmeritve za varstvo naravnih vrednot)
(1) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj.
(2) Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti (5. člen Uredbe o zvrsteh naravnih vrednot).
(3) Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti se posegi in dejavnosti:
– na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote,
– na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču,
– na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje,
– na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje.
(4) V primeru najdbe mineralov ali fosilov je to potrebno prijaviti ministrstvu, najdbo pa zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo.
(5) Vsak, ki odkrije del narave, za katerega domneva, da ima lastnosti jame ali del jame, je dolžan o tem obvestiti Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU.
13. člen
(usmeritve za varstvo biotske raznovrstnosti – ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja in habitatni tipi)
(1) Na ekološko pomembnih območjih naj se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
(2) Skladno z usmeritvijo iz prvega odstavka naj se posege in dejavnosti načrtuje izven najbolj občutljivih in biotsko najvrednejših delov ekološko pomembnih območij.
(3) Na Natura območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst,
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze, kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
(4) Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
(5) Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.
(6) Na Natura območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
(7) Posege in dejavnosti naj se ne načrtuje in izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno posebno in potencialno posebno varstveno območje (npr. rastišča rastlin, gnezdišča, kotišča, drstišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja.
(8) Na območju pSCI se za zaščito lesenih podstrešnih delov uporabi sesalcem prijazna zaščitna sredstva za les (dovoljeni so pripravki na osnovi piretroidov). Ohranja se sedanje stanje v objektih, kjer so kotišča netopirjev. Za osvetljevanje naselij se uporablja svetila s čim manjšo emisijo UV svetlobe. Posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji.
(9) Na osrednjem območju medveda se omeji privabljanje pohodnikov, obiskovalce se usmerja na poti in mesta, ki so za medveda manj moteča in zlasti primerno oddaljena od pomembnih delov življenjskega prostora medveda. Stanovanjski objekti morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 20 m, priporočljivo 50 m. Med objektom in gozdnim robom se vzdržuje redno košen travnik brez grmičevja. Paša drobnice v osrednjem območju medveda ni dopustna. Odlaganje odpadkov se uredi v zaprtih zabojnikih, zbirna mesta se po potrebi ogradi. Pašnike in čebelnjake se ogradi z električnim pastirjem.
(10) Na območju pSCI Soča s pritoki se na območju rastišča kvalifikacijske rastlinske vrste postavi informativne table na rastišču, ki bodo obiskovalce seznanila s pomenom varovanega območja in pravili ravnanja na območju.
(11) Habitatni tipi se ohranjajo v ugodnem stanju tako, da se posegi in dejavnosti na območjih habitatnih tipov načrtujejo in izvajajo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši.
(12) Posegi in dejavnosti na območjih iz prejšnjega odstavka se načrtujejo na način in v obsegu:
– da se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva,
– da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji iz priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih in
– da se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.
(13) Na vstopnih točkah v varovana območja se postavi informativne table, ki bodo obiskovalce seznanile s pomenom varovanega območja in pravili ravnanja na območju.
1.5. Kulturna dediščina
14. člen
(usmeritve za varstvo naravnih in kulturnih kakovosti)
(1) V občini predstavljajo posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete na področju kulturne dediščine, vsi objekti in območja varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (objekti in območja kulturne dediščine). Objekti in območja kulturne dediščine se varujejo glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine) in so prikazani v prikazu stanja prostora, ki je priloga tega akta.
(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine velja, da niso sprejemljive ureditve ali posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznanih kvalitet prostora. Pri načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh območjih treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru.
(3) Pri projektiranju in pri pripravi podrobnejših prostorskih aktov je potrebno na območjih in objektih kulturne dediščine upoštevati režime in usmeritve, ki veljajo za te objekte in območja. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili spreminjati ali degradirati lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo status območja, varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni.
15. člen
(splošni pogoji varstva kulturne dediščine)
(1) Sestavni del OPN so objekti in območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju: KD). To so kulturni spomeniki in spomeniška območja, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine in registrirane enote KD z vplivnim območjem, ki so bile vpisane v register nepremične KD do dne uveljavitve tega odloka. KD je razvidna iz prikaza stanja prostora in drugih uradnih evidenc.
(2) Na območjih KD veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor skupni pogoji glede celostnega ohranjanja KD določeni v 69.–72. členu zakona, ki ureja varstvo kulturne dediščine.
(3) V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s skupnimi pogoji glede celostnega ohranjanja KD veljajo pogoji celostnega ohranjanja KD.
(4) Na objektih in območjih KD so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(5) Objekte in območja KD je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja KD ne smejo potekati obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd.
(6) Za posege, vključno z vzdrževalnimi deli, v kulturni spomenik, spomeniško območje, vplivno območje kulturnega spomenika in spomeniškega območja, varstvena območja dediščine ali registrirane enote dediščine z vplivnim območjem, ki je bila registrirana do dne uveljavitve tega odloka, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege, skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu KD se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo kot določajo predpisi s področja varstva KD.
(7) Za izvedbo predhodnih arheoloških raziskav v območju kulturnega spomenika, spomeniškega območja, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske dediščine, je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, skladno s predpisi s področja varstva KD. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije potrebno pridobiti podrobnejše podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(8) Za odstranitev objekta varovanega po predpisih s področja varstva KD je treba pridobiti soglasje za raziskave in odstranitev dediščine po predpisih s področja varstva KD.
(9) Za kulturne spomenike, spomeniška območja in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje konkreten razglasitveni akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, spomeniško območje in njihovo vplivno območje, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z varstvenim režimom v razglasitvenem aktu.
(10) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(11) Za registrirane enote kulturne dediščine, ki ni razglašena za kulturni spomenik in ni varstveno območje, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci vrednot registrirane kulturne dediščine, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni v tem členu. Za posamezne enote registrirane KD veljajo poleg določb prejšnjega odstavka tega člena tudi dodatni prostorski izvedbeni pogoji kot jih določajo varstveni režimi za posamezne podvrste dediščine in so določeni v 69.–72. členu zakona, ki ureja varstvo kulturne dediščine.
(12) Pri načrtovanju objektov in zunanjih ureditev v neposredni bližini enot KD se mora upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja ter preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednosti kulturne dediščine.
16. člen
(arheološka dediščina)
(1) Na območjih registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki bi lahko poškodoval arheološke ostaline ali spremenil njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati dna vodotokov ter jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine,
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
(2) V posamezna registrirana arheološka najdišča so izjemoma dovoljeni posegi kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
(3) Pri posegih večjih razsežnostih (območja izvedbenih prostorskih načrtov oziroma območja, ki predstavljajo območja poselitve), ki so v celoti, delno ali v neposredni bližini registriranega arheološkega najdišča, se zagotovi arheološki pregled na celotnem območju predvidenega posega in ne le na območju do sedaj prepoznane arheološke dediščine.
(4) Na vedutno izpostavljene enote arheološke kulturne dediščine se ohranjajo pogledi iz okolice.
(5) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se pred gradnjo priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav.
(6) Ne glede na določila tega odloka je potrebno v primeru odkritja nove kulturne dediščine o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(7) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
17. člen
(stavbna dediščina)
(1) Za registrirano stavbno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno – pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
(2) Varuje se primarna masa (materiali), primarni tlorisni in višinski gabariti in konstrukcijska zasnova.
(3) Varuje se primarna podoba zunanjosti stavb, in sicer arhitekturna členitev, naklon in oblika strešin, kritina, stavbno pohištvo, arhitekturne poslikave in freske, reliefi, originalni materiali, barve, detajli itd.
(4) Stekleno-betonski in stiroporni nadomestki arhitekturnega okrasja ne morejo biti del stavbne dediščine. Na fasadah ni dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav. Kolikor ni možno drugače, jih je potrebno locirati na sekundarne fasade ter oblikovno vklopiti v objekt.
(5) Varuje se prvotni (osnovni) tlorisni koncept notranjosti, predvsem primarna dispozicija komunikacij in funkcionalna zasnova.
(6) Varuje se objektu pripadajoča dvoriščno-vrtna parcela z niveleto in funkcijo površin ter lega, namembnost in oblikovanje pripadajočih sekundarnih objektov.
(7) Nivo poti in cest ob objektih dediščine, ki je primarno nižji od praga vhoda, se mora ohranjati oziroma ponovno vzpostaviti.
(8) V okolici objekta niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjševali prostorsko kvaliteto ali funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine.
(9) V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli (delna ali celovita prenova).
18. člen
(naselbinska dediščina)
Za registrirano naselbinsko dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
19. člen
(kulturna krajina)
Za registrirano kulturno krajino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice itd.),
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
20. člen
(memorialna dediščina)
(1) Varuje se avtentična lokacija, materialna substanca in fizična pojavnost enote dediščine.
(2) Varuje se vsebinski in prostorski kontekst območja dediščine z okolico (vedute na enoto dediščine).
(3) Na območju enot memorialne dediščine ni dovoljena gradnja ali postavljanje enostavnih objektov in infrastrukturnih elementov (elektro in telefonske omarice, hidranti ipd.), razen objektov, ki so namenjeni potrebam in prezentaciji dediščine.
(4) Komunalni in drugi infrastrukturni vodi naj se izogibajo območij memorialne dediščine.
(5) V memorialno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli.
21. člen
(območje druge dediščine)
Za območja druge dediščine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo varovane vrednote kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
22. člen
(vplivna območja)
Vplivna območja so območja varstva, v katerih je ob posegih potrebno upoštevati sledeče usmeritve:
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
– ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante,
– ohranjati večja in pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih površin,
– ob kulturni dediščini upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine,
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto,
– pospeševati izvajanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,
– usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov,
– preprečiti spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih,
– pred pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev, ni dopustno spreminjati nivelete (kote in oblike) terena.
1.6. Poplave
23. člen
(varstvo pred poplavami)
(1) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja.
(2) Na območjih, ogroženih zaradi poplav, za katera niso izdelane karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti, niso na nezazidanih stavbnih zemljiščih do njihove izdelave dopustni nobeni objekti.
(3) Na območjih, ogroženih zaradi poplav, za katera niso izdelane karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti, je na zazidanih stavbnih zemljiščih do njihove izdelave dopustno le vzdrževanje objektov.
(4) Gradnja na poplavnih in ogroženih območjih je dopustna izjemoma, pod pogoji in s soglasjem pristojne službe za vodno gospodarstvo. Za vsako gradnjo oziroma poseg je potrebno predhodno izdelati hidrološko hidravlično presojo vodnega režima, v kateri morajo biti definirani razredi poplavne nevarnosti in celoviti omilitveni ukrepi.
(5) Upoštevati je treba zakonska določila v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne in odpadne padavinske vode; pri odvajanju padavinskih, padavinskih odpadnih in zalednih voda je treba upoštevati pretočno sposobnost obstoječih odvodnikov, tudi vpliv dodatnih količin na poplavno varnost dolvodno.
(6) Ohranjati je potrebno obstoječe retencijske površine.
(7) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je potrebno urediti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin – predvideti je potrebno ponikanje ali zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike.
1.7. Plazovi in erozija
24. člen
(varstvo pred plazovi in erozijo)
(1) Večji del območja občine je stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in bočne vodne erozije. Območja strogega protierozijskega varovanja se nahajajo predvsem ob vodotokih Soče in Nadiža s pritoki. Območje zahtevnejših protierozijskih ukrepov so strme brežine rek. Za ostala območja občine so opredeljeni običajni protierozijski ukrepi.
(2) Na erozijskih in plazovitih območjih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov, nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazovitih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda,
– pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge in vlačenje lesa.
(3) Na plazovitih območjih je prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(4) Na plazovitem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča.
(5) Za vsako gradnjo, oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav na območjih površinske, globinske in bočne erozije ter pogojno stabilnih zemljiščih, je potrebno predhodno pridobiti mnenje službe s področja geotehnike.
1.8. Požar
25. člen
(varstvo pred požarom)
(1) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise varstva pred požarom ter za primer požara zagotoviti:
– odmike med objekti,
– prometne/manipulacijske površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Na območjih brez hidratnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo potrebno požarno varnost.
(3) Gradnje in ureditve v prostoru ne smejo omejiti ali preprečiti dovoza do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov.
(4) Za varstvo pred požari je v skladu s področnimi predpisi potrebno zagotoviti urgentne poti in površine.
(5) Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije.
(6) Projektna dokumentacija za gradnjo mora vsebovati določila, ki podrobneje določajo vsebino protipožarne zaščite.
1.9. Potres
26. člen
(potresna ogroženost)
Pri projektiranju objektov mora biti za zagotavljanje potresne varnosti upoštevana VII. stopnja potresne ogroženosti po MSC lestvici.
27. člen
(gradnja zaklonišč)
(1) V vseh objektih je treba stropno konstrukcijo nad kletjo graditi tako, da zadrži rušenje objektov nanjo.
(2) Zaklonišča osnovne zaščite je treba praviloma graditi kot dvonamenske objekte na podlagi predpisov o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
(3) Zaklonišča iz drugega odstavka tega člena je treba graditi v objektih, namenjenih za:
– javno zdravstveno službo z več kot 50 posteljami,
– vzgojnovarstvene ustanove za več kot 50 otrok,
– redno izobraževanje za več kot 100 udeležencev izobraževalnega programa,
– javne elektronske komunikacijske in poštne centre,
– nacionalno televizijo in radio,
– javni potniški železniški, avtobusni, pomorski in zračni promet,
– pomembno energetsko in industrijsko dejavnost,
– muzeje, galerije, arhive in knjižnice nacionalnega pomena (kot depoji),
– delo državnih organov ter
– vojaško dejavnost.
(4) Na obstoječih zakloniščih, ki se nahajajo izven površin, namenjenih gradnji zaklonišč, so dopustna dela, potrebna za vzdrževanje in uporabo zaklonišča.
(5) Za vse posege v obstoječa zaklonišča in gradnjo novih zaklonišč je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za zaščito in reševanje.
1.10. Hrup
28. člen
(varstvo pred hrupom)
(1) Stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za posamezne površine glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so:
a) I. stopnja varstva pred hrupom
Velja na zavarovanem območju v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave (mirno območje na prostem), razen:
– območij naselij na zavarovanem območju,
– območij cest v širini 1000 m od sredine pomembne ceste,
– na območju gozdov na površinah za izvajanje gozdarskih dejavnosti,
– na območju za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
b) II. stopnja varstva pred hrupom
Velja za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora:
– območja centralnih dejavnosti: površine za zdravstvo v neposredni okolici bolnišnic (CU),
– območja čistih stanovanjskih površin ter stanovanjskih površin za posebne namene (S, SB),
– območja, namenjena površini za turizem (BT).
c) III. stopnja varstva pred hrupom
Velja za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora:
– območja stanovanjskih površin in stanovanjskih površin s kmetijskimi gospodarstvi (A, S),
– območja centralnih dejavnosti: površine za vzgojo in izobraževanje, šport, zdravstvo, kulturo, javno upravo in opravljanje verskih obredov (CU),
– območja zelenih površin: površine za rekreacijo in šport, parki in pokopališča (ZS, ZP, ZD, ZK),
– območja vodnih zemljišč: vse površine razen površin vodne infrastrukture in površin na zavarovanem območju (VC).
d) IV. stopnja varstva pred hrupom
Velja na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe:
– posebna območja namenjena za nakupovalna središča, sejmišča in zabaviščne objekte (npr. avtodrom, vrtiljak ali športno strelišče), in površine drugih podobnih območij (BC),
– območja proizvodnih dejavnosti: površine za industrijo, površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo in gospodarske cone (IK, IG, IP),
– območja prometne infrastrukture (P),
– območja komunikacijske infrastrukture (T),
– območja energetske infrastrukture (E),
– območja okoljske infrastrukture (O),
– območja vodnih zemljišč: površine vodne infrastrukture (VI),
– območja mineralnih surovin: vse površine, namenjene izkoriščanju mineralnih surovin (LN),
– območja kmetijskih zemljišč: vse površine, razen površin na zavarovanem območju (K1, K2),
– območja gozdov: vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča, razen površin na zavarovanem območju (G),
– območja za potrebe obrambe: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države (f),
– območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (N).
(2) Na meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. stopnjo varstva pred hrupom. Širina območja III. stopnje varstva pred hrupom, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. stopnji varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to stopnjo.
(3) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte v teh območjih varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(4) Obstoječa območja povečanega hrupa, ki presega mejne vrednosti, določene po posameznih stopnjah varstva pred hrupom, je potrebno sanirati.
(5) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest ali v območjih z obremenilnim hrupom je treba gradnje objektov načrtovati s pasivno zaščito pred hrupom (zaščita oken, fasade).
(6) V območjih novih stanovanj, ki se gradijo v bližini obremenilnih virov hrupa, je treba smiselno umeščati objekte v prostor, da so ti vplivi čim manjši. Če to ni mogoče se izvede aktivno protihrupno zaščito z zemeljskimi nasipi, poraščenimi z vegetacijo, ali v obliki ozelenjene ali drugače estetsko oblikovane protihrupne ograje, v nasprotnem pa je potrebno zagotoviti pasivno protihrupno zaščito objektov v kombinaciji z režimom prezračevanja.
(7) V poslovno-stanovanjskih objektih je treba stanovanjske enote razporediti v objektu tako, da bo njihova morebitna obremenjenost s hrupom čim manjša.
(8) Za javne prireditve, javne shode ali druge dogodke z uporabo zvočnih ali drugih naprav, ki povzročajo hrup, je možno pridobiti dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, vendar hrup ne sme presegati kritične obremenitve, kot jo določa uredba, ki za te vire hrupa velja.
(9) Če je vir hrupa cesta ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditev pretoka vozil oziroma vlakov na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.
(10) Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene z Uredbo o mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju.
(11) Določila tega člena ne veljajo za hrup, ki nastane ob aktivnosti zaščite, reševanja in pomoči.
1.11. Osončenje
29. člen
(splošno)
Pri novogradnjah, dopolnilnih in nadomestnih gradnjah stanovanjskih objektov je v stanovanjskih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) potrebno zagotoviti minimalno zahtevano osončenje, ki znaša:
– dne 21. 12. – 1 ura,
– dne 21. 3. in 21. 9. – 3 ure.
1.12. Elektromagnetno sevanje
30. člen
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik in radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje.
(2) Novogradnja objekta, rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir elektromagnetnega sevanja, ne sme povzročiti čezmerne obremenitve okolja, ki jih določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(3) Za gradnjo novih objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je potrebno izvesti meritve. Za tiste, ki zapadejo pod področne predpise o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, je potrebno pripraviti presojo.
31. člen
(stopnje varstva)
(1) Stopnje varstva pred sevanjem so določene z Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Stopnji varstva pred sevanjem, določeni glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja (v nadaljnjem besedilu: območje) za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, sta I. in II. stopnja:
– I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
32. člen
(minimalni odmiki)
Minimalni potrebni odmiki s stališča varovanja zdravja ljudi pred vplivi EMS, v katere ni dovoljeno umeščati objektov v varovani prostor segajo na obe strani od sredine osi daljnovoda na višini 1 m od tal in znašajo za 400 kV 42–46m, 220 kV 18–24 m in 110 kV 11–24 m.
1.13. Svetlobno onesnaženje
33. člen
(svetlobno onesnaževanje okolja)
Pri umeščanju objektov in naprav v prostor je potrebno pri načrtovanju upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja glede ciljne vrednosti za razsvetljavo cest in javnih površin ter zagotavljanja mejnih vrednosti za osvetljenost, ki jo povzroča razsvetljava na oknih varovanih prostorov.
1.14. Spremljanje vplivov
34. člen
(spremljanje vplivov plana na varovanje zdravja ljudi)
Občina Kobarid bo spremljala stanje okolja in vpliv OPN Kobarid na zdravje ljudi v sklopu rednega letnega monitoringa v okviru svojih pristojnosti s kazalniki določenimi v okoljskem poročilu na področjih kakovosti voda, zraka, tal in vpliva hrupa, virov EMS ter svetlobnega onesnaževanja na varovanje zdravja ljudi. Kazalniki po posameznih področjih varstva so:
a) Tla:
– ohranjanje najboljših kmetijskih površin in preprečevanje zaraščanja kmetijskih površin,
– prisotnost varovalnih gozdov glede na vse gozdne površine,
– prisotnost površin in območij obvodne vegetacije, poplavnih območij vodotokov ter prisotnost erozijskih območij zaradi delovanja površinskih vodotokov,
– število in stanje erozijskih žarišč, nastalih zaradi posegov v tla,
– stanje onesnaženosti tal zaradi industrijske, kmetijske ali druge dejavnosti.
b) Površinske vode:
– vrednosti parametrov kakovosti površinskih voda za določitev njihovega kemijskega in ekološkega stanja,
– pokritost občine s kanalizacijskim omrežjem in število PE priključenih na čistilne naprave,
– poselitvena območja, ki se nahajajo znotraj poplavnih površin vodotokov.
c) Podzemne vode:
– vzpostavljeno vodovodno omrežje za oskrbo s pitno vodo,
– kakovost podzemne in pitne vode glede na kemijske in bakteriološke parametre v pitni vodi.
d) Zrak in podnebne spremembe:
– emisije SO2, PM10, CO,
– emisije NOx, NO2 in ozona,
– število večjih industrijskih obratov na območju občine.
e) Hrup:
– PLDP po posameznih cestnih odsekih,
– število industrijskih con ter konfliktnih območij glede na namensko rabo.
f) Odpadki:
– delež vključenosti v organiziran odvoz odpadkov,
– število neurejenih odlagališč,
– količina ločeno zbranih odpadkov v primerjavi z celotno količino odpadkov.
g) Elektromagnetno sevanje:
– število objektov z varovanimi prostori ali območji za bivanje v območju varovanih koridorjev.
h) Svetlobno onesnaževanje:
– letna poraba elektrike vseh svetilk javne razsvetljave na prebivalca.
II. STRATEŠKI DEL
35. člen
(izhodišča in cilji prostorskega razvoja)
(1) Strateška usmeritev občine je v nadaljnjem razvoju turizma kot dejavnosti, ki je opredeljena v Strategiji prostorskega razvoja (SPRS), iz katere izhaja, da je Kobarid prometno in turistično območje.
(2) Cilji prostorskega razvoja občine:
– zagotoviti prostorski razvoj za ohranjanje in povečanje števila prebivalcev (zagotavljanje stavbnih zemljišč),
– zadržati mlad in izobražen kader, privabljati strokovnjake iz regije in RS,
– zagotoviti dovolj delovnih mest,
– zagotoviti prostor za razvoj dejavnosti na področju kmetijstva, proizvodnje, storitev in turizma,
– ohranitev in povečevanje kmetijskih površin za samooskrbo s hrano,
– dvigniti nivo infrastrukturne opremljenosti (prometne – lažje, varnejše in hitrejše dostopnosti, okoljske, energetske, telekomunikacijske v skladu s tehnološkim in družbenim razvojem),
– ohranjati nivo naravne prvobitnosti, naravnih vrednot in kulturne dediščine, ohranjanje biotske raznovrstnosti na sedanjem nivoju oziroma izboljševati stanje in zmanjševati negativne pojave,
– uskladitev dejanskega stanja v prostoru s potrebami, željami in možnostmi (racionalna raba prostora),
– zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Pomembno je, da bo razvoj uravnotežen predvsem za lokalno prebivalstvo, kot območje kvalitetnega, varnega, zdravega in prijetnega bivalnega okolja.
36. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti – usmeritve)
(1) Kmetijstvo (karta št. 4) kot primarna dejavnost predvsem z vidika ohranjanja – kulturne krajine, kot panoga pa živinoreja, mlekarstvo, reja drobnice, tako tržna kot ljubiteljska, pridelava sira, izdelki domače obrti (volneni izdelki, koža ipd.). Spodbujati je potrebno rejo živali na planinah in oživljanje planin, ter velikost čred glede na možne površine. Tak način paše na visokogorskih pašnikih je tržno zanimiv predvsem z vidika turistične ponudbe in edina rešitev proti zaraščanju ter ohranjanju kulturne krajine.
(2) Turizem (karta št. 4) – razvijati predvsem na kvaliteti ponudbe (odličnost), tako nastanitve, izkoriščenosti kapacitet, ohranjanju naravne prvobitnosti in doživetju, nastanitvene kapacitete širiti v območjih naselij, povečati predvsem izven penzionsko ponudbo vezano na krajevne značilnosti (kulinarika, naravna, kulturna in zgodovinska dediščina), zapolniti mrtvo sezono med poletjem in zimo, ter neugodnimi vremenskimi razmerami (pokriti športni objekti in naprave – adrenalinski park, plezalne stene, fitness, wellnes itd.). Koncept razvoja turizma temelji na:
– gradnji počitniških objektov (weekendi, sobe, apartmaji), ki se jih usmerja v poselitvena območja kot zapolnjevanje naselij, adaptacije in rekonstrukcije opuščenih objektov,
– območji povodij reke Soče in Nadiže se predvsem varuje in izboljšuje zatečeno stanje,
– kot novi rekreacijski območji se opredelita Livška planota z Matajurjem in Kobariški Stol (EKO-turizem), kjer se turizem lahko razvija v omenjenem obsegu in na skrbno določenih lokacijah, Drežniško in Vrsnsko kot izhodišče za Krnsko pogorje in območje TNP, Trnovo pa kot center za vodne in obvodne športe ter rekreacijo,
– Breginjski kot se opredeli kot nastanitvena turistična destinacija (bližina Nadiže, Stola, Matajurja in Kobarida),
– Stanovišče kot novo naselje za turizem višjega ranga,
– predvsem se izboljšanje ponudba v kvalitetnem ne kvantitativnem smislu.
Dodatna ponudba v izven sezonskem obdobju naj bo vezana na zgodovinski, kongresni in poslovni turizem ter lovski turizem ipd.
(3) Proizvodne dejavnosti – ohranjati in razvijati dejavnosti z visoko dodano vrednostjo in okoljsko sprejemljivimi programi. Proizvodne dejavnosti se koncentrira predvsem v obstoječo industrijsko cono Kobarid, kjer se lahko nadomešča te dejavnosti tudi z drugimi, kolikor nimajo negativnih vplivov na ostale dejavnosti in okolje. Industrijska cona Kobarid se spremeni v poslovno cono, z novo zgrajeno infrastrukturo se zapolni in zarobi. Manjši poslovni objekti se lahko nameščajo tudi v sklopu ostalih naselij z namenom ohranjanja poselitve z odpiranjem novih delovnih mest na podeželju, kolikor ne presegajo normativnih vrednosti negativnih vplivov na okolje, predvsem hrupa. To so manjši zasebni obrati za servisne in storitvene dejavnosti ali osnovne in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (predelava lesa, biomase, energije ipd.).
Skupaj z uspešnimi podjetji je potrebno predvsem delati na izboljšavi dostopnosti in odprtosti doline v sodelovanju z ostalimi občinami v regiji ob Keltiki in Primorki.
(4) Poselitev (karta št. 3) – kot ima večina slovenskih občin RS razvito občinsko središče, tako predstavlja naselje Kobarid zaposlitveno, upravno, storitveno, trgovsko, izobraževalno, kulturno, zdravstveno in stanovanjsko središče občine. Tu se nahaja večina zaposlitvenih mest tako v sekundarnih, terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Pomembnejša lokalna središča so še Breginj, Drežnica in Livek. Vsa ta naselja so tudi v takšni oddaljenosti od Kobarida, da so središča lokalnega pomena z lastnim zaledjem. Danes ta naselja zaradi mobilnosti (osebni prevoz), racionalizacije poslovanja, globalizacije in premajhnega števila ljudi (ekonomike prostora) v gravitacijskem zaledju izgubljajo pomen lokalnih središč (ogroženost podružničnih šol in vrtcev, zapiranje lokalnih trgovin, vaških gostiln kot atributov središča ipd.). Ostala naselja kot so Svino, Sužid, Kred, Staro Selo, Mlinsko, Idrsko, Trnovo, Ladra in Smast so neposredno vezana kot bivalna naselja na Kobarid. Manjši del prebivalstva živi na območju razpršeno po planotah na drežniškem in livškem. Prav to dejstvo in bližina ter odprtost centrov predstavlja lokalnemu prebivalstvu kvaliteto bivanja (povezava naselij in kvalitetnega bivalnega okolja na podeželju).
37. člen
(druga za občino pomembna območja)
Občina sodi po prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet prostora kot ena bolj prepoznavnih občin v RS. Občina je v velikem delu 73 % v območju EPO Julijske Alpe, 16 % ozemlja pokriva območje državnega parka TNP, po ohranjenosti krajine in arhitekturne dediščine sodi med bolje ohranjene. V naravni prvobitnosti, njenih ohranjenih in čistih vodotokih (Soča smaragdna reka in Nadiža), kulturni in predvsem zgodovinski dediščini Kobariško gradi svojo prihodnost. Glede odlagališč odpadkov ima občina urejeno javno službo s podjetjem Komunala Tolmin d.o.o. in nima lastnega odlagališča odpadkov ter sodeluje pri projektu skupnega regijskega odlagališča z ostalimi občinami Severno primorske regije.
38. člen
(usmeritve za razvoj naselij)
(1) Urejanje naselij bo osredotočeno na formiranje urbane aglomeracije okoli občinskega središča Kobarid in okoliških naselij kot novih stanovanjskih območij z manjšimi širitvami in predvsem na notranjem razvoju naselij z intenziviranjem gostote, prenovo naselij tako vsebinsko, oblikovno in infrastrukturno.
(2) Pri notranjem razvoju naselij in pri širitvah se pri načrtovanju ohranjajo krajinske značilnosti naselja, njegova zasnova, relief in hidrografija, prostorska členitev, dominante, silhuete in vedute ter ohranja biotska raznovrstnost. Posegi, ki se bodo izvajali v naseljih so prenova posameznih objektov in odprtih prostorov, dopolnilna in ponovna gradnja ter novogradnja v smislu zapolnjevanja in zarobljanja naselja. Novi objekti se morajo prilagoditi tako gabaritno kot oblikovno obstoječi strukturi naselja. V vaških jedrih morajo biti strogo podrejeni lokalni tipologiji objektov, na obrobju naselij pa so lahko tudi oblikovno modernejša glede na tehnološke in materialne možnosti. Razmestitev, orientiranost in oblikovanje objektov naj sledijo varstvu pred podnebnimi razmerami in čim boljši energetski učinkovitosti zgradb z uporabo obnovljivih virov. Za potrebe kmetijstva se nove objekte umešča na robu naselja – vasi ali pa seli cele kmetije iz urbanih naselij na nove površine odmaknjene od stanovanjske gradnje.
39. člen
(usmeritve za določitve PIP na območiju, za katera se bodo izdelali OPPN)
(1) Na območjih, ki so z OPN določeni, da se urejajo z občinskim podrobnim prostorskim načrtom OPPN za obdobje 5 let, je dovoljeno samo vzdrževanje obstoječe infrastrukture in objektov, ni pa dovoljena novogradnja ali povečevanje vrednosti nepremičnin (karta št. 5.11). Kolikor je na območju OPPN že obstoječa gradnja, ki ni predvidena za odstranitev, so na območju velikosti stavbne parcele, ki je določena z upravnim dovoljenjem dopustne vse vrste posegov.
(2) Praviloma se ureja območja z OPPN za znane lastnike, investicijo in lokacijo, ki s svojim obsegom ali dejavnostjo posegajo v javni interes. OPPN velja največ štiri leta, če niso izpolnjeni vsi pogoji (npr. lastništvo parcel, možnost priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo) za njegovo realizacijo. Po štirih letih se lahko takšen akt razveljavi. Za ureditveno območje, ki ga je obravnaval OPPN se v postopku sprememb in dopolnitev OPN, določijo PIP z merili in pogoji za načrtovanje objektov na tem območju skladno z določeno podrobnejšo namensko rabo.
40. člen
(usmeritve za razvoj gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena (karta št. 2))
(1) Zasnova prometne infrastrukture temelji na obstoječem stanju cest, s tem da se jih vzdržuje in nadgrajuje v skladu z novimi potrebami, spoznanji in tehnološkim napredkom. Vsa lokalna infrastruktura se navezuje na infrastrukturo državnega pomena, to je na regionalne ceste G2, R1, R2, R3 in RT. Za prometno razbremenitev naselbinskega jedra Kobarid se predvideva jugozahodna obvoznica, ki tako zaključuje promet v naselju, z obvoznice pa se uredijo vpadnice in pešpoti do centra naselja. Za izboljšavo dostopnosti vasi na levem bregu Soče do Kobarida se predvidi nova povezava. Občinske kolesarske poti se naveže na regionalno kolesarsko omrežje, z omrežjem sosednjih občin in preko na italijansko stran, podobno kot je to že s planinskimi in ostalimi potmi.
(2) Zaradi reliefne razgibanosti kobariške in zahtevnih terenskih pogojev je smiselno razvijati sodobne telekomunikacijske sisteme preko antenskih postaj s pokritostjo celotne doline (WLAN). Te postaje se združuje z objekti mobilne telefonije na že obstoječih objektih.
(3) Racionalnejšo in lokalno primernejšo energijo za ogrevanje predstavlja biomasa. Ne glede na omejitve je biomasa energija prihodnosti predvsem v mikro in mini sistemih, ki ne potrebujejo velikih vlaganj v toplovodne napeljave (v bližini javnih objektov, večjih potrošnikov energije ipd.) in pri individualni gradnji. Drug alternativni energent je sončna energija – fotovoltaika, katero je mogoče vgraditi na obstoječih in novih objektih. Najhitrejši način zmanjšanja energetskih potreb je predvsem racionalizacija uporabe energije, tako na enoto proizvoda, kot za individualno uporabo pri stanovanjskih objektih, saj se največ energije porabi prav za ogrevanje, kjer so mogoči tudi največji prihranki. Le-ti se lahko dosegajo z bolj izpopolnjeno tehnologijo pri ogrevanju objektov, predvsem pa z boljšo toplotno izolacijo objektov in kvalitetnejšimi vgrajenimi materiali, skladno s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije.
(4) Na področju zbiranja in čiščenja odpadnih voda mora občina dograditi kanalizacijske sisteme po naseljih in zgraditi ČN s čim bolj naravnimi postopki čiščenja odpadne vode (npr. lagune, trstičevje, filterska polja). Na področju oskrbe z vodo si mora občina prizadevati, da zagotovi nove vire potrebnih količin zdrave pitne vode – Kobariški stol in rekonstruirati vodovodne sisteme zaradi starosti in poškodb v potresu. Na področju zbiranja in predelave odpadkov mora občina zagotoviti zbirni in sortirni center za odpadke, v čim večji meri reciklirati odpadke, neuporabne pa skladiščiti na skupnem regijskem odlagališču.
41. člen
(usmeritve za razvoj v krajini (karta št. 4))
I. KMETIJSTVO
V gorskih območjih se spodbuja ekstenzivno kmetijstvo – visokogorsko pašništvo predvsem z vzdrževanjem oziroma oživljanjem tradicionalnih oblik kmetijstva, tudi z namenom ohranjanja kulturne krajine. Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem v povezavi s predelovanjem kmetijskih pridelkov ter mesnih in mlečnih izdelkov, lesa, biomase, energetike ter s kmetijstvom povezanega turizma. Spodbuja se preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč. Na območju Kobariške doline in doline reke Soče se spodbuja kmetijstvo kot pridelava krme za živinorejo in sadjarstvo.
II. GOZDARSTVO
(1) Na območjih, kjer so ustrezne naravne danosti in ni konfliktov z varstvom drugih naravnih virov, se spodbuja lesno proizvodnjo. Gospodarjenje z gozdovi se izvaja predvsem v funkciji ohranjanja narave (ohranjanja ekoloških funkcij gozda). V skladu z zahtevami ohranjanja ekoloških funkcij gozda se gozdove namenja predvsem turistično-rekreacijskim namenom. Les se uporablja kot lokalni energetski vir.
(2) Gospodarjenje z gozdovi je večnamensko, usklajenost z ekološkimi in socialnimi funkcijami gozda zagotavljajo gozdnogospodarski načrti. Gozd se v določeni meri pojavlja tudi kot prostorska rezerva, saj se določene posege v OPN usmerja v gozdove (zlasti povratno rabo za kmetijstvo in površine za oddih in rekreacijo).
III. VODE
(1) Vode se izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene ob hkratni skrbi za varstvo njihove kakovosti ter njihovega krajinskega in doživljajskega pomena. Občina si mora prizadevati za varstvo vseh vodnih virov, saj voda poleg gozda predstavlja strateško najpomembnejšo surovino.
(2) Dejavnosti se usmerjajo izven poplavnih, erozijskih in plazovitih območij oziroma se prilagajajo naravni dinamiki prostora. Prostorske ureditve se načrtujejo na način, ki bo zagotavljal ohranjanje geomorfoloških in hidroloških lastnosti naravnih vrednot ter varstvo habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. Na poseljenih območjih, ki so ogrožena zaradi poplavnih, erozijskih in plazovitih območij, je treba zagotoviti varstvo ljudi in premoženja. Regulacije vodotokov se izvajajo v skladu z določili zakona, ki ureja področje voda. Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki lahko imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Pri urejanju in ohranjanju vodnega režima se upošteva naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.
(3) Na erozijsko ogroženih območjih se pred posegom v prostor zagotovi ustrezne protierozijske ukrepe.
(4) Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.–2. razred po kategorizaciji pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, se ne izrabljajo v gospodarske namene. Soča in Nadiža sta vodotoka 1. reda za katerega velja 15 m oziroma 40 m pas priobalnega zemljišča izven območij naselij, pri vodotokih 2. reda pa 5 m pas od meje vodnega zemljišča ter s tem v zvezi omejitve rabe priobalnega zemljišča skladno z določili zakona, ki ureja področje voda.
(5) Dejavnosti je treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti za njihovo onesnaževanje. Vse vodne vire se ustrezno zaščiti. Spodbuja se varčno in smotrno rabo pitne vode.
IV. MINERALNE SUROVINE
Pridobivanje proda mora potekati v skladu z zahtevami za vzdrževanje naravnega ravnovesja v rekah Nadiži in Soči ter skladno z načrtom upravljanja, upoštevajoč ohranjanja biotske raznovrstnosti in ohranjanju naravnih vrednot. Po opustitvi odprtega kopa pri vasi Ladra, se le-ta sanira v predhodno stanje.
V. TURIZEM
Turistična in rekreacijska ponudba kobariškega temelji na kulturno zgodovinskih objektih in športno rekreacijskih »adrenalinskih« dejavnostih. Gradi predvsem na ponudbi dejavnosti, ki za izvajanje potrebujejo specifične naravne danosti kajakaštvo, rafting, ribolov (Soča), kopanje, sončenje in obvodne dejavnosti (Nadiža), pohodništvo, planinarjenje, alpinizem, jadralno padalstvo (Kobariški stol, Matajur, Krn, Ozben in Kuk), smučanje (Livek). Zaradi velike naravne kakovosti območja, še posebej pa na območju Triglavskega narodnega parka in naravnih vrednot, je treba turistično rekreativne dejavnosti usklajevati tako, da bo zagotovljeno ohranjanje habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih ter živalskih vrst in habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, ter ohranjanje naravnih vrednot.
42. člen
(posebna območja, prepoznavne kvalitete in vrednote)
Na kobariškem so posebna območja z vidika krajinskih in urbanističnih značilnosti prostora že določena in varovana z narodnim parkom TNP. Kot posebna območja so tu še posamezna območja naravnih vrednot in kulturne dediščine, spomenikov in območje Natura 2000, ki se jih v OPN upošteva kot obvezna izhodišča. Prav ta območja (predvsem reka Soča in Nadiža) predstavljajo tudi naravni potencial kobariškega razvoja in gospodarstva. Kot posebna vrednota je za kobariško pomemben Breginjski kot s svojo lego, krajinsko značilnostjo, dostopnostjo in s samosvojo arhitekturno dediščino ter posebne kulturne krajine z velikim potencialom, kot so Drežniško, Krnsko in Livško pogorje s prepletom naravnih in ustvarjenih danosti.
43. člen
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Kot območja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami lahko na kobariškem opredelimo predvsem območja snežnih plazov, ki jih je tu največ v RS, območja podorov, zemeljskih plazov (Strug nad Kosečom) in poplavna območja reke Soče, Nadiže ter potoka Idrija.
(2) Tudi v prihodnje se ne načrtuje dejavnosti in posegov na območjih nesreč, ki lahko te procese sprožijo. Glede snežnih plazov in zemeljskih podorov je najbolj ogrožena cestna infrastruktura.
(3) Kobariško je eno izmed najintenzivnejših potresnih območij v RS. Edini ukrep za varstvo je protipotresna gradnja v skladu s predpisi, ki veljajo za VIII. in IX. cono oziroma za pospeške tal od 0,22 do 0,25 G, in da se ne načrtuje posegov, ki bi predstavljali veliko ogroženost ali materialno škodo.
(4) V primerih naravnih in drugih nesreč so površine za pokop večjega števila ljudi zagotovljene v sklopu obstoječih pokopališč in z njihovo širitvijo na kmetijska zemljišča, odvoz kadavrov živali pa s sežigom pri dogovorjenem koncesionarju. Za deponijo ruševin se uporabijo površine obstoječega peskokopa v vasi Ladra in druge obstoječe deponije. Ostali objekti za potrebe zaščite in reševanja so določeni v načrtu zaščite in reševanja Občine Kobarid.
44. člen
(območja za potrebe obrambe)
Na območju občine ni območij in objektov za potrebe obrambe.
III. IZVEDBENI DEL
45. člen
(določitev enot urejanja prostora – EUP)
(1) Enote urejanja prostora so določene na osnovi analize značilnosti prostora (morfologija), krajinske in arhitekturne tipologije, upoštevanja pravnih režimov (TNP, območje reke Soče in Nadiže) in določitve poselitvenega vzorca Občine Kobarid.
(2) Znotraj TNP so določeni trije pravni režimi vendar je na območju občine samo 1. in 2. varstveno območje z oznako (TP).
(3) Posebni območji kot enoti urejanja prostora sta območji reke Soče in Nadiže kot naravni vrednoti in zavarovana območja državnega in lokalnega pomena z oznako (SO, NA).
(4) Območja za oddih, rekreacijo in šport v naravnem okolju – Kobariški stol, smučišče Livek z Matajurjem (ST2, MA2).
(5) Enote urejanja prostora glede na poselitveni vzorec so:
a) strnjena naselja, ki se delijo:
– na naselbinska jedra z oznako (kratica imena in št. 1),
– na naselje z novejšo gradnjo z oznako (kratica imena in št. večja od 1).
b) območje poselitve:
– kobariška dolina z oznako (KD1),
– dolina reke Soče z oznako (DS1, DS2, DS3),
– Breginjski kot z oznako (BK1),
– gorske planote z oznako (DP1, DP2, VK, LP1, LP2).
c) neposeljena območja gorskega dela in brežin rek Soče in Nadiže s pritoki z oznako (MI, ST1, MT1, PK1).
(6) Enote urejanja prostora glede na posebni pravni režim je:
a) Državni prostorski načrt Strug (DA).
46. člen
(EUP na območju krajine)
(1) Območja poselitve:
– kot enote urejanja prostora razpršene poselitve (KD1) na območju kobariške doline od naselja Idrsko do Podbele,
– kot enote urejanja prostora razpršene poselitve (DS1, DS2, DS3) na območju doline reke Soče od naselja Libušnje do vasi Ladra in vasi Trnovo,
– kot enote urejanja prostora razpršene poselitve (BK1) so območja Breginjskega kota naselja Homec, Breginj, Logje in Robidišče,
– kot enote urejanja prostora razpršene poselitve (DP1, DP2, VK, LP1, LP2) so območja gorskih planot na Drežniškem, Livškem in Vrsnsko Krnskem pogorju.
(2) Območja brez poselitve (MI, ST1, MT1, PK1):
– gorski vrhovi, planine, podi, grebeni in strma pobočja dolin in zajemajo celotno Mijo, Matajur, Kobariški Stol, del Polovnika in Krnsko pogorje.
(3) Območje rek Soče in Nadiže (SO, NA):
Posebno območje – enota urejanja prostora sta območji rek Soče in Nadiže kot naravne vrednote in zavarovanega območja državnega in lokalnega pomena z oznako (SO, NA). EUP obsega meje območij reke Soče od meje z Bovško občino pri Srpenici do meje s Tolminsko občino in Nadiže kot naravne vrednote do meje z Italijo.
(4) Območje športa in rekreacije (ST2, MA2):
a) Vsa območja za rekreacijo in šport izven poselitvenih območij, kot so:
– smučišče Livek in območje športnorekreacijskega centra Matajur,
– Kobariški stol s planino Božca.
b) Ostala območja kot so posamezni objekti planinske koče in kampi ipd., ki se v grafičnem delu izvedbenega OPN prikažejo kot podrobno namensko rabo, in sicer kot območja:
– za turizem z nastanitvijo z oznako (BT),
– plezališča, kanjoning, adrenalinski park, paintball, lokostrelstvo, strelišče, planinski in skavtski tabori, prostori za preživljanje v naravi in piknik itd. se označi kot območja za oddih, rekreacijo in šport v naravnem okolju z oznako (ZS).
(5) Območje znotraj Triglavskega narodnega parka (TP):
Posebno zavarovano območje z Zakonom o TNP v katerem ni objektov stalne poselitve, v njem se odvija predvsem dejavnost kmetijstva – visokogorsko pašništvo, rekreacija in turizem.
(6) Območje znotraj državnega prostorskega načrta (DA):
Posebno varovano območje v mejah DPN, kjer veljajo merila in pogoji iz DPN.
47. člen
(EUP na območjih strnjenih naselij)
Vsa območja strnjenih naselij, razen občinskega središča Kobarid se delijo na:
– območje naselbinskega jedra (kratica imena in št. 1),
– območja naselij novejše gradnje z oznako (kratica imena in št. večja od 1).
48. člen
(prostorsko izvedbeni pogoji – PIP)
Prostorsko izvedbeni pogoji pokrivajo celotno območje občine in so določeni za vsako posamezno enoto urejanja prostora za območje krajine – poseljeni del občine oziroma razpršena poselitev, neposeljeni del, območje Soče in Nadiže ter območje za rekreacijo, šport in turizem, območje Triglavskega narodnega parka, poselitvena območja vasi in območje naselja Kobarid.
1. PIP na območju krajine
1.1. Razpršena poselitev na območju Kobariške doline in doline reke Soče
49. člen
(določitev PIP v enotah KD1 in DS1, DS2, DS3)
(1) Namembnost objektov:
Večina obstoječih objektov, ki se nahajajo izven poselitvenih območij, je stanovanjskih, ob glavni cesti pa posamezni gostinsko-turistični objekti.
Pretežno eno- in dvostanovanjske stavbe, prostostoječe, dopustna kmetijska in dopolnilna dejavnost na kmetiji.
Dopustne vrste posegov so: vzdrževanje, rekonstrukcija, prenova in sanacija, dozidava in nadzidava, ponovna gradnja, sprememba namembnosti dela objekta za dopolnilno dejavnost z možnostjo prepletanja dejavnosti.
Na stavbnem zemljišču z namensko rabo razpršena poselitev (A) določenem v grafičnem delu izvedbenega dela OPN je poleg zgoraj naštetih posegov dovoljena tudi novogradnja stanovanjskega in kmetijskega objekta ter objektov za dopolnilno dejavnost. Razdalja med posameznimi objekti praviloma ne sme presegati 15 m.
(2) Lega objektov:
Prostostoječe stavbe, priporočen odmik od parcelne meje je min 4 m oziroma v skladu z Uredbo o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Odmiki so lahko tudi manjši, kolikor se v postopku pridobivanja GD strinja lastnik sosednje nepremičnine in so zagotovljene požarnovarstvene zahteve in higiensko-sanitarni pogoji (osončenje). Gradbena meja se objektom določi v skladu z obstoječimi objekti, pri novogradnjah pa je min 5 m od regulacijske linje (rob javne poti) za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila, kolikor to dopušča teren.
(3) Velikost objektov:
Prostornina objekta ne sme presegati 1.000 m3 na stanovanjsko enoto, razen v primeru kmetijskih objektov z dopolnilno dejavnostjo do 1.300 m3. Na ravnem terenu je dopustna višina do P+1+M, na terenu do 25 % naklona K+P+M, za etaži P ali K je dopustna višina do 3,6 m za poslovni namen, svetla višina kolenčnega zidu v mansardi s položno streho je do max. 1,6 m. Na ravnem terenu je dopustna klet samo v primeru celotne vkopanosti, kolikor to dopušča teren (nivo podtalnice, poplavnost). P je določeno glede na višino vhoda v bivalni ali poslovni del objekta. Kota tlaka je lahko višja od terena do max. 1 m.
(4) Oblikovanje objektov:
Praviloma so objekti vzdolžnega tlorisa v razmerju 2:3 do 1:2, izjemoma tudi 1:1 (gradnja v terenu z naklonom do 25 % in slemenom pravokotno na teren), pokriti s simetrično dvokapno streho v vzdolžni smeri naklona od 18 do 30 stopinj. Napušč nad vhodom je izrazito poudarjen, medtem ko so ostali minimalni. Barva kritine naj bo v rdeči barvi korčne kritine. Zunanje ograje balkonov, lož in stopnišč so polne iz lesa, vertikalne delitve. Na zunanjih stopniščih je dovoljena masivna zidana ograja. Okna so praviloma pokončna v razmerju 2:3, izjemoma pa tudi kvadratna. Barve fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih brez dekorja in poudarjenega cokla. Pravila za oblikovanje veljajo na območjih, ki niso razglašene kot kulturna dediščina.
Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli) na fasadah, kot so večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij. Razmestitev, orientiranost in oblikovanje objektov naj sledijo varstvu pred podnebnimi razmerami in čim boljši energetski učinkovitosti zgradb z uporabo obnovljivih virov.
(5) Parcelacija:
Oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele in možnosti priključevanja na javno infrastrukturo. Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto urejanja prostora in naklonom terena, kot je določeno v spodnji tabeli.
Priporočene max. velikosti stavbnih parcel enostanovanjske enote – hiše v m2
+------+-------------------------+--------------+---------------+
|      |Tip gradnje              | Raven teren  |Naklon do 25 % |
+------+-------------------------+--------------+---------------+
|3     |stanovanjski objekti     |     750      |     1.000     |
+------+-------------------------+--------------+---------------+
|4     |kmetijski objekti        |    1.000     |     1.500     |
+------+-------------------------+--------------+---------------+
|5     |počitniški objekti (razen|     100      |      200      |
|      |v TNP)                   |              |               |
+------+-------------------------+--------------+---------------+
V sklop kmetijskih objektov (kmetije – domačije) se šteje tudi stanovanjska hiša. Za tak poseg velja velikost od 1.000 do 1.500 m2 stavbnega zemljišča glede na teren, z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji (turizem, lesna predelava, domača obrt, ostale storitvene dejavnosti) pa od 1.500 do 2.500 m2. Poleg tega mora oseba izpolnjevati tudi posebne pogoje skladno s 4. členom tega odloka. Razdalja med posameznimi objekti »domačije« praviloma ne sme presegati 15 m.
(6) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
Vsi objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno gospodarsko infrastrukturo (minimalno dovoz, vodovod oziroma lastno zajetje ali kapnica, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija kolikor ta obstaja, v nasprotnem mora objekt imeti individualno ČN ali nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij z GJS). Maksimalna oddaljenost od priključka na javno infrastrukturo je 50 m. Na območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava s komunalnim prispevkom. Kolikor upravljavec javne infrastrukture ne da pozitivnega soglasja glede priključitve oziroma načina priključitve, gradnja ni mogoča.
(7) Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
Dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih vrednot in kulturne dediščine, vodnih virov in podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti predhodne projektne pogoje in soglasje pristojne službe. Na ogroženih območjih – seizmičnih se ne spodbuja gradnja, priporočljiva je lesena in montažna pred klasično masivno, izogibati se je potrebno visoki podtalnici, hidrološko neugodnim območjem. Gradnja na potencialno poplavnem in plazovitem območju je prepovedana. Varstvo pred požarom mora vključevati preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila.
(8) Varovanje zdravja ljudi:
Pri načrtovanju objektov je potrebno težiti k pravilni osončenosti, osvetlitvi, prevetrenosti, varstvu pred hrupom, elektromagnetnim sevanjem in možnosti dostopa funkcionalno oviranim osebam.
(9) Posebnosti in dodatni pogoji:
Pri oblikovanju objektov se upošteva krajevne, lokalne značilnosti kobariško-tolminskega primorskega stavbnega tipa.
1.2. Razpršena poselitev v Breginjskem kotu
50. člen
(določitev PIP v enoti BK1)
(1) Namembnost objektov:
Večina obstoječih objektov, ki se nahajajo izven poselitvenih območij, je stanovanjskih, ob glavni cesti pa posamezni gostinsko – turistični objekti. Pretežno eno in dvostanovanjske stavbe, prosto stoječe, dopustna kmetijska in dopolnilna dejavnost.
Dopustne vrste posegov: vzdrževanje, rekonstrukcija, prenova in sanacija, dozidava in nadzidava, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti.
Na stavbnem zemljišču z namensko rabo razpršena poselitev (A) določenem v grafičnem delu izvedbenega dela OPN je poleg zgoraj naštetih posegov dovoljena tudi novogradnja stanovanjskega in kmetijskega objekta ter objektov za dopolnilno dejavnost. Razdalja med posameznimi objekti praviloma ne sme presegati 15 m.
(2) Lega objektov:
Prosto stoječe stavbe, priporočen odmik od parcelne meje je min 4 m oziroma v skladu z Uredbo o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Odmiki so lahko tudi manjši, kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine v postopku pridobitve GD in so zagotovljene požarnovarstvene zahteve in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Gradbena meja se objektom določi v skladu z obstoječimi objekti, pri novogradnjah pa je min 5 m od regulacijske linje (meje javne poti) za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila, kolikor to dopušča teren.
(3) Velikost objektov:
Prostornina objekta ne sme presegati 1.000 m3 na stanovanjsko enoto razen v primeru kmetijskih objektov z dopolnilno dejavnostjo do 1.300 m3. Na ravnem terenu je dopustna višina do P+1+M, na terenu do 25 % naklona K+P+M, za etaži P ali K je dopustna višina do 3,6 m za poslovni namen, svetla višina kolenčnega zidu v mansardi pri položni strehi je do max. 1,6 m. Na ravnem terenu je dopustna klet samo v primeru celotne vkopanosti, kolikor to dopušča teren (nivo podtalnice, poplavnost). P je določen glede na višino vhoda v bivalni ali poslovni del objekta. Kota tlaka je lahko višja od terena do max. 1 m.
(4) Oblikovanje objektov:
Praviloma so objekti vzdolžnega tlorisa v razmerju 2:3 do 1:2, izjemoma tudi 1:1 (gradnja v terenu z naklonom do 25 % in slemenom pravokotno na teren), pokriti z blago simetrično dvokapno ali večkapno streho v vzdolžni smeri naklona od 18 do 30 stopinj. Napušč nad vhodom je izrazito poudarjen, medtem ko so ostali minimalni. Barva kritine naj bo v rdeči barvi opečne korčne kritine. Zunanje ograje balkonov, lož in stopnišč so polne iz lesa, vertikalne delitve. Na zunanjih stopniščih je dovoljena masivna zidana ograja. Okna so praviloma pokončna v razmerju 2:3, izjemoma pa tudi kvadratna. Barve fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih brez dekorja in poudarjenega cokla. Pravila za oblikovanje veljajo na območjih, ki niso razglašene kot kulturna dediščina.
Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli) na fasadah, kot so večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij. Razmestitev, orientiranost in oblikovanje objektov naj sledijo varstvu pred podnebnimi razmerami in čim boljši energetski učinkovitosti zgradb z uporabo obnovljivih virov.
(5) Parcelacija:
Oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele in možnosti priključevanja na javno infrastrukturo. Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto urejanja prostora in naklonom terena, kot je določeno v spodnji tabeli.
Priporočene max. velikosti stavbnih parcel eno stanovanjske enote – hiše v m2
+-----+-------------------+-----------------+-----------------+
|     |Tip gradnje        |   Raven teren   |  Naklon do 25 % |
+-----+-------------------+-----------------+-----------------+
|3    |stanovanjski       |       750       |      1.000      |
|     |objekti            |                 |                 |
+-----+-------------------+-----------------+-----------------+
|4    |kmetijski objekti  |      1.000      |      1.500      |
+-----+-------------------+-----------------+-----------------+
|5    |počitniški objekti |       100       |       200       |
+-----+-------------------+-----------------+-----------------+
V sklop kmetijskih objektov (kmetije – domačije) se šteje tudi stanovanjska hiša. Za tak poseg velja velikost od 1.000 do 1.500 m2 stavbnega zemljišča glede na teren, z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji (turizem, lesna predelava, domača obrt, ostale storitvene dejavnosti) pa od 1.500 do 2.500 m2. Poleg tega mora oseba izpolnjevati tudi posebne pogoje skladno s 4. členom tega odloka. Razdalja med posameznimi objekti »domačije« praviloma ne sme presegati 15 m.
(6) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
Vsi objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno gospodarsko infrastrukturo (minimalno dovoz, vodovod oziroma lastno zajetje ali kapnica, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija kolikor ta obstaja, v nasprotnem mora objekt imeti individualno ČN ali nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij z GJS). Maksimalna oddaljenost od priključka na javno infrastrukturo je 50 m. Na območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava s komunalnim prispevkom. Kolikor upravljavec javne infrastrukture ne da pozitivnega soglasja glede priključitve oziroma načina priključitve, gradnja ni mogoča.
(7) Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
Dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih vrednot in kulturne dediščine, vodnih virov in podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti predhodne projektne pogoje in soglasje pristojne službe. Na ogroženih območjih – seizmičnih se ne spodbuja gradnja, priporočljiva je lesena in montažna pred klasično masivno, izogibati se je potrebno visoki podtalnici, hidrološko neugodnim območjem. Gradnja na potencialno poplavnem in plazovitem območju je prepovedana. Varstvo pred požarom mora vključevati preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila.
(8) Varovanje zdravja ljudi:
Pri načrtovanju objektov je potrebno težiti k pravilni osončenosti, osvetlitvi, prevetrenosti, varstvu pred hrupom, elektromagnetnim sevanjem in možnosti dostopa funkcionalno oviranim osebam.
(9) Posebnosti in dodatni pogoji:
Pri oblikovanju objektov se upošteva krajevne, lokalne značilnosti beneško-slovenskega primorskega stavbnega tipa.
1.3. Razpršena poselitev na planotah Drežniško, Vransko, Krnsko in Livško
51. člen
(določitev PIP v enotah DP1, DP2, VK, LP1, LP2)
(1) Namembnost objektov:
Večina obstoječih objektov, ki se nahajajo izven poselitvenih območij, je stanovanjskih. Pretežno eno- in dvostanovanjske stavbe, prosto stoječe, dopustna kmetijska in dopolnilna dejavnost.
Dopustne vrste posegov: vzdrževanje, rekonstrukcija, prenova in sanacija, dozidava in nadzidava, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti.
Na stavbnem zemljišču z namensko rabo razpršena poselitev (A) določenem v grafičnem delu izvedbenega dela OPN je poleg zgoraj naštetih posegov dovoljena tudi novogradnja stanovanjskega in kmetijskega objekta ter objektov za dopolnilno dejavnost. Razdalja med posameznimi objekti praviloma ne sme presegati 15 m.
(2) Lega objektov:
Prosto stoječe stavbe, priporočen odmik od parcelne meje je min 4 m oziroma v skladu z Uredbo o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Odmiki so lahko tudi manjši, v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine in so zagotovljene požarnovarstvene zahteve in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Gradbena meja se objektom določi v skladu z obstoječimi objekti, pri novogradnjah pa je min 5 m od regulacijske linje (meje javne poti) za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila, v kolikor to dopušča teren.
(3) Velikost objektov:
Prostornina objekta ne sme presegati 1.000 m3 na stanovanjsko enoto razen v primeru kmetijskih objektov z dopolnilno dejavnostjo do 1.300 m3. Na ravnem terenu je dopustna višina do P+1+M, na terenu do 25 % naklona K+P+M, za etaži P ali K je dopustna višina do 3,6 m za poslovni namen, svetla višina kolenčnega zidu v mansardi je do max. 1 m pri alpskem in 1,6 m pri primorskem tipu. Na ravnem terenu je dopustna klet samo v primeru celotne vkopanosti, kolikor to dopušča teren (nivo podtalnice, poplavnost). P je določen glede na višino vhoda v bivalni ali poslovni del objekta. Kota tlaka je lahko višja od terena do max. 1 m.
(4) Oblikovanje objektov:
Praviloma so objekti vzdolžnega tlorisa v razmerju 2:3 do 1:2, izjemoma tudi 1:1 (gradnja v terenu z naklonom do 25 % in slemenom pravokotno na teren), pokriti z blago simetrično dvokapno ali streho v vzdolžni smeri naklona od 18 do 30 stopinj pri alpskem tipu pa od 40 do 60 stopinj. Napušč nad vhodom je izrazito poudarjen, medtem ko so ostali minimalni. Barva kritine naj bo v rdeči barvi opečne korčne kritine ali sivi grafitni barvi. Zunanje ograje balkonov, lož in stopnišč so polne iz lesa, vertikalne delitve. Na zunanjih stopniščih je dovoljena masivna zidana ograja. Okna so praviloma pokončna v razmerju 2:3, izjemoma pa tudi kvadratna. Barve fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih brez dekorja in poudarjenega cokla. Pravila za oblikovanje veljajo na območjih, ki niso razglašene kot kulturna dediščina.
Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli) na fasadah, kot so večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij. Razmestitev, orientiranost in oblikovanje objektov naj sledijo varstvu pred podnebnimi razmerami in čim boljši energetski učinkovitosti zgradb z uporabo obnovljivih virov.
(5) Parcelacija:
Oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele in možnosti priključevanja na javno infrastrukturo. Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto urejanja prostora in naklonom terena, kot je določeno v spodnji tabeli.
Priporočene max. velikosti stavbnih parcel eno stanovanjske enote – hiše v m2
+------+------------------------+---------------+---------------+
|      |Tip gradnje             |  Raven teren  |Naklon do 25 % |
+------+------------------------+---------------+---------------+
|3     |stanovanjski objekti    |      750      |     1.000     |
+------+------------------------+---------------+---------------+
|4     |kmetijski objekti       |     1.000     |     1.500     |
+------+------------------------+---------------+---------------+
|5     |počitniški objekti      |      100      |      200      |
+------+------------------------+---------------+---------------+
V sklop kmetijskih objektov (kmetije – domačije) se šteje tudi stanovanjska hiša. Za tak poseg velja velikost od 1.000 do 1.500 m2 stavbnega zemljišča glede na teren, z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji (turizem, lesna predelava, domača obrt, ostale storitvene dejavnosti) pa od 1.500 do 2.500 m2. Poleg tega mora oseba izpolnjevati tudi posebne pogoje skladno s 4. členom tega odloka. Razdalja med posameznimi objekti »domačije« praviloma ne sme presegati 15 m.
(6) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
Vsi objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno gospodarsko infrastrukturo (minimalno dovoz, vodovod oziroma lastno zajetje ali kapnica, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija kolikor ta obstaja, v nasprotnem mora objekt imeti individualno ČN ali nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij z GJS). Maksimalna oddaljenost od priključka na javno infrastrukturo je 50 m. Na območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava s komunalnim prispevkom. Kolikor upravljavec javne infrastrukture ne da pozitivnega soglasja glede priključitve oziroma načina priključitve, gradnja ni mogoča.
(7) Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
Dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih vrednot in kulturne dediščine, vodnih virov in podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti predhodne projektne pogoje in soglasje pristojne službe. Na ogroženih območjih – seizmičnih se ne spodbuja gradnja, priporočljiva je lesena in montažna pred klasično masivno, izogibati se je potrebno visoki podtalnici, hidrološko neugodnim območjem. Gradnja na potencialno poplavnem in plazovitem območju je prepovedana. Varstvo pred požarom mora vključevati preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila.
(8) Varovanje zdravja ljudi:
Pri načrtovanju objektov je potrebno težiti k pravilni osončenosti, osvetlitvi, prevetrenosti, varstvu pred hrupom, elektromagnetnim sevanjem in možnosti dostopa funkcionalno oviranim osebam.
(9) Posebnosti in dodatni pogoji:
Pri oblikovanju objektov se upošteva krajevne, lokalne značilnosti in značilnosti posamezne lokacije s prepletanjem primorskega in alpskega stavbnega tipa. Na Krnsko-Vrsniškem in Drežniškem območju cerkljansko škofjeloškega tipa, na Livškem pa mešanje primorskega in trnovsko kraškega alpskega tipa.
1.4. Območje brez poselitve
52. člen
(PIP v enotah MI, ST1, MT1, PK1)
(1) V teh EUP se lahko obstoječe objekte samo vzdržuje in ohranja. Lahko se postavlja tudi enostavne in nezahtevne kmetijsko-gozdarske objekte skladno s 67. členom tega odloka. Gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih vrednot in kulturne dediščine, habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, habitatnih tipov, vodnih virov podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojne službe.
(2) Obstoječi namen – stanje (pomožni kmetijski objekti, posebni objekti – planinske, lovske koče, postojanke, vojaški objekti iz I. svetovne vojne itd.).
(3) Vsak predviden poseg, ki ne predstavlja gradnje ampak drug poseg v fizične strukture, se v celoti podreja celostnemu ohranjanju kulturne dediščine, ohranjanju narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Infrastrukturne objekte in enostavne objekte se postavlja v skladu z Uredbo o vrstah objektov in na način, da niso moteči v okolju (na neizpostavljenih vidnih mestih ipd.).
1.5. Območje rek Soče in Nadiže
53. člen
(PIP v enotah SO, NA)
(1) Obstoječi namen – stanje (kmetijski, lovski, rekreacijski objekti, infrastrukturni objekti, mostovi in brvi), objekte se lahko samo vzdržuje in ohranja. Obstoječe objekte turistične infrastrukture, kot so dostopi do vode s parkirišči, premičnimi sanitarijami in info-tablami se lahko dopolni samo z objekti za preoblačenje, drugače pa vzdržuje.
Vsak predviden poseg se v celoti podreja celostnemu ohranjanju kulturne dediščine, ohranjanju narave, varstva okolja in naravnih dobrin, habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, habitatnih tipov, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Na vodnem in priobalnem zemljišču so dovoljeni posegi samo v skladu z zakonom, ki ureja področje voda.
(2) Posebnosti in dodatni pogoji:
Pred vsakim posegom je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje organa, pristojnega za upravljanje z vodami. Izjemoma je mogoča gradnja infrastrukturnih objektov v javnem interesu.
(3) V navedenih EUP so na območju kmetijskih zemljišč dovoljeni samo enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti skladno s 67. členom tega odloka.
1.6. Območje za rekreacijo in šport v naravnem okolju
54. člen
(PIP v enotah ST2, MA2, SO, NA, TP in na območjih podrobne namenske rabe z oznako BT in ZS)
(1) Namembnost objektov:
Na območjih z oznako ST2, MA2, SO, NA, TP je mogoča gradnja objektov samo za potrebe dejavnosti rekreacije in športa, ne pa tudi gradnja novih turističnih nastanitvenih kapacitet, bivalnih objektov in počitniških objektov, ki je sicer na zemljiščih s podrobno namensko rabo BT. Kolikor dejavnost ne spreminja osnovne namenske rabe, se območje označuje z oznako dejanske rabe K, K1, G in D, v nasprotnem pa z oznako ZS (zelene površine za oddih, rekreacijo in šport).
(2) Lega objektov:
Gradnja novih objektov naj bo samo v sklopu že zgrajenih objektov, izjemoma pod posebnimi pogoji novi objekti na vizualno neizpostavljenih legah.
(3) Velikost objektov:
Velikosti objektov naj bodo prilagojene dejavnosti in normativom za posamezno dejavnost.
(4) Oblikovanje objektov:
Objekti morajo biti prilagojeni tradicionalni tipiki – v dolinskem delu krajinskemu oblikovanju kobariško-tolminskega, v hribovitem pa alpskega tipa. Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli) na fasadah kot so večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij. Razmestitev, orientiranost in oblikovanje objektov naj sledijo varstvu pred podnebnimi razmerami in čim boljši energetski učinkovitosti zgradb z uporabo obnovljivih virov.
(5) Parcelacija:
Velikost stavbne parcele se dimenzionira glede na velikost objekta in max. FZ = 0,4, kar pomeni, da predstavlja stavbišče največ do 40 %, funkcionalno zemljišče pa do 60 % celotnega območja.
(6) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
Vsi objekti, ki služijo za potrebe dejavnosti in imajo sanitarne prostore, morajo imeti vsaj minimalno predpisano komunalno opremo (urejen dostop in dovoz, vodovod, kanalizacijo oziroma lastno ČN, električni priključek in odvoz smeti). Kolikor nimajo možnosti priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, morajo imeti minimalno dovoz, vodovod oziroma lastno zajetje pod sanitarnim režimom ali kapnico, elektriko, odvoz odpadkov in individualno ČN ali nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij z GJS. Pri gradnji, rekonstrukciji, spremembi rabe ali ponovni gradnji objekta mora investitor zagotoviti ustrezno število parkirnih mest glede na normative za določeno dejavnost na lastnem stavbnem zemljišču. Kolikor to ni mogoče, mora pridobiti dovoljenje za uporabo javnih parkirišč.
(7) Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
Vsak poseg je v celoti podrejen varstvenim zahtevam, kolikor presega mejne vrednosti Uredbe o vrstah posegov v prostor, za katera je obvezna presoja vplivov na okolje, je potrebno pred posegom izdelati presojo vplivov na okolje, ki je poleg obrazložitve in utemeljitve pogoj za vlogo sprememb in dopolnitev OPN. Posegi, ki se bodo izvajali na območju pod varstvenimi režimi, naj se načrtujejo in izvajajo tako, da ohranjajo lastnosti varovanih območij. Varstvo pred požarom mora vključevati preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila.
(8) Varovanje zdravja ljudi:
Vsi objekti in naprave morajo glede varstva zdravja ljudi ustrezati tehničnim normativom s področja dejavnosti. Pri načrtovanju objektov je potrebno težiti k pravilni osončenosti, osvetlitvi, prevetrenosti, varstvu pred hrupom, elektromagnetnim sevanjem in možnosti dostopa funkcionalno oviranim osebam.
(9) Posebnosti in dodatni pogoji:
Pri dejavnosti rekreacije v naravnem okolju je potrebno upoštevati vse režime in pravila ravnanja, ki veljajo v upravljavskih načrtih ali drugih aktih glede omejitev prostorskih in časovnih obdobij preko dneva, sezone ali bioloških ciklov (drstišča rib, paša divjih živali, gnezdenje ptic, ribištvo ipd.). Na območjih varstva in omejitev se na območjih z oznako namenske rabe ZS ne načrtuje objektov, ki trajno spreminjajo rabo prostora (naravna kopališča na Nadiži, prostori za oddih in piknik v naravi). Za območja Podbela, Breginj-Most na Nadiži, Logje, Kred, Drežniške ravne in Idrsko, ki so v OPN opredeljena za potrebe taborov registriranih društev z oznako ZS veljajo naslednji pogoji uporabe:
– da jih lahko postavijo v nekomercialne namene samo določene organizirane skupine (registrirana društva kot so skavti, taborniki, planinci in orientacisti z večino članov starosti do 18 let) in časovno omejena največ 14 dni na eno skupino v sezoni s soglasjem lastnika zemljišč,
– za urejanje kampov ali postavitev začasnih taborov znotraj TNP je potrebno pridobiti soglasje TNP,
– lahko se za to določi tudi druge »primerne« lokacije, vendar velja omejitev največ do dva tabora v dolini Soče in Nadiže,
– lokacija teh taborov je priporočljiva ob že zgrajenih objektih, na območjih ki niso nevarna za zdravje in življenje ljudi, vizualno izpostavljena ali ogrožena od prometa z zagotovitvijo min. higienskih in sanitarnih pogojev (zdrava pitna voda, sanitarije, odvoz odpadkov),
– omejena je velikost tabora do 50 šotorov (cca 200 ležišč) oziroma do max. 0,5 ha površine,
– pri postavitvah taborov ni dovoljeno izvajati nobenih zemeljskih del, utrjevati dovoznih poti, spreminjati reliefa, izsekavati dreves ipd.,
– po prenehanju uporabe se zemljišče obvezno vzpostavi v prvotno stanje.
(10) Kampi so naravne travne ali druge površine za postavitev šotorov ali počitniških prikolic za določen čas v poletni turistični sezoni, ograjeni in varovani prostori kot posebna območja za turistično nastanitev, v grafičnem prikazu izvedbenega dela OPN označeni z oznako BT. Velikost kampov je omejena na 0,5 ha brez gradbenega dovoljenja in do 250 enot, na območjih varstva po ZVN, ZKD pa do 150 enot, v nasprotnem je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje. Poleg površin za goste v velikosti bruto do 10x10 m na enoto mora kamp vsebovati še sanitarne prostore priključene na javno vodovodno omrežje ali vodovod pod sanitarnim nadzorom, recepcijo in priključek na kanalizacijo oziroma lastno ČN ali greznico na izpraznjevanje s pogodbo o odvozu fekalij z GJS. Med evidentirane kampe na območju občine sodijo kamp v Trnovem, Kobaridu (Koren in Lazar), Nadiža v Podbeli, Logje in novo predvidena kampa v naseljih Ladra in Krn. Pri urejanju površin naj se ohranja obrežna vegetacija, prepovedani so vsi posegi v brežine voda.
(11) Kot območja za šport in rekreacijo so opredeljene tudi površine za oddih in rekreacijo v naravnem okolju – piknik prostori ob reki Soči in Nadiži. Na teh zemljiščih je dovoljena ureditev prostorov kot počivališča s klopmi in mizami, ter opremo za odlaganje odpadkov in žar. Kurjenje z odprtim ognjem je na teh območjih prepovedano.
(12) V navedenih EUP so na območju kmetijskih zemljišč dovoljeni samo enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti skladno s 67. členom tega odloka.
1.7. Območje Triglavskega narodnega parka
55. člen
(PIP v enoti TP)
Na območju TP veljajo merila in pogoji iz Zakona o triglavskem narodnem parku.
1.8. Območje državnega prostorskega načrta
56. člen
(PIP v enoti DA)
Na območju DA veljajo merila in pogoji iz Uredbe o lokacijskem načrtu za vplivno območje plazu Strug nad vasjo Koseč v Občini Kobarid.
2. PIP na območju strnjenih naselij
2.1. Območje strnjenih naselij – vaških jeder
57. člen
(določitev PIP v enotah AV1, BO1, BR1, DŽ1, DR1, HO1, ID1, JE1, JZ1, KS1, KR1, KN1, LA1, LB1, LI1, LR1, LO1, MA1, ML1, PD1, PO1, RB1, RO1, SE1, SM1, SN1, SS1, SU1, SV1, TR1, VR1, PE1, PL1, LP1, PI1, ŠT1, GO1)
(1) Namembnost objektov:
Pretežno eno- in dvostanovanjske stavbe, prosto stoječe, dopustna kmetijska in dopolnilna dejavnost ter nemoteča poslovna in storitvena dejavnost (gostinstvo, trgovina, apartmaji, sobe ipd.). Nova kmetijska dejavnost in gradnja kmetijskih objektov se priporoča samo na obrobju naselij v povezavi s kmetijskimi zemljišči.
Dopustne vrste posegov: vzdrževanje, rekonstrukcija, prenova in sanacija, dozidava in nadzidava, ponovna gradnja, dopolnilna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti.
(2) Lega objektov:
V primeru rušitve obstoječega objekta se lahko nov objekt zgradi tudi izven obstoječih gabaritov s tem, da se upošteva gradbena linja sosednjih objektov in da ne poslabša stanja glede prometne varnosti, javnega dobra in GJI.
(3) Velikost objektov:
Velikost objektov je obstoječa, razen v primeru ponovne gradnje, kjer je dopustna do max. 10 % povečava (kolikor ustreza odmikom), lahko pa je nov objekt tudi manjši.
(4) Oblikovanje objektov:
Pri ponovni gradnji mora oblikovanje slediti merilom in pogojem kot so določeni v delu enote urejanja prostora KD1, DS1, DS2, DS3, BK1, DP1, DP2, VK, LP1, LP2, kolikor je naselje v sklopu varstvenega režima, mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega organa.
Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli) na fasadah, kot so večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij. Razmestitev, orientiranost in oblikovanje objektov naj sledijo varstvu pred podnebnimi razmerami in čim boljši energetski učinkovitosti zgradb z uporabo obnovljivih virov.
(5) Parcelacija:
Obstoječa.
(6) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
Vsi objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na gospodarsko javno infrastrukturo (minimalno dovoz, vodovod, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija kolikor ta obstaja, v nasprotnem mora objekt imeti individualno ČN ali nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij z GJS). Maksimalna oddaljenost od priključka na javno infrastrukturo je 25 m. Na območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava s komunalnim prispevkom. Kolikor upravljavec javne infrastrukture ne da pozitivnega soglasja glede priključitve oziroma načina priključitve, gradnja ni mogoča. Pri gradnji, rekonstrukciji, spremembi rabe ali ponovni gradnji objekta mora investitor zagotoviti ustrezno število parkirnih mest glede na normative za določeno dejavnost na lastnem stavbnem zemljišču. Kolikor to ni mogoče, mora pridobiti dovoljenje za uporabo javnih parkirišč.
(7) Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
Dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih vrednot in kulturne dediščine, vodnih virov in podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti predhodne projektne pogoje in soglasje pristojne službe. Na ogroženih območjih – seizmičnih se ne spodbuja gradnja, priporočljiva je lesena in montažna pred klasično masivno, izogibati se je potrebno visoki podtalnici, hidrološko neugodnim območjem. Gradnja na potencialno poplavnem in plazovitem območju je prepovedana. Varstvo pred požarom mora vključevati preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila.
(8) Varovanje zdravja ljudi:
Pri načrtovanju objektov je potrebno težiti k pravilni osončenosti, osvetlitvi, prevetrenosti, varstvu pred hrupom, elektromagnetnim sevanjem in možnosti dostopa funkcionalno oviranim osebam.
(9) Posebnosti in dodatni pogoji:
Pri oblikovanju objektov se pogoji razlikujejo glede na prostorske enote, kjer naselja ležijo, in sicer KD1, DS1, DS2, DS3, BK1, DP1, DP2, VK, LP1, LP2. Pri oblikovanju objektov se upošteva krajevne, lokalne značilnosti in značilnosti posamezne lokacije s prepletanjem primorskega in alpskega stavbnega tipa. Na Krnsko-Vrsniškem in Drežniškem območju cerkljansko-škofjeloškega tipa, na Livškem pa mešanje primorskega in trnovsko kraškega alpskega tipa, v Breginjskem kotu pa lokalne značilnosti beneško-slovenskega primorskega stavbnega tipa.
2.2. Območje naselij – novogradnje po l. 1967
58. člen
(določitev PIP v enotah BOn, BRn, DŽn, DRn, HOn, IDn, JEn, JZn, KSn, KRn, KNn, LAn, LBn, LIn, LRn, LOn, MAn, MLn, PDn, POn, RBn, ROn, SEn, SMn, SNn, SSn, SUn, SVn, TRn, VRn, GOn)
(1) Namembnost objektov:
Pretežno eno- in dvostanovanjske stavbe, prosto stoječe, dopustna kmetijska in dopolnilna dejavnost, nemoteča poslovna, obrtna in manjša proizvodna dejavnost ter storitvena dejavnost (gostinstvo, trgovina, apartmaji, sobe), kolikor stopnja hrupa po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in 34/08) ne presega III. stopnje varstva pred hrupom ter velikost objekta ne presega 100 m2 neto tlorisne površine. Nova kmetijska dejavnost in gradnja kmetijskih objektov se priporoča samo na obrobju naselij v povezavi s kmetijskimi zemljišči.
Dopustne vrste posegov: vzdrževanje, rekonstrukcija, prenova in sanacija, dozidava in nadzidava, ponovna gradnja, dopolnilna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti, novogradnje kot zapolnjevanje nezazidanih in ekstenzivno izrabljenih zemljišč.
(2) Lega objektov:
Prosto stoječe stavbe, priporočen odmik od parcelne meje je min 4 m oziroma v skladu z Uredbo o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Odmiki so lahko tudi manjši, kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine in so zagotovljene požarnovarstvene zahteve in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Na območju s tradicionalnim vzorcem vrstne pozidave je priporočljiva gradnja v nizu (Breginj, Logje). Gradbena meja objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti, pri novogradnjah pa je min za širino peš hodnika 1,2 m oziroma 5 m in širino hodnika od regulacijske linje za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila, kolikor to dopušča teren.
(3) Velikost objektov:
Prostornina objekta ne sme presegati 850 m3 na stanovanjsko enoto, razen v primeru kmetijskih objektov do 1.000 m3 in 300 m3 za dopolnilno dejavnost. Na ravnem terenu je dopustna višina do P+1+M, na terenu v naklonu pa K+P+M, za etaži P ali K je dopustna višina do 3,6 m za poslovni namen, svetla višina kolenčnega zidu v mansardi je do max. 1,6 m pri primorskem in 1 m pri alpskem tipu. Na ravnem terenu je dopustna klet samo v primeru celotne vkopanosti, kolikor to dopušča teren (nivo podtalnice, poplavnost). P je določeno glede na višino vhoda v bivalni ali poslovni del objekta. Kota tlaka je lahko višja od terena do max. 1 m.
Izkoriščenost zemljišč:
pri novih pozidavah in zapolnjevanju je potrebno težiti k gostotam nad 20 preb./ha. Faktor zazidanosti območja naj ne presega FZ = 0,2, faktor izrabe pa FI = 0,6. Velikost gradbene parcele se določi min 125 m2/os.
(4) Oblikovanje objektov:
Praviloma so objekti vzdolžnega tlorisa v razmerju 2:3 do 1:2, izjemoma tudi 1:1 (gradnja v terenu z naklonom do 25 % in slemenom pravokotno na teren), pokriti z blago simetrično dvokapno ali streho v vzdolžni smeri naklona od 18 do 30 stopinj, pri alpskem tipu pa od 40 do 60 stopinj. Napušč nad vhodom je izrazito poudarjen, medtem ko so ostali minimalni. Barva kritine naj bo v rdeči barvi opečne korčne kritine, pri alpskem tipu pa sivi grafitni barvi. Zunanje ograje balkonov, lož in stopnišč so polne iz lesa, vertikalne delitve. Na zunanjih stopniščih je dovoljena masivna zidana ograja. Okna so praviloma pokončna v razmerju 2:3, izjemoma pa tudi kvadratna. Barve fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih brez dekorja in poudarjenega cokla. Pravila za oblikovanje veljajo na območjih, ki niso razglašene kot kulturna dediščina. Izjeme v oblikovanju objektov so lahko v enoti, kjer se meša primorsko alpski in izrazito alpski stavbni tip.
Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli) na fasadah, kot so večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij. Razmestitev, orientiranost in oblikovanje objektov naj sledijo varstvu pred podnebnimi razmerami in čim boljši energetski učinkovitosti zgradb z uporabo obnovljivih virov.
(5) Parcelacija:
Oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele in možnosti priključevanja na javno infrastrukturo. Osnovni princip delitve parcel na nezazidanih in ekstenzivno izkoriščenih stavbnih zemljiščih je, da se ustvarjajo nove parcele in možni dostopi do sosednjih parcel, da se teži k racionalnosti gradnje od znotraj navzven, da se zapolnjuje na način najbližjih priključkov na komunalno opremo do največ 25 m, da investitor izvede priključek, na katerega se bodo lahko priključevali še drugi objekti (kot vložek v sekundarno javno infrastrukturo). Gradnja v sredini ali na obrobju nezazidanih ali ekstenzivno izkoriščenih območij naselij ni dopustna.
Na območjih notranjega razvoja naselij z zgoščevanjem je pogoj za delitev parcel določitev novega javnega dobra oziroma da morajo posamezni investitorji – lastniki odstopiti del zemljišč za javno dobro ali dopustiti gradnjo javne infrastrukture ter neoviran dostop tudi preko svojih zemljišč.
Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto urejanja prostora in naklonom terena, kot je določeno v spodnji tabeli.
Priporočene max. velikosti stavbnih parcel eno stanovanjske enote – hiše v m2
+-----+------------------------+-----------------+--------------+
|     |Tip gradnje             |   Raven teren   | Naklon do 25 |
|     |                        |                 |      %       |
+-----+------------------------+-----------------+--------------+
|2    |na obrobju naselij,     |       600       |     750      |
|     |manjša naselja          |                 |              |
+-----+------------------------+-----------------+--------------+
|4    |kmetijski objekti       |      1.000      |    1.500     |
+-----+------------------------+-----------------+--------------+
|5    |počitniški objekti      |       100       |     200      |
+-----+------------------------+-----------------+--------------+
V sklop kmetijskih objektov (kmetije – domačije) se šteje tudi stanovanjska hiša. Za tak poseg velja velikost od 1.000 do 1.500 m2 stavbnega zemljišča glede na teren, z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji (turizem, lesna predelava, domača obrt, ostale storitvene dejavnosti) pa od 1.500 do 2.500 m2. Poleg tega mora oseba izpolnjevati tudi posebne pogoje skladno s 4. členom tega odloka. Razdalja med posameznimi objekti »domačije« praviloma ne sme presegati 15 m.
(6) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
Vsi objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na gospodarsko javno infrastrukturo (minimalno dovoz, vodovod, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija kolikor ta obstaja, v nasprotnem mora objekt imeti individualno ČN ali nepretočno greznico in pogodbo za odvoz fekalij z GJS). Maksimalna oddaljenost od priključka na javno infrastrukturo je 25 m. Na območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava s komunalnim prispevkom. Kolikor upravljavec javne infrastrukture ne da pozitivnega soglasja glede priključitve oziroma načina priključitve, gradnja ni mogoča. Pri gradnji, rekonstrukciji, spremembi rabe ali ponovni gradnji objekta mora investitor zagotoviti ustrezno število parkirnih mest glede na normative za določeno dejavnost na lastnem stavbnem zemljišču. Kolikor to ni mogoče, mora pridobiti dovoljenje za uporabo javnih parkirišč.
(7) Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
Dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih vrednot in kulturne dediščine, vodnih virov in podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti predhodne projektne pogoje in soglasje pristojne službe. Na ogroženih območjih – seizmičnih se ne spodbuja gradnja, priporočljiva je lesena in montažna pred klasično masivno, izogibati se je potrebno visoki podtalnici, hidrološko neugodnim območjem. Gradnja na potencialno poplavnem in plazovitem območju je prepovedana. Varstvo pred požarom mora vključevati preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila.
(8) Varovanje zdravja ljudi:
Pri načrtovanju objektov je potrebno težiti k pravilni osončenosti, osvetlitvi, prevetrenosti, varstvu pred hrupom, elektromagnetnim sevanjem in možnosti dostopa funkcionalno oviranim osebam.
(9) Posebnosti in dodatni pogoji:
Pri oblikovanju objektov se pogoji razlikujejo glede na prostorske enote, kjer naselja ležijo, in sicer KD1, DS1, DS2, DS3, BK1, DP1, DP2, VK, LP1, LP2. Pri oblikovanju objektov se upošteva krajevne, lokalne značilnosti in značilnosti posamezne lokacije s prepletanjem primorskega in alpskega stavbnega tipa. Na Krnsko-Vrsniškem in Drežniškem območju cerkljansko-škofjeloškega tipa, na Livškem pa mešanje primorskega in trnovsko kraškega alpskega tipa, v Breginjskem kotu pa lokalne značilnosti beneško-slovenskega primorskega stavbnega tipa.
Na območju arheološke dediščine v EUP SS2 ni dovoljena gradnja na parc. št. 974 in 975 k.o. Staro selo.
IV. DOLOČITEV EUP IN PIP V OBMOČJU NASELJA KOBARID
59. člen
(določitev EUP za območje naselja Kobarid)
(1) Naselje Kobarid ima zaradi svoje vloge, centralnosti, velikosti, različnih posameznih dejavnosti in kontinuitete, predvsem pa pričakovanega razvoja, več enot urejanja prostora, ki jih delimo po uličnem sistemu na krajevno običajen način, odvisno od pretežne namenske rabe, tipa in načina oziroma vrste gradbenih posegov.
Osnovne enote po abecednem redu so:
– Bencinska črpalka       BČ
– Center                  CE
– Gregorčičeva ul.        G
– Gregorčičeva –          GV
Volaričeva ul.
– Industrijska cona       IC
– Malni                   MA
– Memurje                 ME
– Milanova ulica          MI
– Mučeniška ulica         MU
– Osnovna šola            OŠ
– Park                    PA
– Pokopališče             PK
– Rekreacija              R
– Ribogojnica             RI
– Stresova ulica          ST
– Športni park            ŠP
– Trg                     TR.
(2) Na teh območjih se prepletajo dejavnosti bivanja, trgovine, storitve, gostinstva, turizma itd. in javne infrastrukture. Enote urejanja prostora imajo določeno oznako z eno ali dvema črkama imena enote in številko glede na pretežno dejavnost in pretežni tip gradnje oziroma vrsto posegov, ki jih uporabljamo tudi na območjih krajine – na prostorskih enotah razpršene poselitve in strnjenih naseljih.
Tipi dovoljenih posegov po namenu (pretežno) so naslednji:
TIP-0 – obstoječ namen ali stanje
TIP-1 – eno- in dvostanovanjska gradnja (dopustna tudi raba turističnih sob in apartmajev)
TIP-2 – večstanovanjska gradnja (dopustna tudi raba turističnih sob in apartmajev)
TIP-3 – gradnja poslovnih objektov (dopustna raba tudi za stanovanja, turistične sobe in apartmaje)
TIP-4 – gradnja proizvodnih objektov (pogojno dopustna tudi poslovna raba)
TIP-5 – gradnja infrastrukturnih objektov
TIP-6 – gradnja družbene infrastrukture (pogojno dopustna tudi raba stanovanj, turističnih sob in apartmajev)
TIP-7 – ostale dejavnosti.
Pod dopustno rabo se smatra raba, ki je obstoječi rabi nemoteča in obratno, ki nima negativnih vplivov glede hrupa, prometa, izpustov v zrak, tla in vodo, itd.
Vrsta dovoljenih posegov (pretežno):
1. novogradnje (na nezazidanih stavbnih zemljiščih)
2. dopolnilne gradnje – zapolnitve, zarobitve, plombe, dozidava, nadzidava … (na ekstenzivno izrabljenih zemljiščih)
3. območja prenov, sprememb namembnosti, rekonstrukcij objektov, ponovnih gradenj, dozidava, nadzidava … (na zazidanih stavbnih zemljiščih naselbinskih jeder)
4. območja brez večjih gradbenih posegov – pretežno vzdrževanje obstoječih objektov (na zazidanih stavbnih zemljiščih pod varstvenim režimom KD, ND, TNP, na zelenih in kmetijskih površinah znotraj in izven naselij).
Pri vrsti posegov velja, da so pod vrsto posega št. 1 dopustne vse ostale vrste posegov, torej 2, 3, 4. Pod vrsto posega št. 2 so dopustne tudi vrste posegov pod št. 3 in 4, pod vrsto dovoljenega posega št. 3 pa samo še vrsta posega št. 4.
Pod vrsto dovoljenega posega št. 4 je dopustno in dovoljeno samo vzdrževanje!
Enote urejanja prostora za naselje Kobarid z imenom, ID, šifro, oznako, rabo, vrsto in nazivom rabe kot izhaja iz Pravilnika so prikazane v spodnji tabeli:
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+
|ENOTA        |ID_EUP|SIF_EUP |OZN|RABA |TIP|VRSTA|Naziv rabe   |
|UREJANJA     |      |        |   |     |   |     |po           |
|PROSTORA     |      |        |   |     |   |     |Pravilniku   |
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+
|Bencinska    |KO14  |BČ 3/1  |BČ |BT   |3  |1    |površine za  |
|črpalka      |      |        |   |     |   |     |turizem      |
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+
|Center       |KO10  |CE 3/3  |CE |CU   |3  |3    |urbano       |
|             |      |        |   |     |   |     |središče     |
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+
|Gregorčičeva |KO2   |G 3/3   |G  |S    |3  |3    |stanovanjske |
|ul.          |      |        |   |     |   |     |površine     |
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+
|Gregorčičeva |KO12  |GV 3/3  |GV |CU   |3  |3    |urbano       |
|– Volaričeva |      |        |   |     |   |     |središče     |
|ul.          |      |        |   |     |   |     |             |
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+
|Industrijska |KO15  |IC 4/2  |IC |IP   |4  |2    |poslovne     |
|cona         |      |        |   |     |   |     |cone         |
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+
|Malni        |KO6   |MA 1/2  |MA |S    |1  |2    |stanovanjske |
|             |      |        |   |     |   |     |površine     |
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+
|Memurje      |KO7   |ME 1/2  |ME |S    |1  |2    |stanovanjske |
|             |      |        |   |     |   |     |površine     |
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+
|Memurje      |KO8   |ME 1/2  |ME |S    |1  |2    |stanovanjske |
|             |      |        |   |     |   |     |površine     |
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+
|Milanova     |KO1   |MI 1/2  |MI |S    |1  |2    |stanovanjske |
|ulica        |      |        |   |     |   |     |površine     |
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+
|Mučeniška    |KO3   |MU 1/2  |MU |S    |1  |2    |stanovanjske |
|ulica        |      |        |   |     |   |     |površine     |
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+
|Osnovna šola |KO13  |OŠ 6/3  |OŠ |CU   |6  |3    |urbano       |
|             |      |        |   |     |   |     |središče     |
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+
|Park         |KO16  |PA 0/4  |PA |ZP   |0  |4    |površine za  |
|             |      |        |   |     |   |     |park         |
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+
|Pokopališče  |KO18  |PK 7/3  |PK |ZK   |7  |3    |površine za  |
|             |      |        |   |     |   |     |pokopališča  |
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+
|Rekreacija   |KO19  |R 7/1   |R  |K    |7  |4    |površine za  |
|             |      |        |   |     |   |     |kmetijstvo   |
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+
|Ribogojnica  |KO20  |RI 4/2  |RI |IK   |4  |2    |poslovne     |
|             |      |        |   |     |   |     |cone         |
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+
|Stresova     |KO4   |ST 2/3  |ST |S    |2  |3    |stanovanjske |
|ulica        |      |        |   |     |   |     |površine     |
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+
|Stresova     |KO5   |ST 2/3  |ST |S    |2  |3    |stanovanjske |
|ulica        |      |        |   |     |   |     |površine     |
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+
|Športni park |KO17  |ŠP 6/3  |ŠP |BC   |6  |3    |športni      |
|             |      |        |   |     |   |     |centri       |
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+
|Trg          |KO11  |TR 3/3  |TR |CU   |3  |3    |urbano       |
|             |      |        |   |     |   |     |središče     |
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+
|Park         |KO21  |PA 0/4  |PA |ZP   |0  |4    |površine za  |
|             |      |        |   |     |   |     |park         |
+-------------+------+--------+---+-----+---+-----+-------------+
(8) Za povezavo z grafičnim delom in sistemom zbirk podatkov je določen tudi ID vsake enote, ki ga sestavljata dve črki imena naselja in zaporedna številka skladno s pravilnikom.
(9) Na območju naselja Kobarid se urejajo z Občinskim podrobnim prostorskim načrtom OPPN naslednje EUP:
+---------------+------+------+----+-----+---+----+-------------+
|Bencinska      |KO14  |BČ 3/1|BČ  |BT   |3  |1   |površine za  |
|črpalka        |      |      |    |     |   |    |turizem      |
+---------------+------+------+----+-----+---+----+-------------+
|Industrijska   |KO15  |IC 4/2|IC  |IP   |4  |2   |poslovne     |
|cona           |      |      |    |     |   |    |cone         |
+---------------+------+------+----+-----+---+----+-------------+
1. PIP na območju naselja Kobarid
60. člen
(določitev PIP v enotah TIP 1)
TIP 1: (eno- in dvostanovanjske stavbe)
Enote urejanja prostora: Malni (KO6), Memurje (KO7, KO8), Milanova ul. (KO1) in Mučeniška ul. (KO3)
(1) Namembnost objektov:
Pretežno eno- in dvostanovanjske stavbe, prosto stoječe, dopustna nemoteča poslovna in storitvena dejavnost.
Dopustne vrste gradenj in posegov:
1 – gradnja novih objektov
2 – dopolnilna gradnja
3 – rekonstrukcija, prenova in sanacija, dozidava, nadzidava, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti.
(2) Lega objektov:
Prosto stoječe stavbe, priporočen odmik od parcelne meje je min 4 m oziroma v skladu z Uredbo o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Odmiki so lahko tudi manjši, kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine in so zagotovljene požarnovarstvene zahteve in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Dopustna je gradnja tudi v nizu. Gradbena meja objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti, pri novogradnjah pa je min. za širino peš hodnika 1,2 m oziroma 5 m in širino hodnika od regulacijske linje za nemoten osebni dovoz in parkiranje avtomobila, kolikor to dopušča teren.
(3) Velikost objektov:
Načeloma prostornina objekta ne sme presegati 850 m3 na stanovanjsko enoto. Na ravnem terenu je dopustna višina do P+1+M, na terenu v naklonu pa K+P+M, za etaži P ali K je dopustna višina do 3,6 m za poslovni namen, svetla višina kolenčnega zidu v mansardi je do max. 1,6 m. Na ravnem terenu je dopustna klet samo v primeru celotne vkopanosti, kolikor to dopušča teren (nivo podtalnice, poplavnost). P je določeno glede na višino vhoda v bivalni ali poslovni del objekta. Kota tlaka je lahko višja od terena do max. 1 m.
Izkoriščenost zemljišč:
pri novih pozidavah in zapolnjevanju je potrebno težiti k gostotam nad 50 preb./ha. Faktor zazidanosti naj ne presega FZ = 0,2, faktor izrabe pa FI= 0,6 območja. Velikost gradbene parcele se določi min 125 m2/os.
(4) Oblikovanje objektov:
Praviloma so objekti vzdolžnega tlorisa v razmerju 2:3 do 1:2, izjemoma tudi 1:1 (gradnja v terenu z naklonom do 25 % in slemenom pravokotnim na teren), s simetrično dvokapno ali večkapno streho v vzdolžni smeri naklona od 18 do 30 stopinj. Napušč nad vhodom je izrazito poudarjen, medtem ko so ostali minimalni. Barva kritine naj bo v rdeči barvi opečne korčne kritine. Zunanje ograje balkonov, lož in stopnišč so polne iz lesa, vertikalne delitve. Na zunanjih stopniščih je dovoljena masivna zidana ograja. Okna so praviloma pokončna v razmerju 2:3, izjemoma pa tudi kvadratna. Barve fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih brez dekorja in poudarjenega cokla. Pravila za oblikovanje veljajo na območjih, ki niso razglašene kot kulturna dediščina. Na teh območjih veljajo posebna pravila iz smernic MK.
Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli) na fasadah, kot so večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij. Razmestitev, orientiranost in oblikovanje objektov naj sledijo varstvu pred podnebnimi razmerami in čim boljši energetski učinkovitosti zgradb z uporabo obnovljivih virov.
(5) Parcelacija:
Oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena, dostopu do parcele in možnosti priključevanja na javno infrastrukturo. Osnovni princip delitve parcel je, da se ustvarjajo nove parcele in možni dostopi do sosednjih parcel (pogoj za delitev je določitev javnega dobra za dostop in gradnjo infrastrukture), da se teži k racionalnosti gradnje od znotraj navzven, da se zapolnjuje na način najbližjih priključkov na komunalno opremo do največ 10 m, da investitor izvede priključek, na katerega se bodo lahko priključevali še drugi objekti (kot vložek v sekundarno infrastrukturo). Gradnja v sredini ali na obrobju nezazidanih ali ekstenzivno izkoriščenih območij naselij ni dopustna.
Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto urejanja prostora in naklonom terena.
Priporočene max. velikosti stavbnih parcel eno stanovanjske enote – hiše v m2
+------+-------------------------+------------+--------------+
|      |Tip gradnje              | Raven teren|Naklon do 25 %|
+------+-------------------------+------------+--------------+
|1     |eno- in dvostanovanjski  |     400    |      600     |
|      |objekti v naselju        |            |              |
+------+-------------------------+------------+--------------+
|2     |na obrobju naselja       |     600    |      750     |
+------+-------------------------+------------+--------------+
(6) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
Vsi objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno gospodarsko infrastrukturo (minimalno dovoz, voda, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija). Maksimalna oddaljenost od priključka na javno infrastrukturo je 10 m. Na območjih, kjer ni predviden OPPN se javna infrastruktura gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava s komunalnim prispevkom. Kolikor upravljavec javne infrastrukture ne da pozitivnega soglasja glede priključitve oziroma načina priključitve, gradnja ni mogoča. Pri gradnji, rekonstrukciji, spremembi rabe ali ponovni gradnji objekta mora investitor zagotoviti ustrezno število parkirnih mest glede na normative za določeno dejavnost na lastnem stavbnem zemljišču. Kolikor to ni mogoče, mora pridobiti dovoljenje za uporabo javnih parkirišč.
(7) Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
Dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih vrednot in kulturne dediščine, vodnih virov in podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti predhodne projektne pogoje in soglasje pristojne službe. Na ogroženih območjih – seizmičnih se ne spodbuja gradnja, priporočljiva je lesena in montažna pred klasično masivno, izogibati se je potrebno visoki podtalnici, hidrološko neugodnim območjem. Gradnja na potencialno poplavnem in plazovitem območju je prepovedana. Varstvo pred požarom mora vključevati preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila.
(8) Varovanje zdravja ljudi:
Pri načrtovanju objektov je potrebno težiti k pravilni osončenosti, osvetlitvi, prevetrenosti, varstvu pred hrupom, elektromagnetnim sevanjem in možnosti dostopa funkcionalno oviranim osebam.
(9) Posebnosti in dodatni pogoji:
Ni pogojev.
61. člen
(določitev PIP v enotah TIP 2)
TIP 2: (večstanovanjske stavbe)
Enote urejanja prostora:
stanovanjsko območje: Stresova ul. (KO4, KO5)
(1) Namembnost objektov:
Pretežno večstanovanjske stavbe, prosto stoječe, nemoteča poslovna in storitvena dejavnost (apartmaji, sobe).
Dopustne vrste gradenj in posegov:
Na območju se dopustni posege v smislu notranjega razvoja naselij: gradnja novih objektov, rekonstrukcija, prenova in sanacija, dozidava, nadzidava, dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti.
(2) Lega objektov:
Prosto stoječe stavbe, odmik od parcelne meje naj bo min 4 m oziroma v skladu z Uredbo o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Odmiki so lahko tudi manjši, v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine in so zagotovljene požarnovarstvene zahteve in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Gradbena meja objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti, pri novogradnjah pa je min za širino peš hodnika 1,2 m oziroma 5 m in širino hodnika od regulacijske linje.
(3) Velikost objektov:
Na ravnem terenu dopustna višina do P+3+M, na terenu v naklonu do K+P+2+M, za etaži P ali K je dopustna višina do 3,6 m za poslovni namen, svetla višina kolenčnega zidu v mansardi do max. 1,6 m. Na ravnem terenu je dopustna klet samo v primeru celotne vkopanosti, kolikor to dopušča teren (nivo podtalnice, poplavnost). P je določen glede na višino vhoda v objekt.
Izkoriščenost zemljišč:
pri novih pozidavah in zapolnjevanju je potrebno težiti k gostotam nad 150 preb./ha. Faktor zazidanosti naj ne presega FZ = 0,4, faktor izrabe pa FI = 1,2 za območje EUP. Kot minimalno funkcionalno zemljišče k objektu je potrebno zagotoviti vsaj 2 PM na stanovanje, dovoz za intervencijska vozila, zelene površine. Na vsakih 10 stanovanj je potrebno zagotoviti po eno stanovanje za funkcionalno ovirane osebe in neoviran dostop.
(4) Oblikovanje objektov:
Praviloma so objekti vzdolžnega tlorisa v razmerju od 1:2 in več, pokriti z dvokapno streho v vzdolžni smeri naklona od 18 do 30 stopinj. Barva kritine naj bo v rdeči opečni barvi korčne kritine. Zunanje ograje balkonov, lož in stopnišč so polne iz lesa, vertikalne delitve. Okna so praviloma pokončna v razmerju 2:3, izjemoma pa tudi kvadratna. Barve fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih brez dekorja in poudarjenega cokla. Pravila za oblikovanje veljajo na območjih, ki niso kulturna dediščina.
Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli) na fasadah, kot so večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij. Razmestitev, orientiranost in oblikovanje objektov naj sledijo varstvu pred podnebnimi razmerami in čim boljši energetski učinkovitosti zgradb z uporabo obnovljivih virov.
(5) Parcelacija:
Oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena in dostopu do parcele in možnosti priključevanja na javno infrastrukturo. Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto urejanja prostora in naklonom terena.
(6) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
Vsi objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno gospodarsko infrastrukturo (minimalno dovoz, voda, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija). Maksimalna oddaljenost od priključka na javno infrastrukturo je 10 m. Na območjih, kjer ni predviden OPPN se javna infrastruktura gradi s javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava s komunalnim prispevkom. Kolikor upravljavec javne infrastrukture ne da pozitivnega soglasja glede priključitve oziroma načina priključitve, gradnja ni mogoča. Pri gradnji, rekonstrukciji, spremembi rabe ali ponovni gradnji objekta mora investitor zagotoviti ustrezno število parkirnih mest glede na normative za določeno dejavnost na lastnem stavbnem zemljišču. Kolikor to ni mogoče, mora pridobiti dovoljenje za uporabo javnih parkirišč.
(7) Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
Dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih vrednot in kulturne dediščine, vodnih virov in podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti predhodne projektne pogoje in soglasje pristojne službe. Na ogroženih območjih – seizmičnih se ne spodbuja gradnja, priporočljiva je lesena in montažna pred klasično masivno, izogibati se je potrebno visoki podtalnici, hidrološko neugodnim območjem. Gradnja na potencialno poplavnem in plazovitem območju je prepovedana. Varstvo pred požarom mora vključevati preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila.
(8) Varovanje zdravja ljudi:
Pri načrtovanju objektov je potrebno težiti k pravilni osončenosti, osvetlitvi, prevetrenosti, varstvu pred hrupom, elektromagnetnim sevanjem in možnosti dostopa funkcionalno oviranim osebam.
(9) Posebnosti in dodatni pogoji:
Ni pogojev.
62. člen
(določitev PIP v enotah TIP 3)
TIP 3: (poslovni objekti)
Enote urejanja prostora:
naselbinsko jedro: Gregorčičeva ul. (KO2), Gregorčičeva-Volaričeva ul. (KO12), Trg (KO11)
poslovno območje: Center (KO10), Bencinska črpalka (KO14)
(1) Namembnost objektov:
Pretežno poslovne stavbe za potrebe gostinstva, trgovine, turizma in drugih storitvenih dejavnosti, prosto stoječe, v naselju Kobarid z možnostjo stanovanj v nadstropju ali nemoteče storitvene dejavnosti (apartmaji, sobe).
Dopustne vrste gradenj in posegov: gradnja novih objektov, rekonstrukcija, prenova in sanacija, dozidava, nadzidava, dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti.
(2) Lega objektov:
Prosto stoječe stavbe, odmik od parcelne meje naj bo min 4 m oziroma v skladu z Uredbo o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Odmiki so lahko tudi manjši, kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine in so zagotovljene požarnovarstvene zahteve in higiensko sanitarni pogoji (osončenje), na območju jedra pa tudi strnjene gradnje v nizu. Gradbena meja objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti, pri novogradnjah pa je min za širino peš hodnika 1,2 m oziroma 5m in širino hodnika od regulacijske linje.
(3) Velikost objektov:
Na ravnem terenu dopustna višina do P+2+M, na terenu v naklonu do K+P+1+M, za etaži P ali K je višina do 3,6 m za poslovni namen, svetla višina kolenčnega zidu v mansardi do max.1,6 m. Na ravnem terenu je dopustna klet samo v primeru celotne vkopanosti, kolikor to dopušča teren (nivo podtalnice, poplavnost). P je določen glede na višino vhoda v stanovanjski ali poslovni del objekta.
Izkoriščenost zemljišč:
pri novih pozidavah in zapolnjevanju je potrebno težiti h gostotam nad 50 preb./ha. Faktor zazidanosti naj ne presega FZ = 0,4, faktor izrabe pa FI = 1,2 za območje EUP. Kot minimalno funkcionalno zemljišče k objektu je potrebno zagotoviti dovolj PM glede na dejavnost in število stanovanjskih enot (min. 2 PM/s), zunanje poslovne površine, kot so gostinski vrtovi, manipulacijske in skladiščne površine morajo biti v sklopu gradbene parcele, zagotovljen mora biti dovoz za intervencijska vozila in zelene površine.
(4) Oblikovanje objektov:
Praviloma so objekti vzdolžnega tlorisa v razmerju 2:3 do 1:2, pokriti z dvokapno ali večkapno streho v vzdolžni smeri naklona od 18 do 30 stopinj. Barva kritine naj bo v rdeči barvi korčne kritine. Zunanje ograje balkonov, lož so iz lesa, vertikalne delitve. Okna so praviloma pokončna v razmerju 2:3, izjemoma pa tudi kvadratna. Barve fasad morajo biti v beli ali svetlih pastelnih tonih brez dekorja in poudarjenega cokla. Pravila za oblikovanje veljajo na območjih, ki niso kulturna dediščina.
Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli) na fasadah, kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij. Razmestitev, orientiranost in oblikovanje objektov naj sledijo varstvu pred podnebnimi razmerami in čim boljši energetski učinkovitosti zgradb z uporabo obnovljivih virov.
(5) Parcelacija:
Oblika parcel mora slediti predvsem terenskim zahtevam – naklonu terena in dostopu do parcele in možnosti priključevanja na javno infrastrukturo. Gradnja v sredini ali na obrobju ekstenzivno izkoriščenih območij naselij ni dopustna. Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto urejanja prostora in naklonom terena.
(6) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
Vsi objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno gospodarsko infrastrukturo (minimalno dovoz, voda, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija). Maksimalna oddaljenost od priključka na javno infrastrukturo je 25 m. Na območjih, kjer ni predviden OPPN se javna infrastruktura gradi s javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava s komunalnim prispevkom. Kolikor upravljavec javne infrastrukture ne da pozitivnega soglasja glede priključitve oziroma načina priključitve, gradnja ni mogoča. Pri gradnji, rekonstrukciji, spremembi rabe ali ponovni gradnji objekta mora investitor zagotoviti ustrezno število parkirnih mest glede na normative za določeno dejavnost na lastnem stavbnem zemljišču. Kolikor to ni mogoče, mora pridobiti dovoljenje za uporabo javnih parkirišč.
(7) Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
Dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih vrednot in kulturne dediščine, vodnih virov in podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti predhodne projektne pogoje in soglasje pristojne službe. Na ogroženih območjih – seizmičnih se ne spodbuja gradnja, priporočljiva je lesena in montažna pred klasično masivno, izogibati se je potrebno visoki podtalnici, hidrološko neugodnim območjem. Gradnja na potencialno poplavnem in plazovitem območju je prepovedana. Varstvo pred požarom mora vključevati preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila.
(8) Varovanje zdravja ljudi:
Pri načrtovanju objektov je potrebno težiti k pravilni osončenosti, osvetlitvi, prevetrenosti, varstvu pred hrupom, elektromagnetnim sevanjem in možnosti dostopa funkcionalno oviranim osebam.
(9) Posebnosti in dodatni pogoji:
Vsebina in dejavnost poslovnih objektov morajo biti skladna s podrobno namensko rabo.
Na območju arheološke dediščine v EUP KO2 ni dovoljena gradnja na parc. št. 94/2, 100/3, 101 in 102, vse k.o. Kobarid.
63. člen
(določitev PIP v enotah TIP 4)
TIP 4: (proizvodne in kmetijske stavbe)
Enote urejanja prostora:
poslovno proizvodno območje: Industrijska cona (KO15), Ribogojnica (KO20), farme
(1) Namembnost objektov:
Pretežno proizvodne in kmetijske stavbe, prosto stoječe, v naselju Kobarid na območjih PC Kobarid (merila in pogoji veljajo tudi za ostale proizvodne objekte – Frnaža, Breginj, farma Sužid itd.) z možnostjo poslovne in storitvene dejavnosti (skladišča, obrt, servisi, storitve, trgovina, gostinstvo v sklopu poslovne dejavnosti ipd.) kolikor te dejavnosti niso moteče za osnovni namen in obratno.
Dopustne vrste gradenj in posegov:
gradnja novih objektov, rekonstrukcija, prenova in sanacija, dozidava, nadzidava, dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti.
(2) Lega objektov:
Prosto stoječe stavbe, odmik od parcelne meje naj bo min 4 m oziroma v skladu z Uredbo o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Odmiki so lahko tudi manjši kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine in da so zagotovljene požarnovarstvene zahteve in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Gradbena meja objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti, pri novogradnjah pa je min za širino peš hodnika 1,2 m oziroma 5 m in širino hodnika od regulacijske linje.
(3) Velikost objektov:
Velikost objektov se določi glede na proizvodni proces in na podlagi potreb. Višinsko objekti ne smejo odstopati od objektov v okolici. Najvišja višina objektov je do P+1, s tem da je višina prostorov lahko višja od 3,6 m in je prilagojena tehnološkemu procesu. Pisarniški, upravni prostori, laboratoriji, silosi itd. so lahko tudi več etažni, vendar ne višji od 50 % osnovne višine ostalih objektov.
Izkoriščenost zemljišč:
Faktor zazidanosti naj ne presega FZ = 0,6, faktor izrabe pa FI = 1,2 za območje. Kot minimalno funkcionalno zemljišče k objektu je potrebno zagotoviti dovolj PM glede na dejavnost, manipulacijske površine, dovoz za intervencijska vozila in zelene površine.
(4) Oblikovanje objektov:
Praviloma so objekti večjih tlorisnih dimenzij, ki nekajkrat presegajo višino, tako da so izrazito horizontalno poudarjeni, pokriti z ravno, enokapno ali večkapno streho minimalnega naklona. Barva fasad in kritine naj bo v naravnih barvnih tonih in ne sme kontrastno izstopati v okolju. Prepovedane so svetleče in refleksne kovinske fasade. Razmestitev, orientiranost in oblikovanje objektov naj sledijo varstvu pred podnebnimi razmerami in čim boljši energetski učinkovitosti zgradb z uporabo obnovljivih virov.
(5) Parcelacija:
Oblika parcel mora slediti predvsem dostopu do parcele in možnosti priključevanja na javno infrastrukturo. Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto urejanja prostora.
(6) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
Vsi objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na gospodarsko javno infrastrukturo (minimalno dovoz, voda, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija). Maksimalna oddaljenost od priključka na javno infrastrukturo je 50 m. Na območjih, kjer ni predviden OPPN se javna infrastruktura gradi z javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava s komunalnim prispevkom. Kolikor upravljavec javne infrastrukture ne da pozitivnega soglasja glede priključitve oziroma načina priključitve, gradnja ni mogoča. Pri gradnji, rekonstrukciji, spremembi rabe ali ponovni gradnji objekta mora investitor zagotoviti ustrezno število parkirnih mest glede na normative za določeno dejavnost na lastnem stavbnem zemljišču. Kolikor to ni mogoče, mora pridobiti dovoljenje za uporabo javnih parkirišč.
(7) Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
Dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih vrednot in kulturne dediščine, vodnih virov in podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti predhodne projektne pogoje in soglasje pristojne službe. Na ogroženih območjih – seizmičnih se ne spodbuja gradnja, priporočljiva je lesena in montažna pred klasično masivno, izogibati se je potrebno visoki podtalnici, hidrološko neugodnim območjem. Gradnja na potencialno poplavnem in plazovitem območju je prepovedana. Varstvo pred požarom mora vključevati preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila.
(8) Varovanje zdravja ljudi:
Pri načrtovanju objektov je potrebno težiti k pravilni osončenosti, osvetlitvi, prevetrenosti, varstvu pred hrupom, elektromagnetnim sevanjem in možnosti dostopa funkcionalno oviranim osebam.
(9) Posebnosti in dodatni pogoji:
Za območje IK Sužid je dopustna gradnja farme izključno za potrebe govedoreje.
64. člen
(določitev PIP v enotah TIP 5)
TIP 5: (infrastrukturni objekti)
Enote urejanja prostora:
območje okoljske in energetske infrastrukture (izven ureditvenega območja naselja Kobarid)
(1) Namembnost objektov:
Pretežno infrastrukturni objekti, prosto stoječi, v naselju Kobarid na območju ČN Kobarid kot objekti za okoljsko infrastrukturo z možnostjo poslovne in storitvene dejavnosti (sortirnica odpadkov in reciklaža, skladišča, cestna služba, parkirišča za komunalna vozila, gradbeno mehanizacijo, storitve itd.) kolikor te dejavnosti niso moteče za osnovni namen in obratno.
Dopustne vrste gradenj in posegov: gradnja novih objektov, rekonstrukcija, prenova in sanacija, dozidava, nadzidava, dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti skladno z grafično prilogo 5.1.
(2) Lega objektov:
Prosto stoječe stavbe, odmik od parcelne meje naj bo min 4 m oziroma v skladu z Uredbo o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Odmiki so lahko tudi manjši, kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine in so zagotovljene požarnovarstvene zahteve in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Gradbena meja se objektom določi v skladu z obstoječimi objekti, pri novogradnjah pa je min 5 m od regulacijske linje.
(3) Velikost objektov:
Velikost objektov se določi glede na tehnološki proces in na podlagi potreb. Višinsko objekti ne smejo odstopati od objektov v okolici. Najvišja višina objektov je do P+1, s tem da je višina prostorov lahko višja od 3,6 m in je prilagojena tehnološkemu procesu. Pisarniški, upravni prostori, laboratoriji itd. so lahko tudi več etažni, vendar ne višji od 50 % osnovne višine ostalih objektov.
izkoriščenost zemljišč:
Faktor zazidanosti naj ne presega FZ = 0,6, faktor izrabe pa FI = 1,2 za celotno območje. Kot minimalno funkcionalno zemljišče k objektu je potrebno zagotoviti dovolj PM glede na dejavnost, dovoz za intervencijska vozila, zelene površine.
(4) Oblikovanje objektov:
Praviloma so objekti vzdolžnega tlorisa, pokriti z ravno, enokapno dvo- ali večkapno streho minimalnega naklona. Barva fasad in kritine naj bo v naravnih barvnih tonih in ne sme kontrastno izstopati v okolju. Prepovedane so svetleče in refleksne kovinske fasade.
Dovoljena je tudi moderna oblikovanost objektov, ki jo narekujejo tehnološke rešitve.
(5) Parcelacija:
Oblika parcel mora slediti predvsem dostopu do parcele in možnosti priključevanja na javno infrastrukturo. Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto urejanja prostora.
(6) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
Vsi objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno gospodarsko infrastrukturo (minimalno dovoz, voda, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija). Maksimalna oddaljenost od priključka na javno infrastrukturo je 50 m. Na območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura gradi s javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava s komunalnim prispevkom. Kolikor upravljavec javne infrastrukture ne da pozitivnega soglasja glede priključitve oziroma načina priključitve, gradnja ni mogoča. Pri gradnji, rekonstrukciji, spremembi rabe ali ponovni gradnji objekta mora investitor zagotoviti ustrezno število parkirnih mest glede na normative za določeno dejavnost na lastnem stavbnem zemljišču. Kolikor to ni mogoče, mora pridobiti dovoljenje za uporabo javnih parkirišč.
(7) Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
Dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih vrednot in kulturne dediščine, vodnih virov in podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti predhodne projektne pogoje in soglasje pristojne službe. Na ogroženih območjih – seizmičnih se ne spodbuja gradnja, priporočljiva je lesena in montažna pred klasično masivno, izogibati se je potrebno visoki podtalnici, hidrološko neugodnim območjem. Gradnja na potencialno poplavnem in plazovitem območju je prepovedana. Varstvo pred požarom mora vključevati preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila.
(8) Varovanje zdravja ljudi:
Pri načrtovanju objektov je potrebno težiti k pravilni osončenosti, osvetlitvi, prevetrenosti, varstvu pred hrupom, elektromagnetnim sevanjem in možnosti dostopa funkcionalno oviranim osebam.
(9) Posebnosti in dodatni pogoji:
Ni pogojev.
65. člen
(določitev PIP enotah TIP 6)
TIP 6: (objekti družbene infrastrukture) – vrtci, šole, kulturni objekti, športni objekti, zdravstveni domovi, domovi za ostarele itd.)
Enote urejanja prostora:
športni centri: Športni park (KO17)
območje družbene infrastrukture: Osnovna šola (KO13).
(1) Namembnost objektov:
Območja družbene infrastrukture sodijo v namensko rabo CU in so prostorsko že določena ter povzeta iz UZ Kobarid. V prihodnosti občina ne načrtuje novih območij družbene infrastrukture, razen gradnje posameznih objektov – zdravstvenega doma ali doma za starejše občane.
Dopustne vrste gradenj in posegov: gradnja novih objektov, rekonstrukcija, prenova in sanacija, dozidava, nadzidava, dopolnilna gradnja, ponovna gradnja, sprememba namembnosti z možnostjo prepletanja dejavnosti.
(2) Lega objektov:
Prosto stoječe stavbe, odmik od parcelne meje naj bo min 4 m oziroma v skladu z Uredbo o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Odmiki so lahko tudi manjši, v kolikor se strinja lastnik sosednje nepremičnine in so zagotovljene požarnovarstvene zahteve in higiensko sanitarni pogoji (osončenje). Gradbena meja objektom se določi v skladu z obstoječimi objekti, pri novogradnjah pa je min 5 m od regulacijske linje.
(3) Velikost objektov:
Velikost objektov se določi glede na funkcijo objektov in na podlagi potreb. Višinsko objekti ne smejo odstopati od objektov v okolici. Največja višina objektov je P+2+M, s tem da je višina prostorov lahko višja od 3,6 m in je prilagojena vsebini in funkcionalnim zahtevam.
Izkoriščenost zemljišč:
Faktor zazidanosti naj ne presega FZ = 0,6, faktor izrabe pa FI = 1,6 za območje EUP. Kot minimalno funkcionalno zemljišče k objektu je potrebno zagotoviti dovolj PM glede na dejavnost, dovoz za intervencijska vozila, zelene površine.
(4) Oblikovanje objektov:
Za tovrstne objekte velja, da so lahko oblikovno tudi kontrastni v prostoru s posameznimi avtohtonimi arhitekturnimi rešitvami, v kolikor niso locirani na območju kulturnih vrednot. V tem primeru morajo biti skladni s projektnimi pogoji pristojnega organa. Razmestitev, orientiranost in oblikovanje objektov naj sledijo varstvu pred podnebnimi razmerami in čim boljši energetski učinkovitosti zgradb z uporabo obnovljivih virov.
(5) Parcelacija:
Oblika parcel mora slediti predvsem dostopu do parcele in možnosti priključevanja na javno infrastrukturo. Velikost parcel je določena z vrsto in lego gradnje glede na enoto urejanja prostora.
(6) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
Vsi objekti, razen tistih, ki jih določa zakon, morajo biti priključeni na javno gospodarsko infrastrukturo (minimalno dovoz, voda, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija). Maksimalna oddaljenost od priključka na javno infrastrukturo je 25 m. Na območjih, kjer ni predviden OPPN, se javna infrastruktura gradi s javno zasebnim partnerstvom ali zasebno, s tem da se vložek investitorja v javno infrastrukturo poračunava s komunalnim prispevkom. Kolikor upravljavec javne infrastrukture ne da pozitivnega soglasja glede priključitve oziroma načina priključitve, gradnja ni mogoča. Pri gradnji, rekonstrukciji, spremembi rabe ali ponovni gradnji objekta mora investitor zagotoviti ustrezno število parkirnih mest glede na normative za določeno dejavnost na lastnem stavbnem zemljišču. Kolikor to ni mogoče, mora pridobiti dovoljenje za uporabo javnih parkirišč.
(7) Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
Dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih vrednot in kulturne dediščine, vodnih virov in podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti predhodne projektne pogoje in soglasje pristojne službe. Na ogroženih območjih – seizmičnih se ne spodbuja gradnja, priporočljiva je lesena in montažna pred klasično masivno, izogibati se je potrebno visoki podtalnici, hidrološko neugodnim območjem. Gradnja na potencialno poplavnem in plazovitem območju je prepovedana. Varstvo pred požarom mora vključevati preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila.
(8) Varovanje zdravja ljudi:
Pri načrtovanju objektov je potrebno težiti k pravilni osončenosti, osvetlitvi, prevetrenosti, varstvu pred hrupom, elektromagnetnim sevanjem in možnosti dostopa funkcionalno oviranim osebam.
(9) Posebnosti in dodatni pogoji:
Smiselno je objekte KD vključevati v moderno vsebino in funkcijo ob posegih, ki teh objektov ne spreminjajo toliko, da bi izgubili svojo vrednost in pričevalnost.
66. člen
(določitev PIP enotah TIP 7)
TIP 7: (ostali objekti)
Enote urejanja prostora: Rekreacija (KO19), Park (KO16, KO21), Pokopališče (KO18)
(1) Namembnost objektov:
To so objekti, ki ne sodijo k zgornjim tipom gradenj, ampak so ali objekti, ki so memoarni ali služijo za turizem in rekreacijo v naselju, športni objekti (igrišča, naprave s pomožnimi objekti) in pomožni objekti za potrebe kmetijske (ljubiteljske) dejavnosti na območju zelenega sistema naselja Kobarid (košnja trave in paša ovac), ki so pravzaprav atribut kulturne krajine, turistična atrakcija in lokalna značilnost skladno s 67. členom tega odloka.
Dopustne vrste posegov so naslednje: vzdrževanje, prenova, sanacija in postavitev enostavnih objektov za potrebe dejavnosti.
(2) Lega objektov:
Za postavitev in lokacijo teh objektov velja, da ne smejo biti na vizualno izpostavljenih lokacijah, oblikovno kontrastni in vpadljivi. Večinoma so to prosto stoječi enostavni objekti praviloma iz lesa ali montažnih elementov. Odmik objektov od parcelne meje naj bo 2 m.
(3) Velikost objektov:
Velikost objektov mora biti prilagojena minimalnim zahtevam glede na funkcijo objekta, višinsko so samo P.
(4) Oblikovanje objektov:
Objekti morajo biti oblikovani v skladu s tradicionalnim primorskim kobariško tolminskim slogom stavbarstva, ki je značilen za dolino, pokriti praviloma z dvokapno streho v vzdolžni smeri in naklonu od 18 do 30 stopinj. Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli) na fasadah, kot so več kotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij. Razmestitev, orientiranost in oblikovanje objektov naj sledijo varstvu pred podnebnimi razmerami in čim boljši energetski učinkovitosti zgradb z uporabo obnovljivih virov.
(5) Parcelacija:
Za te objekte ni potrebna parcelacija
(6) Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro:
Objekti morajo biti priključeni na tisto javno infrastrukturo, kot jo predpisujejo posamezni področni predpisi. Kolikor imajo objekti tudi sanitarne prostore, morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Pri gradnji, rekonstrukciji, spremembi rabe ali ponovni gradnji objekta mora investitor zagotoviti ustrezno število parkirnih mest glede na normative za določeno dejavnost na lastnem stavbnem zemljišču. Kolikor to ni mogoče, mora pridobiti dovoljenje za uporabo javnih parkirišč.
(7) Celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
Dopustna gradnja ne sme ogrožati varstvenih območij naravnih vrednot in kulturne dediščine, vodnih virov in podtalnice. Kolikor se pojavi varstveni režim, je pri gradnji potrebno pridobiti predhodne projektne pogoje in soglasje pristojne službe. Na ogroženih območjih – seizmičnih se ne spodbuja gradnja, priporočljiva je lesena in montažna pred klasično masivno, izogibati se je potrebno visoki podtalnici, hidrološko neugodnim območjem. Gradnja na potencialno poplavnem in plazovitem območju je prepovedana. Varstvo pred požarom mora vključevati preprečitev širjenja požara na sosednje objekte, ki se zagotavlja z ustreznimi odmiki objekta od sosednjih parcel in med objekti ter potrebnimi protipožarnimi ločitvami, z zagotavljanjem virov vode za gašenje (če ni hidrantnega omrežja, je treba zagotoviti druge vire), z neoviranimi in varnimi dovozi, dostopi ter delovnimi površinami za intervencijska vozila.
(8) Varovanje zdravja ljudi:
Pri načrtovanju objektov je potrebno težiti k pravilni osončenosti, osvetlitvi, prevetrenosti, varstvu pred hrupom, elektromagnetnim sevanjem in možnosti dostopa funkcionalno oviranim osebam. Objekti morajo ustrezati sanitarno-tehničnim predpisom.
(9) Posebnosti in dodatni pogoji:
Na teh objektih sprememba namembnosti v bivalni objekt, kot je stanovanje ali počitniški objekt, ni mogoča.
67. člen
(enostavni in nezahtevni objekti)
(1) Enostavni in nezahtevni objekti so dovoljeni na vseh območjih kmetijske, gozdne, ostale in urbane rabe v skladu s podrobno namensko rabo zemljišč, nekateri izjemoma tudi na zemljiščih, ki niso zazidljiva, razen na zemljiščih, ki so zavarovana po drugih področnih predpisih. Merila in pogoji za postavitev enostavnih objektov morajo ustrezati Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost in predpisom s področja kmetijstva. Na območju gozdov se lahko gradijo le pomožni objekti, ki služijo za lesno proizvodno, lovskogojitveno ter rekreacijsko funkcijo gozda.
Na območju krajine se lahko postavijo enostavni in nezahtevni kmetijski objekti za potrebe, ki so neposredno vezani na dejavnost kmetijstva in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, v manjših naseljih kmetijski in urbani objekti, v naselju Kobarid pa pretežno urbani enostavni in nezahtevni objekti. Pomožnih objektov za lastne potrebe ni mogoče postavljati na območjih večstanovanjskih objektov, na skupnih funkcionalnih zemljiščih, na zemljiščih javnega dobra in območjih, ki se jih ureja z OPPN.
Sprememba namembnosti pomožnega objekta za lastne potrebe in kmetijski namen ter s tem legalizacija nedovoljenega posega v prostor, ki je bil postavljen oziroma zgrajen na osnovi priglasitve del ali lokacijske informacije v objekt za stanovanjski ali poslovni namen ni mogoča. Prav tako niso mogoči samostojni infrastrukturni priključki pomožnih objektih za lastne potrebe in kmetijski namen na javno infrastrukturo kot so vodovod, elektrika, kanalizacija itd., lahko pa ima takšen objekt osebni priključek iz obstoječega stanovanjskega objekta.
(2) Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov:
Objekti morajo biti oblikovani v skladu s tradicionalnim primorsko-alpskim slogom stavbarstva, ki je značilen za kobariško-tolminski primorski in kobariško-alpski (škofjeloško cerkljanski in trnovško kraški) ter beneški tip, pokriti praviloma z dvokapno streho v vzdolžni smeri v naklonu od 18 do 30 ali od 40 do 60 stopinj. Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli) in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij.
(3) Posebnosti in dodatni pogoji:
Na območju namenske rabe kmetijskih zemljišč K1 in K2 brez spremembe namenske rabe se lahko načrtuje samo agrarne operacije in vodne zadrževalnike za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, posege za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, rekonstrukcije lokalnih cest, enostavne in nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte razen grajene gozdne prometnice, skladno s predpisi s področja kmetijstva in navedenimi v Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost.
Poleg navedenega se lahko načrtuje še omrežje naslednje gospodarske javne infrastrukture, in sicer cevovodi za pitno vodo in odpadno vodo s pripadajočimi objekti, elektrovodi s pripadajočimi objekti, komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi, in priključki nanje, pri čemer se kot pripadajoči objekti štejejo samo tisti objekti, ki ne spreminjajo dejanske rabe kmetijskih zemljišč oziroma ne spreminjajo v takšni meri, da bi bila onemogočena kmetijska obdelava.
Gradnja novih gozdnih cest in vlak je mogoča samo v skladu s sprejetimi gozdnogospodarskimi načrti.
Postavitev lovskih prež, krmišč ipd. je mogoča v skladu z usmeritvami letnega načrta lovsko upravljavskega območja.
Postavitev čebelnjakov v naseljih je dopustna samo na obrobju, izven poselitvenih območij je mogoča v skladu s čebelarskim pašnim redom.
Ureditev površin, ki niso gradnja po predpisih o gradnji izven poselitvenih območij (vzletišča za jadralna padala, plezališča itd.) je mogoča v skladu s pristojnim organom RS posamezne dejavnosti, uskladitvijo interesov v prostoru, soglasjem nosilcev urejanja prostora (v primeru varstvenih režimov), lastnikom zemljišč in Občino Kobarid.
(4) Signalizacija, reklamne, obvestilne in usmerjevalne table za lastne potrebe, ki niso v javnem interesu, so lahko postavljene znotraj označenega naselja, izven naselij pa samo ena kot obvestilna tabla ali dopolnilna tabla prometnemu znaku. Trženje reklamnih panojev (jumbo plakatov), svetlobnih napisov ali drugih oblik vizualnega oglaševanja vseh velikosti in oblik je na območju občine Kobarid prepovedana.
68. člen
(ostali objekti)
Za ostale objekte na območju krajine, ki niso po namenu stanovanjski, se uporablja smiselno merila in pogoje, kot so določeni za enake vrste objektov v naselju Kobarid in obratno.
69. člen
(ostala dela, ki niso gradnja)
Za vsa ostala dela, ki niso gradnja, ampak v skladu z 12. točko 2. člena Zakona o prostorskem načrtovanju pomenijo drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim, kot so npr. agrooperacije, melioracije, krčitve gozda, poljske poti, sezonska parkirišča, prostori za skladišče lesa itd., ki niso gradnja ali enostavni objekti, velja, da ustrezajo vrednosti določeni z Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katera je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje, kolikor so na zavarovanih območjih, pa je potrebno pridobiti mnenje pristojnega organa. Posegi morajo biti načrtovani sonaravno, s čim manjšimi vplivi na okolje, površinski izkopi ali nasutja naj ne bodo večji od 1 m, krčitve vegetacije pa ne večje od 1 ha.
70. člen
(gospodarska javna infrastruktura – GJI)
(1) Gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje GJI je mogoča na območju celotne občine. Ključna omrežja GJI se rekonstruirajo in gradijo po že obstoječih trasah, nove pa se načrtujejo z združevanjem v skupne infrastrukturne koridorje. Nove trase naj bodo vkopane, kjer pa to ni mogoče, naj trase potekajo tako, da ne kazijo okolja, s čim manjšim negativnim vplivom na okolje in človeka in naj se izogibajo gorskim vrhovom, grebenom, varovanim in zavarovanim območjem po zakonu o ohranjanju narave, kulturne dediščine, kmetijskih zemljiščih in varstvu voda. Merila in pogoje se smiselno uporablja tudi za postavitev posameznih točkovnih infrastrukturnih objektov in naprav.
(2) Na poselitvenih območjih, ki se jih ne ureja z OPPN, se določi območje opremljanja (obračunsko območje) v posebnem – urbanističnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja GJI. Program opremljanja z izračunom komunalnega prispevka sprejme občinski svet z odlokom. Komunalni prispevek se izračuna na osnovi Uredbe in Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka. Pri gradnji infrastrukture je potrebno upoštevati področne tehnične predpise glede globin, odmikov in medsebojnih križanj.
Načeloma se gradi GJI na javnem oziroma občinskem zemljišču – t.i. javnem dobru, v nasprotnem primeru mora investitor pridobiti pravico gradnje na tujem zemljišču oziroma listino, ki je sposobna vpisa v Zemljiško knjigo.
71. člen
(zapolnjevanje ekstenzivno izkoriščenih in nezazidanih stavbnih zemljišč)
(1) Osnovni princip delitve parcel na nezazidanih in ekstenzivno izkoriščenih stavbnih zemljiščih je, da se ustvarjajo nove parcele in možni dostopi do sosednjih parcel, da se teži k racionalnosti gradnje od znotraj navzven, da se zapolnjuje na način najbližjih priključkov na komunalno opremo do največ 25 m, da investitor izvede priključek, na katerega se bodo lahko priključevali še drugi objekti (kot vložek v sekundarno javno infrastrukturo). Gradnja v sredini ali na obrobju nezazidanih ali ekstenzivno izkoriščenih območij naselij ni dopustna.
(2) Na območjih notranjega razvoja naselij z zgoščevanjem, je pogoj za delitev parcel določitev novega javnega dobra oziroma da morajo posamezni investitorji – lastniki odstopiti del zemljišč za javno dobro ali dopustiti gradnjo javne infrastrukture ter neoviran dostop tudi preko svojih zemljišč.
72. člen
(usmeritve za določitve PIP na območij za katera se bodo izdelali OPPN)
(1) Za enoti urejanja prostora Bencinska črpalka (KO14) in Industrijska cona (KO15), ki se urejata z OPPN, veljajo enaka merila in pogoji glede posegov v prostor, kot so določena v 62. in 63. členu tega odloka za TIP 3 in TIP 4.
(2) Poleg splošnih usmeritev je pri izdelavi OPPN potrebno upoštevati:
Bencinska črpalka:
– lokacija se navezuje na območje Rekreacijskih površin,
– da se določi dovolj veliko število PM za potrebe mesta in turističnega obiska z navezavo na obvoznico in varnimi peš dostopi do centra in kulturnih znamenitosti, reke Soče,
– racionalna gradnja s čim večjo gostoto z omejeno višino glede vedut na dominante,
– z gradnjo objekta se lahko vzpostavlja nova prostorska dominanta.
Industrijska cona:
– višina objektov od tal do kapi je največ 10 m,
– oblikovno morajo biti objekti poudarjeni horizontalno,
– razmerje med višino in najkrajšo tlorisno dolžino objekta ne sme biti večja od 1,
– kot prostorska dominanta se lahko izvede samo gospodarski inkubator, ki pa ne presega 50 % višine ostalih objektov.
73. člen
(določitev stavbnega zemljišča objektom, ki so razpršena gradnja)
Za vse legalno zgrajene objekte na območju krajine, ki so po ZPNačrt razpršena gradnja in evidentirani v kartografskem delu OPN kot informacija o dejanskem stanju v prostoru (kataster stavb) ter nimajo določenega stavbnega zemljišča v skladu s 5. točko 15. člena Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitve območij sanacije razpršene gradnje in območij za razvoj in širitve naselij velja, da jim pripada stavbno zemljišče iz veljavnega upravnega dovoljenja (lokacijskega ali posebnega dela enotnega in gradbenega dovoljenja), objektom grajenim pred letom 1967 pa stavbno zemljišče v velikosti 1,5 stavbišča. Na teh zemljiščih je dovoljeno obstoječe objekte vzdrževati, adaptirati, rekonstruirati, prenavljati, prizidati, nadzidati v smislu oblikovne sanacije. Dovoljena je ponovna gradnja ter sprememba namembnosti dela objekta. Na območju gradbene parcele določene v gradbenem dovoljenju je mogoča postavitev ene vrste enostavnega ali nezahtevnega objekta za lastne potrebe v skladu Uredbo o vrstah objektov.
74. člen
(določitev stavbnega zemljišča objektom, ki so razpršena poselitev)
(1) Pri gruči hiš ali zaselku, ki ima vsaj tri objekte s hišno številko in niso v večji medsebojni oddaljenosti od 30 m, je stavbno zemljišče določeno tako, da obod predstavlja povezano linijo v oddaljenosti 15 m od zunanjega roba objekta. V izvedbenem delu kartografskega dela OPN so ta zemljišča označena kot površine namenske rabe razpršene poselitve z oznako A. Enako so označeni tudi objekti, ki so tradicionalno razpršena poselitev: to so kmetije in posamezni stanovanjski objekti zgrajeni pretežno pred l. 1967 določeni s presekom registra kmetij, registra NUSZ in registra prebivalcev.
(2) Na strnjenih območjih naselij opredeljenih v OPN kot poselitvena območja, se vsa zemljišča štejejo kot stavbna zemljišča z oznako S v naselju Kobarid pa z določeno podrobno namensko rabo.
75. člen
(rok za dokončanje objekta)
Rok za dokončanje objekta – do končne obdelave fasad in zunanje ureditve je pet let od pričetka gradnje (zapisnik o zakoličbi), z možnostjo podaljšanja, v nasprotnem primeru lahko občina naroči dela zunanjemu izvajalcu na račun lastnika objekta. Podobno morajo biti dokončani in obdelani tudi enostavni objekti v roku enega leta od pridobitve lokacijske informacije, skladno z občinskim odlokom, da ne kazijo zunanjega izgleda naselij in krajine.
76. člen
(spremembe in dopolnitve OPN)
(1) Vse spremembe in dopolnitve OPN Kobarid se izvedejo po enakem postopku, kot to velja za njegov sprejem. Skrajšani postopek velja v vseh primerih, razen pri spremembi osnovne ali podrobne namenske rabe. Možni so tudi tehnični, nomotehnični in redakcijski popravki, ki ne vplivajo na vsebino akta brez predhodnega postopka, ki jih sprejme župan občine s sklepom.
(2) Izredne spremembe in dopolnitve OPN na zahtevo posameznega pobudnika ali več pobudnikov, ki niso v javnem interesu vodi občina, vse stroške izdelave strokovnih podlag, osnutka, predloga in postopka pa nosi pobudnik. Pobuda s strani pobudnika za spremembe in dopolnitve OPN mora vsebovati obrazložitev in utemeljitev, na območju varovanih in varstvenih režimov po Zakonu o varstvu narave, varstvu voda, varstvu kulture dediščine in varstvu kmetijskih zemljišč pa morajo vsebovati poleg strokovnih podlag tudi mnenje pristojne službe ministrstva (v primeru narave tudi PVO in okoljsko poročilo, če je to zaradi obsega del potrebno).
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
77. člen
(prehodno obdobje)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah izvedbenih aktov občine, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
78. člen
(prenehanje veljavnosti občinskih aktov)
(1) Z dnem uveljavitve OPN Kobarid prenehajo veljati naslednji občinski prostorski akti:
– Prostorske sestavine Dolgoročnega plana Občine Tolmin za obdobje 1986–2000 (Uradno glasilo št. 8/87 in 9/90) in Srednjeročnega družbenega plana Občine Tolmin za obdobje 1986–1990 (Uradno glasilo št. 8/87 in 5/91),
– Spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Tolmin za območje Občine Kobarid (Uradni list RS, št. 49/97 in 49/02),
– Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih v Občini Tolmin (Uradno glasilo št. 2/89 in 4/92),
– Odlok o UNO Drežniške Ravne (Uradni list RS, št. 7/99).
(2) Ob sprejetju OPN Kobarid se vse zatečene pravice iz razveljavljenih aktov upoštevajo, razen tistih, ki bi bile v nasprotju z ZPNačrt.
(3) Vse zatečene pravice, ki izhajajo iz upravnih dovoljenj ostajajo enake. Status obstoječih objektov izhaja iz pridobljenih upravnih dovoljenj oziroma lokacijske informacije na dan uveljavitve tega OPN.
79. člen
(hramba prostorskega akta)
(1) Občinski prostorski načrt – OPN Kobarid je izdelan v digitalni obliki in tiskan v 3 (treh) izvodih v analogni obliki.
(2) OPN Kobarid v analogni in digitalni obliki se hrani in je na vpogled na Občini Kobarid, Upravni enoti Tolmin in ministrstvu, pristojnemu za prostor – Direktoratu za prostor.
(3) V primeru neskladja osnovne in podrobne namenske rabe med digitalnim in analognim OPN Kobarid velja slednji.
80. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-1/08
Kobarid, dne 19. novembra 2013
Županja
Občine Kobarid
Darja Hauptman l.r.