Uradni list

Številka 62
Uradni list RS, št. 62/2012 z dne 17. 8. 2012
Uradni list

Uradni list RS, št. 62/2012 z dne 17. 8. 2012

Kazalo

2553. Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Beltinci, stran 6263.

Na podlagi 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 81/11, 30/11), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – odl. US in 76/08, 100/08 – odl. US, 79/09, 14/10 odl. US, 51/10, 84/10 Odl. US) in 16. člena Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 83/09) ter strokovnih podlag, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor je Občinski svet Občine Beltinci na 17. redni seji dne 10. 7. 2012 sprejel
O D L O K
o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Beltinci
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Z namenom, da se ohranjajo kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostno-zgodovinske vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, Občina Beltinci s tem odlokom razglaša kulturne spomenike lokalnega pomena na območju Občine Beltinci.
2. člen
Kulturno dediščino predstavljajo območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, predmeti ali skupine predmetov oziroma ohranjena materialna dela kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru, katerih varstvo je zaradi njihovega zgodovinskega, kulturnega in civilizacijskega pomena v javnem interesu. Dediščina, katere značilnosti so po strokovnih merilih posebnega pomena za ožje in širše lokalno okolje, lahko dobi status spomenika lokalnega pomena.
Spomeniki so posamezni premični in nepremični predmeti, njihove zbirke, stavbe, naselja ali njihovi deli ter območja. Po svojih lastnostih so predvsem:
– arheološka najdišča so originalni kraji deponiranja arheoloških ostalin, to je stvari in vsakršnih sledov človekovega delovanja iz preteklih obdobij, ki so identificirani z ustreznimi strokovnimi postopki;
– stavbe so eno- ali večprostorni grajeni objekti s streho. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, socialnega, političnega, tehnološkega in verskega razvoja. Ločimo gospodarsko/proizvodne, javne, poslovne in stanovanjske stavbe, ki spadajo v okvir profanih stavb, ter sakralne stavbe, ki so v osnovi namenjene bogoslužju;
– parki in vrtovi so deli odprtega prostora, oblikovani v razmerju med grajenimi ali oblikovanimi objekti, rastlinjem, vodo in reliefom. V to zvrst sodijo tudi drevoredi, alpinetumi, gaji, rozariji, skalnjaki, zeliščni vrtovi in druge vrtnoarhitekturne ureditve (ureditve javnih prostorov);
– stavbe s parki in vrtovi so enovite celote oblikovanega odprtega prostora in grajenih objektov. Ločimo profane stavbe s parki ali z vrtovi (dvorec s parkom ali z vrtom, grad s parkom ali z vrtom, zdravilišče) in sakralne stavbe s parki ali z vrtovi;
– spominski objekti ali kraji so grajeni ali oblikovani objekti in prostori izražanja spoštovanja ter spominjanja na neko osebo, dejavnost, dejstvo, dogodek. Ločimo domove pomembnih osebnosti, znamenja, objekte in kraje mrtvih, kraje zgodovinskih dogodkov, preproste vojaške objekte, kraje spominjanja na človeško poselitev ali dejavnost;
– drugi objekti in naprave so grajeni objekti ali večji predmeti iz več sestavljenih delov in služijo tistim človeškim potrebam, ki niso primerni za bivanje ali opravljanje dejavnosti v stavbi. So odraz in primer stopenj gospodarskega, kulturnega, političnega in tehnološkega razvoja. Ločimo delovne naprave, industrijske/gospodarske objekte, kulturne in vadbene objekte, objekte transportne infrastruktur, objekte urbane opreme, signalne ter merilne naprave in objekte ter zidove in jarke;
– naselja in njihovi deli so prostori trajne človeške poselitve, združujejo bivališča z javnimi objekti, prostori in funkcijami. Obsegajo podeželska (zaselek, vas), trška in mestna naselja, njihove dele (trg, četrt, kolonija, ulica) ter druga območja poselitve skupaj s pripadajočimi zemljišči;
– kulturna krajina je del odrtega prostora z naravnimi in grajenimi ali oblikovanimi sestavinami, katerega strukturo, razvoj in rabo pretežno določajo človekovi posegi in dejavnosti. Glede na strukturne značilnosti ločimo kmetijske krajine, poseljene krajine in zgodovinske krajine;
– ostalo je zvrst, v katero sodi nepremična kulturna dediščina, ki je ni mogoče uvrstiti v nobeno od naštetih zvrsti.
3. člen
Odlok vsebuje naslednja določila o kulturnih spomenikih, ki jih povzema iz strokovnih podlag Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor, in sicer:
– identifikacijo spomenika;
– opis lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik;
– varstveni režim spomenika;
– vplivno območje, pri čemer so upoštevane zgodovinske, funkcionalne in vizualne lastnosti ter pomen spomenika.
II. OPISI Z OBRAZLOŽITVAMI, VREDNOTENJEM IN VARSTVENIM REŽIMOM
4. člen
Za kulturne spomenike lokalnega pomena naslednji spomeniki: (na območju Občine Beltinci) se razglasijo:
EŠD:          29516
Ime enote:    Dokležovje – Arheološko območje Tabla
 
Lokacija :    parc. št.: 577/1, 577/2, 577/3, 577/4, 577/5
              vse k.o. Dokležovje
 
Utemeljitev   Pri arheološkem sondiranju leta 2010 je bila v
razglasitve:  bližini železniške proge vzhodno od vasi
              odkrita arheološka kulturna plast z odlomki
              rimskodobne lončenine. Lokacija je pomembna za
              razumevanje rimskodobne kulturne krajine.
 
Opis          Varstveni režim določa:
varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
              znanstveno proučevanje;
              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
              – prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur,
              ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali
              spreminjale konfiguracijo terena;
              – čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za
              gnojenje in zatiranje škodljivcev;
              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
              druge prostorske možnosti umestitve objektov
              javnega interesa;
              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
              obdelavo;
              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
              primerno vključiti v okolje ter v turistično
              promocijo kraja;
              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
              raziskavi v robne dele varovanih površin
              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
              spremembo projekta.
 
Merilo:       M = 1 : 2880

EŠD:          1238
Ime enote:    Dokležovje – Gomilno grobišče
 
Lokacija :    parc. št.: 431, 432, 433, 434, 435/1, 435/2,
              436, 437, 438, 439, 440, 443, 444, 445, 446,
              449, 450 vse k.o. Dokležovje
 
Utemeljitev   Severno od vasi je v bližini ceste Dokležovje–
razglasitve:  Bratonci pet večinoma nepoškodovanih rimskih
              gomil z dobro vidnimi obodnimi jarki. Tri
              gomile ležijo na travniku, dve pa na njivi.
              Dimenzije gomil: višina 0,5–1,8 metra, premer
              10–15 metrov. Gomilno grobišče predstavlja
              enega od prostorskih markerjev rimskodobne
              kulturne krajine.
 
Opis          Varstveni režim določa:
varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
              znanstveno proučevanje;
              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
              – prepovedano je izkopavanje panjev;
              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
              druge prostorske možnosti umestitve objektov
              javnega interesa;
              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
              obdelavo;
              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
              primerno vključiti v okolje ter v turistično
              promocijo kraja;
              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
              raziskavi v robne dele varovanih površin
              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
              spremembo projekta.
 
Merilo:       M = 1 : 2880

EŠD:          1247
Ime enote:    Dokležovje – Rimska gomila
 
Lokacija :    parc. št.: 220/1, 220/2, 220/3, 222/1, 222/2,
              222/3 vse k.o. Dokležovje
 
Utemeljitev   Zahodno od vasi leži na njivi nepoškodovana
razglasitve:  rimskodobna grobna gomila. Gomila predstavlja
              enega od prostorskih markerjev rimskodobne
              kulturne krajine, zato se jo ohranja v
              neokrnjeni obliki.
 
Opis          Varstveni režim določa:
varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
              znanstveno proučevanje;
              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
              druge prostorske možnosti umestitve objektov
              javnega interesa;
              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
              obdelavo;
              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
              primerno vključiti v okolje ter v turistično
              promocijo kraja;
              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
              raziskavi v robne dele varovanih površin
              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
              spremembo projekta.
 
Merilo:       M = 1 : 2880

EŠD:          10343
Ime enote:    Gančani – Bronastodobna naselbina
 
Lokacija :    parc. št.: 3331, 3332, 3333, 3334, 3335, 3336,
              3337, 3338, 3339, 3340, 3341, 3342, 3343, 3344,
              3345, 3346, 3347, 3348, 3349, 3350, 3351, 3352,
              3353/1, 3354, 3355, 3356, 3357, 3358/1, 3358/2,
              4171, 4170, 4172, 4173, 4174, 4175, 4176, 4177,
              4178, 4179, 4180, 4181, 4182, 4183, 4184, 4185,
              4186, 4187, 4188, 4189, 4190, 4191, 4192, 4193,
              4194, 4195, 4242-srednji del, 4243-srednji del
              vse k.o. Gančani
 
Utemeljitev   Jugovzhodno od vasi na poljih z ledinskim
razglasitve:  imenom Prapornica se nahajajo ostanki
              bronastodobne naselbine v velikosti 200 x 100
              metrov. Med površinskimi najdbami je največ
              odlomkov lončenine iz bronaste dobe in hišnega
              ometa. Kulturna plast je v večjem delu
              neprekopana, zaradi česar je naselbina
              izrednega pomena za vrednotenje bronastodobne
              kulturne krajine.
 
Opis          Varstveni režim določa:
varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
              znanstveno proučevanje;
              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
              druge prostorske možnosti umestitve objektov
              javnega interesa;
              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
              obdelavo;
              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
              primerno vključiti v okolje ter v turistično
              promocijo kraja;
              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
              raziskavi v robne dele varovanih površin
              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
              spremembo projekta.
 
Merilo:       M = 1 : 288
 
EŠD:          10342
Ime enote:    Gančani – Eneolitska naselbina Gospodsko
 
Lokacija :    parc. št.: 2548, 2549, 2550, južni del 2576/2,
              južni del 2576/3, južni del 2576/4, južni del
              2577, 2578 vse k.o. Gančani
 
Utemeljitev   Severno od vasi so na poljih z ledinskim imenom
razglasitve:  Gospodsko ostanki eneolitske naselbine,
              ugotovljene na podlagi površinskih najdb
              (odlomki lončenine, kamnite sekire). Večinoma
              še neprekopana kulturna plast predstavlja
              izredni raziskovalni potencial za razumevanje
              poselitvene slike v povodju reke Ledave v
              eneolitskem obdobju.
Opis          Varstveni režim določa:
varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
              znanstveno proučevanje;
              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
              – z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
              – prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in
              vlak;
              – prepovedano je izkopavanje panjev in skal;
              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
              druge prostorske možnosti umestitve objektov
              javnega interesa;
              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
              obdelavo;
              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
              primerno vključiti v okolje ter v turistično
              promocijo kraja;
              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
              raziskavi v robne dele varovanih površin
              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
              spremembo projekta.
 
Merilo:       M = 1 : 2880
 
EŠD:          1242
Ime enote:    Gančani – Gomilno grobišče Bogojinski gozd
 
Lokacija :    parc. št.: severni del 1 k.o. Gančani
 
Utemeljitev   V gozdu vzhodno od ceste Gančani–Bogojina se
razglasitve:  nahajata dve poškodovani gomili iz neznanega
              časa. Gomili sta arheološki terenski spomenik v
              prvotni legi. Ohranjata se v nespremenjeni
              obliki.
 
Opis          Varstveni režim določa:
varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
              znanstveno proučevanje;
              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
              – z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
              – prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in
              vlak;
              – prepovedano je izkopavanje panjev in skal;
              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
              druge prostorske možnosti umestitve objektov
              javnega interesa;
              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
              obdelavo;
              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
              primerno vključiti v okolje ter v turistično
              promocijo kraja;
              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
              raziskavi v robne dele varovanih površin
              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
              spremembo projekta.
 
Merilo:       M = 1 : 2880
 
EŠD:          1252
Ime enote:    Gančani – Rimska gomila Hraščica
 
Lokacija :    parc. št.: jugozahodni del 9 k.o. Gančani
 
Utemeljitev   Vzhodno od ceste Gančani–Bogojina, v gozdu z
razglasitve:  ledinskim imenom Hraščica, se nahaja
              rimskodobna gomila, ki je bila leta 1974
              arheološko sondirana. Njena višina je 1,1
              metra, premer 19,5 metra. Gomila predstavlja
              enega od prostorskih markerjev rimskodobne
              kulturne krajine, zato se jo ohranja v
              neokrnjeni obliki.
 
Opis          Varstveni režim določa:
varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
              znanstveno proučevanje;
              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
              – z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
              – prepovedana je gradnja novih gozdnih cest in
              vlak;
              – prepovedano je izkopavanje panjev in skal;
              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
              druge prostorske možnosti umestitve objektov
              javnega interesa;
              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
              obdelavo;
              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
              primerno vključiti v okolje ter v turistično
              promocijo kraja;
              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi kulturno
              varstvenih pogojev in soglasja ali strokovnih
              podlag možno po predhodni arheološki raziskavi
              v robne dele varovanih površin locirati
              infrastrukturne objekte in komunalne vode,
              vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
              spremembo projekta.
 
Merilo:       M = 1 : 2880
 
EŠD:          1253
Ime enote:    Gančani – Rimska cesta
 
Lokacija :    parc. št.: 3544-4045 (deli parcel) in 2999-3184
              (deli parcel) vse k.o. Gančani.
 
Utemeljitev   Vzhodno od Gančanov je med njivami in travnikih
razglasitve:  vse do naselja Renkovci na površini še vidna
              trasa rimske ceste. S svojo povezovalno
              funkcijo med posameznimi naselbinskimi območji
              predstavlja pomemben kulturni element v
              prostoru, pri čemer pa je poleg smeri ceste
              pomembna tudi njena struktura.
 
Opis          Varstveni režim določa:
varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
              znanstveno proučevanje;
              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
              – z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
              – prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;
              – prepoved izkopavanja panjev in skal;
              – prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur,
              ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali
              spreminjale konfiguracijo terena;
              – čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za
              gnojenje in zatiranje škodljivcev;
              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
              druge prostorske možnosti umestitve objektov
              javnega interesa;
              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
              obdelavo;
              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
              primerno vključiti v okolje ter v turistično
              promocijo kraja;
              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
              raziskavi v robne dele varovanih površin
              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
              spremembo projekta.
 
Merilo:       M = 1 : 2880
 
EŠD:          1251
Ime enote:    Gančani – Rimska gomila Logarnica
 
Lokacija :    parc. št.: južni del 12/3 k.o. Gančani.
 
Utemeljitev   Vzhodno od ceste Gančani–Renkovci je v gozdu
razglasitve:  rimska gomila, ki je bila leta 1974 arheološko
              sondirana. Višina gomile je 1,3 metra, širina
              pa 13 metrov. Gomila predstavlja enega od
              prostorskih markerjev rimskodobne kulturne
              krajine, zato se jo ohranja v neokrnjeni
              obliki.
 
Opis          Varstveni režim določa:
varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
              znanstveno proučevanje;
              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
              – z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
              – prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;
              – prepoved izkopavanja panjev in skal;
              – čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za
              gnojenje in zatiranje škodljivcev;
              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
              druge prostorske možnosti umestitve objektov
              javnega interesa;
              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
              obdelavo;
              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
              primerno vključiti v okolje ter v turistično
              promocijo kraja;
              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
              raziskavi v robne dele varovanih površin
              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
              spremembo projekta.
 
Merilo:       M = 1 : 2880
 
EŠD:          10663
Ime enote:    Ižakovci – Gomila
 
Lokacija :    parc. št.: 853 k.o. Ižakovci
 
Utemeljitev   Zahodno od ceste Ižakovci–Beltinci so na njivi
razglasitve:  ostanki skoraj popolnoma izravnane, časovno
              neopredeljene gomile. Kot priča človekovega
              delovanja je, pa čeprav izravnava, pomembna za
              razumevanje razvoja kulturne krajine.
 
Opis          Varstveni režim določa:
varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
              znanstveno proučevanje;
              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
              druge prostorske možnosti umestitve objektov
              javnega interesa;
              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
              obdelavo;
              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
              primerno vključiti v okolje ter v turistično
              promocijo kraja;
              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
              raziskavi v robne dele varovanih površin
              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
              spremembo projekta.
 
Merilo:       M = 1 : 2880

EŠD:          1239
Ime enote:    Ižakovci – Rimska naselbina
 
Lokacija :    parc. št.: 264, 291-310, 311/1, 311/2, 312-322,
              323/1, 323/2, 324-330 vse k.o. Ižakovci
 
Utemeljitev   Na njivskih površinah z ledinskim imenom
razglasitve:  Osredek, severozahodno od Ižakovec, odlomki
              rimskih tegul in lončenine. Gre za ostanke
              rimske naselbine v velikosti 300 x 300 metrov.
 
Opis          Varstveni režim določa:
varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
              znanstveno proučevanje;
              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
              –  v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer
              v procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
              druge prostorske možnosti umestitve objektov
              javnega interesa;
              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
              obdelavo;
              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
              primerno vključiti v okolje ter v turistično
              promocijo kraja;
              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
              raziskavi v robne dele varovanih površin
              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
              spremembo projekta.
 
Merilo:       M = 1 : 2880

EŠD:          1237
Ime enote:    Lipovci – Rimska gomila
 
Lokacija :    parc. št.: 1205/2 in 1206 k.o. Lipovci
 
Utemeljitev   Ob poljski poti zahodno od ceste Dokležovje–
razglasitve:  Lipovci se nahaja danes izravnana rimskodobna
              gomila. Čeprav izravnana, predstavlja enega od
              prostorskih markerjev rimskodobne kulturne
              krajine.
 
Opis          Varstveni režim določa:
varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
              znanstveno proučevanje;
              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
              – prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur,
              ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali
              spreminjale konfiguracijo terena;
              – čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za
              gnojenje in zatiranje škodljivcev;
              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
              druge prostorske možnosti umestitve objektov
              javnega interesa;
              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
              obdelavo;
              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
              primerno vključiti v okolje ter v turistično
              promocijo kraja;
              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
              raziskavi v robne dele varovanih površin
              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
              spremembo projekta.
 
Merilo:       M = 1 : 2880
 
EŠD:          1244
Ime enote:    Lipa – Arheološko območje Gomilčice
 
Lokacija :    parc. št.: 3132/1 in 3132/2 k.o. Lipa
 
Utemeljitev   Na rahlo dvignjenem platoju z ledinskim imenom
razglasitve:  Gomilčice zahodno od vasi Lipa, so bile na
              njivah najdeni odlomki eneolitske lončenine.
              Lokacija je pomembna za razumevanje poselitvene
              dinamike v kulturni krajini v prazgodovinskih
              obdobjih.
 
Opis          Varstveni režim določa:
varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
              znanstveno proučevanje;
              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
              – z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
              – prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;
              – prepoved izkopavanja panjev in skal;
              – prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur,
              ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali
              spreminjale konfiguracijo terena;
              – čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za
              gnojenje in zatiranje škodljivcev;
              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
              druge prostorske možnosti umestitve objektov
              javnega interesa;
              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
              obdelavo;
              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
              primerno vključiti v okolje ter v turistično
              promocijo kraja;
              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
              raziskavi v robne dele varovanih površin
              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
              spremembo projekta.
 
Merilo:       M = 1 : 2880

EŠD:          15559
Ime enote:    Lipovci – Arheološko najdišče Popava
 
Lokacija :    parc. št.: 265/3, 266/3, 266/6, 266/9, 266/10,
              266/11, 267/3, 267/4, 267/6, 267/7, 267/10,
              268/1, 268/4, 269/1, 271, 272/2, 272/5, 273/2,
              273/5, 274/2, 274/4, 274/6, 275/2, 275/4,
              275/6, 276/2, 276/5, 276/6, , 276/8, 276/11,
              276/14, 276/16, 276/18, 276/20, 277/2, 277/4,
              277/6, 278/2, 278/4, 278/6, 278/8, 278/9,
              278/11, 279/1, 279/6, 280/1, 280/6, 281/1,
              281/6, 282/2, 282/4, 282/5, 283/2, 283/4,
              283/5, 284/2, 284/5, 285/2, 285/5, 286/9,
              vzhodni del 2965, vzhodni del 2966, vzhodni del
              2967, zahodni del 2968, 2970 vse k.o. Lipovci
 
Utemeljitev   Pred gradnjo avtoceste so bile na območju z
razglasitve:  ledinskim imenom Popava odkrite in delno tudi
              podrobneje raziskani ostanki naselbin iz
              obdobja eneolitika, zgodnjega srednjega veka in
              rimske dobe, kakor tudi grobišče iz obdobja
              zgodnjega srednjega veka. Večfazno in
              kompleksno arheološko najdišče je izrednega
              pomena za razumevanje poselitvene dinamike v
              arheoloških obdobjih za širše območje
              jugovzhodnih Alp.
Opis          Varstveni režim določa:
varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
              znanstveno proučevanje;
              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
              – prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur,
              ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali
              spreminjale konfiguracijo terena;
              – čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za
              gnojenje in zatiranje škodljivcev;
              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
              druge prostorske možnosti umestitve objektov
              javnega interesa;
              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
              obdelavo;
              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
              primerno vključiti v okolje ter v turistično
              promocijo kraja;
              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
              raziskavi v robne dele varovanih površin
              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
              spremembo projekta.
 
Merilo:       M = 1 : 2880

EŠD:          1243
Ime enote:    Lipovci – Arheološko območje
 
Lokacija :    parc. št.: 694-762, 802-855/2, 856/1, in 860/1-
              926, jugovzhodni del 1246/1, osrednji del
              1889/1 vse k.o. Lipovci
 
Utemeljitev   Na njivah južno od vasi in zahodno od ceste
razglasitve:  Lipovci–Dokležovje je rahlo dvignjen plato v
              velikosti 200 x 300 metrov, kjer je bila ob
              arheološkem sondiranju ugotovljena prisotnost
              rimskodobne lončenine v kulturni plasti.
              Naravno dvignjena lega nakazuje pomembnejšo
              naselbino iz rimskega obdobja.
 
Opis          Varstveni režim določa:
varstvenega   – varovanje arheoloških ostalin v zemljiščih in
režima:       v prostoru kot vira človekove preteklosti in
              kot sredstva za arheološko, zgodovinsko in
              znanstveno proučevanje;
              – zemljišče se ohranja v obstoječem stanju;
              – z gozdom se gospodari na tradicionalen način;
              – prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak;
              – prepoved izkopavanja panjev in skal;
              – prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur,
              ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali
              spreminjale konfiguracijo terena;
              – čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za
              gnojenje in zatiranje škodljivcev;
              – v zemljišča se posega le izjemoma, in sicer v
              procesu znanstvenega preučevanja in/ali v
              primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse
              druge prostorske možnosti umestitve objektov
              javnega interesa;
              – v takšnem primeru je potrebno zagotoviti
              predhodne arheološke raziskave s pridobitvijo
              popolnega najdiščnega arhiva in njegovo
              obdelavo;
              – v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in
              za širši prostor kulturno izpovednih ostalin,
              je le-te potrebno prezentirati »in situ« in jih
              primerno vključiti v okolje ter v turistično
              promocijo kraja;
              – izjemoma je ob predhodni pridobitvi
              kulturnovarsvenih pogojev in soglasja ali
              strokovnih podlag možno po predhodni arheološki
              raziskavi v robne dele varovanih površin
              locirati infrastrukturne objekte in komunalne
              vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo
              spremembo projekta.
 
Merilo:       M = 1 : 2880
 
EŠD:          2871
Ime enote:    Beltinci – Cerkev sv. Ladislava
 
Lokacija:     parc. št. 1695, 1696 k.o. Beltinci
Utemeljitev   Glavno fasado krasi slikovito pročelje, ki ga
razglasitve:  levo in desno dopolnjujeta dva okrogla stolpa.
              Baročno cerkev iz 18. stoletja je v
              devetdesetih letih 19. stoletja predelal v
              neobaročno – klasicističnem stilu slaven
              avstroogrski arhitekt Max von Ferstl. Baročna
              in neobaročna arhitektura se skladno
              dopolnjujeta. Prvotna lesena cerkev, ki je bila
              krita s skodlami, je bila omenjena leta 1699,
              in so jo uporabljali grofje iz bližnjega gradu.
              V glavnem oltarju je bila slika Gospodovega
              vstajenja. Zidano cerkev, posvečeno sv.
              Ladislavu, je dal leta 1742 zgraditi general
              Ladislav Ebergeny in je služila tudi krajanom.
              Kot samostojna župnija se Beltinci omenjajo
              šele leta 1760. Leta 1777 so stranski ladji
              dodali še zvonik. Leta 1890, so ji na severni
              strani dozidali stransko ladjo, leta 1894 pa
              stransko kapelo, posvečeno Mariji, ki jo krasi
              kamniti oltar. Pod Marijino kapelo so zgradili
              grobnico grofov Zichyjev. Prvotni glavni oltar,
              ki je sedaj preurejen, je bil iz leta 1799. Nad
              oltarjem je slika sv. Ladislava. Daritveni
              oltar je cerkev dobila leta 1972, prižnico pa
              leta 1959. Krstni kamen je iz leta 1749. V
              stranski ladji so kipi Srca Jezusovega, sv.
              Marije, sv. Jožefa in sv. Frančiška. V cerkveni
              grobnici so pokopani grof Avgust Zichy, njegova
              žena Hedvika in njune hčere: Marija, Teodora in
              Anastazija. Na cerkvenem trgu je na visokem
              stebru lesena kopija kipa sv. Teodorja,
              nekdanjega zavetnika Benetk, kjer so imeli
              beltinski grofje Zichyji, svojo poletno
              rezidenco, in beneški studenec. Arhitekt je bil
              Max von Ferstl.
              Cerkev predstavlja edinstven in izredno
              kvaliteten primer arhitekture na baročni
              osnovi, ki jo je na koncu 19. stoletja predelal
              v neobaročni in neoklasicističen stil takrat
              vodilni avstroogrski arhitekt Max fon Ferstl.
              Po svoji kvaliteti najbolj izstopata
              neoklasicistična kapela in grobnica pod njo,
              domiselno oblikovana zahodna fasada z dvema
              stolpičema in skladno preoblikovana
              notranjščina.
 
Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
varstvenega   – varovanje kulturnih, umetnostnih,
režima:       arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot
              v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti
              ter varovanje vseh vedut na spomenik;
              – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
              spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih
              spomeniških lastnosti;
              – prepoved predelav vseh sestavnih delov in
              likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot
              del spomenika;
              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
              neokrnjenih prvin arhitekture po načelu
              ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov,
              lege in materialov;
              – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost,
              tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene,
              razen vzdrževalnih posegov;
              – omogočanje predstavitve celote in posameznih
              zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v
              meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne
              moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
              – v območju spomenika je prepovedano posegati v
              prostor s postavljanjem objektov trajnega in
              začasnega značaja, vključno z nadzemno
              infrastrukturo ter nosilci reklam;
              – prepoved vseh posegov v arheološke plasti
              spomenika, razen pooblaščenim osebam.
              Zavarovano območje je namenjeno:
              – trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter
              ohranitvi kulturnih, arhitekturnih,
              urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in
              krajinskih vrednot;
              – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
              – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
              situ, tisku in drugih medijih;
              – učno demonstracijskem delu in znanstveno
              raziskovalnem delu;
              – opravljanju sakralnih obredov.
Merilo:       1 : 2880
 
EŠD:          6790
Ime enote:    Beltinci – Grad
 
Lokacija:     parc. št. 1672/1, 1676, 1677, 1678, 1679/1,
              1680, 1681, 1682, 1683, 1684, 1685/1, 1685/2,
              1685/3, 1686, 1687, 1688, 1689, 1690/1, 1690/3,
              1691, 1692, 1693 vse k.o. Beltinci
Utemeljitev   Enonadstropno nepodkleteno graščino sestavljata
razglasitve:  dva cela in dva okrnjena trakta s tremi
              okroglimi stolpi na vogalih, ki so za etažo
              višji od traktov. Vse fasade so prevotljene z
              večjimi pokončnimi okni v nadstropju in
              manjšimi pokončnimi okni opremljeni s kovanimi
              mrežami v pritličju. Okoli oken so gladke
              maltaste obrobe. Pod streho poteka konkavni
              podstrešni venec, ki je na vsakem stolpu in
              traktu različnih dimenzij. Vhodna vzhodna
              fasada je trinajstosna in ima neenakomerno
              razporejene okenske osi. Vhod v grad vodi skozi
              vhodni kamnoseško izdelani kamniti portal
              nekako na sredini trakta. Severna fasada je
              enajstosna, zahodna okrnjena fasada pa le
              petosna. Južna štiriosna fasada je prav tako
              kot zahodna močno okrnjena. Dvoriščne fasade so
              vse poenotene in imajo v pritličju in
              nadstropju arkadni hodnik. Prostori pritličja
              in arkadnega hodnika pritličja in nadstropja so
              obokani, prostori nadstropja so ravno stropani.
              Nižinski grad panonskega tipa iz 17. stoletja,
              ki stoji sredi razsežnega angleškega parka, je
              nekdaj ščitil vodni jarek. Grajski kompleks, ki
              je predstavljal središče zemljiške posesti
              sredi vasi, na katastru iz 19. stoletja še
              sestavljajo štirje grajski trakti okoli
              obsežnega grajskega dvorišča. Sestavni del
              grajskega kompleksa predstavljata še baročna
              grajska žitnica ob vstopu v trg in grajski
              mlin, ki pa je bil zaradi predelav in dozidav v
              devetdesetih letih 20. stoletja degradiran do
              nerazpoznavnosti. Gradbena zgodovina gradu ni v
              celoti jasna. Ime Beltinci izvira iz osebnega
              imena Beleta, Belta, ki se med panonskimi
              Slovenci omenja že v 11. stoletju. Mimo
              današnjih Beltincev je že v starem veku vodila
              rimska cesta med današnjo Lendavo–Radgono. V
              13. stoletju so bili lastniki gradu in
              Beltincev rodbina Jure, od leta 1265 do 1644 pa
              rodbina Hahold, lastniki lendavskega gradu, ki
              ga poznamo tudi pod imenom Banfy. Zelo pomemben
              za zgodovino gradu je Avgust Zichy, ki je leta
              1893 naročil znanemu arhitektu Maxu v. Ferstlu
              dozidavo k obstoječi baročni župnijski cerkvi,
              gradnjo kapele Matere Božje in grobnice pod
              njo. Leta 1977 je bila v skupni grobnici poleg
              očeta, matere in sester pokopana še poslednja
              iz družine Zichy.
              Pred 16. stoletjem o gradu ni bilo natančnejših
              podatkov, zato lahko o podobi gradu sklepamo le
              na osnovi analogij. Prvi uporabni podatki s
              katerimi razpolagamo je poročilo o gradu v
              dnevniku grofov Banfyjev iz leta 1532. Glavno
              poslopje pravokotne oblike je takrat obdajalo
              obrambno obzidje s štirimi stolpi, okoli
              katerega je bil speljan jarek z vodo iz potoka
              Črnec. Obliko in utrdbeni sistem je pogojevala
              turška nevarnost in kmečki upori v 16.
              stoletju. Na kopiji grafike iz leta 1681 ima
              grad še vedno izrazit obrambni karakter. Štiri
              enako visoki enonadstropni trakti obkrožajo
              notranje dvorišče. Na severu se na skrajnem
              zahodnem delu k traktu prislanja pravokoten
              obramben trinadstropen stolp. Okoli grajskega
              kompleksa je videti močno utrjeno obrambno
              obzidje, ki ga obkroža jarek z vodo. Obzidje je
              na severu in jugu ojačano z obrambno peto s
              stolpoma. Verjetno gre za isto gradbeno fazo
              gradu, ki jo omenja poročilo grofov Banfy iz
              leta 1532. Leta 1690 so po končani turški
              nevarnosti obzidje okoli gradu odstranili in
              pozidali baročni grad, podoben današnjemu. Leta
              1708 so Kruci močno poškodovali grad. Današnja
              podoba gradu je močno okrnjena.
              V obsežnem parku oblikovanem v krajinskem slogu
              je na zahodni strani še ohranjena obokana
              ledenica. Območje nekoč obsežnega grajskega
              parka je z izgradnjo nogometnega stadiona
              zmanjšano za več kot tretjino originalne
              velikosti. Na južni strani je bil manjši
              formalni vrt.
              Beltinški grad skupaj s prostranim parkom
              predstavlja redek primer nižinskega utrdbenega
              gradu panonskega tipa na ozemlju Slovenije.
 
Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
varstvenega   – varovanje kulturnih, umetnostnih,
režima:       arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot
              v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti
              ter varovanje vseh vedut na spomenik;
              – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
              spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih
              spomeniških lastnosti;
              – prepoved predelav vseh sestavnih delov in
              likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot
              del spomenika;
              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
              neokrnjenih prvin arhitekture po načelu
              ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov,
              lege in materialov;
              – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost,
              tlorise, gabarita gradu in arhitekturne člene,
              razen vzdrževalnih posegov;
              – omogočanje predstavitve celote in posameznih
              zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v
              meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne
              moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
              – v območju spomenika je prepovedano posegati v
              prostor s postavljanjem objektov trajnega in
              začasnega značaja, vključno z nadzemno
              infrastrukturo ter nosilci reklam;
              – prepoved vseh posegov v arheološke plasti
              spomenika, razen pooblaščenim osebam;
              – grajski park se varuje v kompoziciji
              vrtnoarhitekturne zasnove, njegove strukturne
              poteze, kulturne sestavine (grajeni objekti,
              skulpture) in naravne sestavine, ki so
              vključene v kompozicijo (vsa vegetacija,
              topografija – relief).
              Zavarovano območje je namenjeno:
              – trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter
              ohranitvi kulturnih, arhitekturnih,
              urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in
              krajinskih vrednot;
              – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
              – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
              situ, tisku in drugih medijih;
              – učno demonstracijskem delu in znanstveno
              raziskovalnem delu.
Merilo:       1 : 2880

EŠD:          4266
Ime enote:    Beltinci – Grajska žitnica Granar
 
Lokacija:     parc. št. 91/3, 93 k.o. Beltinci
Utemeljitev   Baročna žitnica iz 18. stoletja je obsežna
razglasitve:  zgradba izrazito podolžnega tipa v treh etažah,
              ki jo pokriva dvokapnica s čopoma. Na desni
              strani se k fasadi prislanja neprimerno
              gospodarsko poslopje, ki ga je pred prenovo
              potrebno odstraniti. Fasado členijo majhne
              pravokotne okenske odprtine z maltastimi
              obrobami in maltasta fasadna dekoracija iz
              gladkih oprog, ki loči dele fasade v pravokotna
              polja. V oknih pritličja in prvega nadstropja
              so še ohranjene originalne baročne kovane
              mreže. Nad glavnim vhodom je baročni enoosni
              arkadni izzidek. Vhod s prekrasnim kamnitim
              baročnim portalom v katerem je v prstanu
              izpisana letnica 1750 krasijo neprecenljive
              kovane vratnice z baročnimi dekoracijami.
              Grajska žitnica se še bolj kot s svojo
              zunanjostjo odlikuje z neverjetno ohranjeno
              obokano notranjščino v treh etažah. Baročni
              prostori vseh treh etaž v katere stopamo levo
              in desno od stopnišča v dva velika obokana
              prostora etaže in enega ravno stropanega v
              centralnem izzidku so ohranjeni v vseh baročnih
              detajlih, vključno z originalnimi lesenimi
              podnicami iz faze gradnje. V obokano pritlično
              etažo stopamo navzdol po lesenem stopnišču v
              obokana prostora levo in desno od vhodnega
              podesta. Talna površina levega dela kleti je še
              vedno tlakovana z originalnim tlakom iz mačjih
              glav. Oboki vseh treh etaž slonijo na opečnih
              slopih. Križnorebraste oboke med seboj ločujejo
              oproge, ki izhajajo iz slopov. Slopi so v
              spodnjem delu rahlo razširjeni in predstavljajo
              statično oporo za oboke, ki jih nosijo slopi.
              Prostori v izzidku so ravno stropani s tramovno
              konstrukcijo. Leseno stopnišče je v celoti
              ohranjeno iz baročne gradbene faze.
              Stavba je postavljena pravokotno na cesto
              Beltinci–Murska Sobota in je do obdobja večje
              pozidave po drugi svetovni vojni predstavljala
              neločljiv del grajskega kompleksa s parkom.
              Žitnica predstavlja enega redkih tako
              kvalitetnih primerov baročne grajske žitnice
              pri nas.
 
Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
varstvenega   – varovanje kulturnih, umetnostnih,
režima:       arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot
              v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti
              ter varovanje vseh vedut na spomenik;
              – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
              spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih
              spomeniških lastnosti;
              – prepoved predelav vseh sestavnih delov in
              likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot
              del spomenika;
              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
              neokrnjenih prvin arhitekture po načelu
              ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov,
              lege in materialov;
              – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost,
              tlorise, primarne gabarite granarja in
              arhitekturne člene, razen vzdrževalnih posegov;
              – omogočanje predstavitve celote in posameznih
              zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v
              meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne
              moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
              – v območju spomenika je prepovedano posegati v
              prostor s postavljanjem objektov trajnega in
              začasnega značaja, vključno z nadzemno
              infrastrukturo ter nosilci reklam;
              – prepoved vseh posegov v arheološke plasti
              spomenika, razen pooblaščenim osebam.
              Zavarovano območje je namenjeno:
              – trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter
              ohranitvi kulturnih, arhitekturnih,
              urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in
              krajinskih vrednot;
              – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
              – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
              situ, tisku in drugih medijih;
              – učno demonstracijskem delu in znanstveno
              raziskovalnem delu.
Merilo:       1 : 2880
 
 
EŠD:          6792
Ime enote:    Beltinci – Gostišče Zvezda
 
Lokacija:     parc. št. 1447/1, k.o. Beltinci
Utemeljitev   Enonadstropna stavba predstavlja tipičen primer
razglasitve:  secesijske arhitekture madžarskega vplivnega
              prostora s secesijskimi čeli nad strešnim
              vencem. Fasado členi secesijska dekoracija,
              medtem ko je notranjost že močno degradirana in
              bo potrebno pri prenovi upoštevati njen
              primarni videz. Stavba v obliki črke L ima vhod
              na vogalu in stoji ob cesti Murska Sobota–
              Lendava.
              Gostišče Zvezda predstavlja redek primer
              nadstropne secesijske stavbe v trškem okolju.
 
Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
varstvenega   – varovanje kulturnih, umetnostnih,
režima:       arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot
              v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti
              ter varovanje vseh vedut na spomenik;
              – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
              spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih
              spomeniških lastnosti;
              – prepoved predelav vseh sestavnih delov in
              likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot
              del spomenika;
              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
              neokrnjenih prvin arhitekture po načelu
              ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov,
              lege in materialov;
              – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost,
              tlorise, gabarite stavbe in arhitekturne člene,
              razen vzdrževalnih posegov;
              – omogočanje predstavitve celote in posameznih
              zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v
              meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne
              moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
              – v območju spomenika je prepovedano posegati v
              prostor s postavljanjem objektov trajnega in
              začasnega značaja, vključno z nadzemno
              infrastrukturo ter nosilci reklam.
              Zavarovano območje je namenjeno:
              – trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter
              ohranitvi kulturnih, arhitekturnih,
              urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in
              krajinskih vrednot;
              – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
              – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
              situ, tisku in drugih medijih;
              – učno demonstracijskem delu in znanstveno
              raziskovalnem delu.
Merilo:       1 : 2880
 
EŠD:          6793
Ime enote:    Beltinci – hiša Mladinska 8
 
Lokacija:     parc. št. 1466 k.o. Beltinci
Utemeljitev   Pritlična, vogalna hiša ima izrazito podolžen
razglasitve:  tloris. Okenska os vogala s čelom je okrašena s
              šivanima robovoma, baročnim okraskom nad oknom,
              reliefom in secesijsko oblikovanim čelom. Okna
              in vrata so poudarjena z bogato arhitekturno
              profilacijo in med seboj povezana z enotno
              oprogo vzdolž cele čelne fasade. Pod okni so
              parapetna polja. Pod streho poteka konzolni
              venec. V notranjosti so še ohranjeni
              arhitekturni detajli vključno s stavbnim
              pohištvom in zaprtim dvoriščem.
              Hiša predstavlja najkvalitetnejši primer
              madžarske arhitekture s konca 19. stoletja.
 
Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
varstvenega   – varovanje kulturnih, umetnostnih,
režima:       arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot
              v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti
              ter varovanje vseh vedut na spomenik;
              – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
              spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih
              spomeniških lastnosti;
              – prepoved predelav vseh sestavnih delov in
              likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot
              del spomenika;
              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
              neokrnjenih prvin arhitekture po načelu
              ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov,
              lege in materialov;
              – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost,
              tlorise, gabarite stavbe in arhitekturne člene,
              razen vzdrževalnih posegov;
              – omogočanje predstavitve celote in posameznih
              zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v
              meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne
              moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
              – v območju spomenika je prepovedano posegati v
              prostor s postavljanjem objektov trajnega in
              začasnega značaja, vključno z nadzemno
              infrastrukturo ter nosilci reklam.
              Zavarovano območje je namenjeno:
              – trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter
              ohranitvi kulturnih, arhitekturnih,
              urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in
              krajinskih vrednot;
              – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
              – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
              situ, tisku in drugih medijih;
              – učno demonstracijskem delu in znanstveno
              raziskovalnem delu.
Merilo:       1 : 2880
 
 
EŠD:          6832
Ime enote:    Beltinci – Domačija Duh
 
Ulica:        Mladinska ulica
Hišna         3
številka:
Lokacija:     parc. št. 1436, k.o. Beltinci
 
Utemeljitev   Panonsko domačijo v »L« sestavljajo zidana
razglasitve:  stanovanjska hiša in niz zidanih gospodarskih
              poslopij. Stanovanjska hiša se ponaša z izjemno
              bogato fasadno členitvijo, ki ji poseben pečat
              na glavni obcestni fasadi daje izstopajoči
              dvooosni obcestni rizalit. Pokriva jo opečna
              dvokapnica s podaljšanim dvoriščnim napuščem,
              ki ga podpirajo leseni stebri. Pod napuščem je
              urejen dvoriščni gank z leseno dekorativno
              ograjo in betonskim štokanim tlakom. Ohranjeno
              je prvotno zunanje leseno stavbno pohištvo z
              izjemnimi profiliranmi detajli, ki so vidni
              tako na oknih kot na glavnih vhodnih vratih.
              Hiša je v celoti ohranila prvotno tlorisno
              zasnovo.
              Gospodarska poslopja, ki se pravokotno stikajo
              s stanovanjskim delom, pokriva opečna
              dvokapnica s podaljšanim napuščem na dvoriščni
              strani. V tem nizu se je ohranilo značilno
              »gümlo«, ki sloni na dveh zidanih štirikotnih
              stebrih. Večji del gospodarskih poslopij je
              ohranil stavbno pohištvo in samo tlorisno
              zasnovo.
              Domačija z letnico 1926 v čelu stanovanjske
              hiše, predstavlja značilni panonski dom na »L«.
 
Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
varstvenega   – varovanje etnoloških, arhitekturnih in
režima:       krajinskih vrednot v celoti, v njihovi
              izvirnosti in neokrnjenosti;
              – posebno varovanje zunanjosti objektov,
              njihove gradbene substance, tlorisne zasnove,
              notranje opreme in vplivnega območja;
              – prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in
              gabarite stavb, razen vzdrževalnih posegov;
              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
              neokrnjenih prvin spomenika po načelu
              ohranjanja originala;
              – prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture
              in reklam.
              Zavarovano območje je namenjeno:
              – trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih
              vrednot;
              – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
              – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
              situ, tisku in drugim medijem;
              – učno-demonstracijskem delu;
              – znanstveno-raziskovalnemu delu.
 
Merilo:       1 : 2500

EŠD:          1474
Ime enote:    Beltinci – Domačija Novak
 
Ulica:        Panonska ulica
Hišna         55
številka:
Lokacija:     parc. št. 1372/1, 1372/2, 1373, k.o. Beltinci
 
Utemeljitev   Domačija stoji ob glavni cesti skozi naselje.
razglasitve:  Visoko pritlično zidano stanovanjsko hišo, ki z
              daljšo štiriosno stranico in poudarjenim
              rizalitom z delnim čopom v čelu gleda na cestno
              stran, pokriva opečna dvokapnica. Na dvoriščni
              strani se je ohranil značilni leseni gank z
              enoramnim čelnim stopniščem, ki ga zapira
              preprosto oblikovana lesena ograja. Ohranjen je
              del stavbnega pohištva, predvsem na dvoriščni
              strani. Glavni vhod z dvoriščne strani zapirajo
              izjemno dekorativna dvokrilna vrata z
              ohranjenim okovjem. Hiša ima obokano klet.
              Vzporedno s hišo stoji še ohranjen starejši niz
              gospodarskih poslopij z značilnim »gümlom«, ki
              sloni na lesenih stebrih.
              Stanovanjska hiša grajena v 30-ih letih 20.
              stoletja, sodi med bogatejšo trško arhitekturo.
              Gospodarska poslopja pa predstavljajo značilno
              panonsko stavbarstvo tega območja.
 
Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
varstvenega   – varovanje etnoloških, arhitekturnih in
režima:       krajinskih vrednot v celoti, v njihovi
              izvirnosti in neokrnjenosti;
              – posebno varovanje zunanjosti objektov,
              njihove gradbene substance, tlorisne zasnove,
              notranje opreme in vplivnega območja;
              – prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in
              gabarite stavb, razen vzdrževalnih posegov;
              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
              neokrnjenih prvin spomenika po načelu
              ohranjanja originala;
              – prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture
              in reklam.
              Zavarovano območje je namenjeno:
              – trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih
              vrednot;
              – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
              – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
              situ, tisku in drugim medijem;
              – učno-demonstracijskem delu;
              – znanstveno-raziskovalnemu delu.
 
Merilo:       1 : 2500

EŠD:          17514
Ime enote:    Beltinci – Domačija Šaruga
 
Ulica:        Kmečka ulica
Hišna         12
številka:
Lokacija:     parc. št. 1231, k.o. Beltinci
 
Utemeljitev   Domačija sestoji iz pritlične zidane
razglasitve:  stanovanjske hiše s podolžno obulično fasado in
              zidanimi gospodarskimi poslopji v L krak. V
              pročelju in glavni obulični fasadi stanovanjske
              hiše, je mogoče slediti bogati fasadni
              členitvi, ki jo na svojstven način poudarjajo
              ohranjena okna z naoknicami in kovanimi
              okenskimi mrežami. Vzdolž dvoriščne fasade pod
              podaljšanim napuščem je urejen leseni gank s
              preprosto oblikovano lesno ograjo in opečnim
              tlakom. V celoti se je ohranila notranja
              tlorisna zasnova.
              Pravokotno na stanovanjsko hišo stoji niz
              zidanih gospodarskih poslopij, ki jih
              zaključuje značilno gümlo na zidanih
              profiliranih štirikotnih stebrih. V lesenem
              zatrepu se v vertikalah odpirajo manjše
              polkrožne odprtine za golobe.
              Celotni domačijski kompleks uokvirja stara
              gabrova živa meja.
              Domačija Šaruga, z letnico 1928 v pročelju
              stanovanjske hiše, sodi med redko ohranjene
              značilne manjše panonske domačije.
 
Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
varstvenega   – varovanje etnoloških, arhitekturnih in
režima:       krajinskih vrednot v celoti, v njihovi
              izvirnosti in neokrnjenosti;
              – posebno varovanje zunanjosti objektov,
              njihove gradbene substance, tlorisne zasnove,
              notranje opreme in vplivnega območja;
              – prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in
              gabarite stavb, razen vzdrževalnih posegov;
              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
              neokrnjenih prvin spomenika po načelu
              ohranjanja originala;
              – prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture
              in reklam.
              Zavarovano območje je namenjeno:
              – trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih
              vrednot;
              – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
              – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
              situ, tisku in drugim medijem;
              – učno-demonstracijskem delu;
              – znanstveno-raziskovalnemu delu.
 
Merilo:       1 : 2500

EŠD:          29583
Ime enote:    Ižakovci – Domačija Maučec
 
Ulica:        Ižakovci
Hišna         75
številka:
Lokacija:     parc. št. 1417/2, 1418/2, k.o. Ižakovci
 
Utemeljitev   Domačija v L stoji tik ob križišču glavne
razglasitve:  ceste. Sestoji iz pritlične zidane stanovanjske
              hiše, ki z daljšo stranico stoji vzdolž ceste
              in sklopa gospodarskih poslopij, ki se
              pravokotno stikajo z bivalnim delom. Hišo z
              letnico 1915 v pročelju, pokriva opečna
              dvokapnica z značilnim podaljšanim dvoriščnim
              napuščem, ki sloni na lesenih stebrih. Glavno
              obcestno in čelno fasado krasi zanimiva
              razgibana fasadna členitev z okenskimi okvirji
              s temeniki iz okroglih prodnikov, profiliranimi
              pilastri ter poudarjenimi talnim in mejnim
              zidcem. Ohranjeno je tako zunanje kot notranje
              stavbno pohištvo. Delno podkletena hiša je
              ohranila značilno pravokotno tlorisno zasnovo z
              vežo, kuhinjo, prednjo in zadnjo sobo ter
              shrambo.
              Niz pritličnih zidanih gospodarskih poslopij,
              ki se pravokotno stika s stanovanjsko hišo,
              pokriva opečna dvokapnica s podaljšanim
              dvoriščnim napuščem. V celoti se je ohranilo
              stavbno pohištvo, kakor tudi manjši detajli
              notranjosti kot tlaki in del notranje opreme.
              Domačija z letnico 1915 v čelu stanovanjske
              hiše, predstavlja del ohranjene značilne
              podeželske arhitekture panonskega območja.
 
Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
varstvenega   – varovanje etnoloških, arhitekturnih in
režima:       krajinskih vrednot v celoti, v njihovi
              izvirnosti in neokrnjenosti;
              – posebno varovanje zunanjosti objektov,
              njihove gradbene substance, tlorisne zasnove,
              notranje opreme in vplivnega območja;
              – prepoved vseh posegov v tlorisno zasnovo in
              gabarite stavb, razen vzdrževalnih posegov;
              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
              neokrnjenih prvin spomenika po načelu
              ohranjanja originala;
              – prepoved postavljanja nosilcev infrastrukture
              in reklam.
              Zavarovano območje je namenjeno:
              – trajni ohranitvi kulturnih in krajinskih
              vrednot;
              – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
              – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
              situ, tisku in drugim medijem;
              – učno-demonstracijskem delu;
              – znanstveno-raziskovalnemu delu.
 
Merilo:       1 : 2500
 
 
EŠD:          1254
Ime enote:    Dokležovje – Cerkev sv. Štefana
 
Lokacija:     Parc. št. 934/2, k.o. Dokležovje
Utemeljitev   Enoladijska cerkev s poligonalnim oltarnim
razglasitve:  zaključkom in zvonikom nad vhodno fasado je
              bila sezidana leta 1844. Fasade členijo lizene
              s širšim vodoravnim podstrešnim poljem in
              lunetnimi okni z maltastimi obrobami.
              Notranjščina je preprosta, oltarni prostor pa
              moderniziran.
 
Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
varstvenega   – varovanje kulturnih, umetnostnih,
režima:       arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot
              v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti
              ter varovanje vseh vedut na spomenik;
              – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
              spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih
              spomeniških lastnosti;
              – prepoved predelav vseh sestavnih delov in
              likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot
              del spomenika;
              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
              neokrnjenih prvin arhitekture po načelu
              ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov,
              lege in materialov;
              – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost,
              tlorise, gabarite cerkve in arhitekturne člene,
              razen vzdrževalnih posegov;
              – omogočanje predstavitve celote in posameznih
              zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v
              meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne
              moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
              – v območju spomenika je prepovedano posegati v
              prostor s postavljanjem objektov trajnega in
              začasnega značaja, vključno z nadzemno
              infrastrukturo ter nosilci reklam;
              – prepoved vseh posegov v arheološke plasti
              spomenika, razen pooblaščenim osebam.
              Zavarovano območje je namenjeno:
              – trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter
              ohranitvi kulturnih, arhitekturnih,
              urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in
              krajinskih vrednot;
              – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
              – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
              situ, tisku in drugih medijih;
              – učno demonstracijskem delu in znanstveno
              raziskovalnem delu;
              – opravljanju sakralnih obredov.
Merilo:       1 : 2880
 
 
EŠD:          2874
Ime enote:    Lipovci – Kapela sv. Petra in Pavla
 
Lokacija:     parc. št.: 2456, severni del 2819 parc, št.
              k.o. Lipovci
Utemeljitev   Kapela sv. Petra in Pavla stoji na stičišču
razglasitve:  dveh cest v središču vasi. Njeno tlorisno
              podobo sestavlja pravokotna ladja s tristrano
              zaključenim prezbiterijem na vzhodu in
              kvadratni zvonik z dvema stranskima stolpičema
              na zahodu. Kapela je bila zgrajena leta 1922.
              Ladjo prekriva opečna kritina, strehe zvonika
              in stolpičev so krite s pločevino. Fasade
              obteka gladek talni zidec. Ladjo obstopajo
              trije pari stopnjevanih opornikov, med katere
              so umeščena visoka zašiljena okna. Šilasti
              zaključki oken so dodatno poudarjeni s
              profilirano obrobo. Na prezbiteriju se
              pojavljajo tri slepa okna enakih oblik,
              poslikana s podobami sv. Jožefa, sv. Florijana
              in Kalvarije. Fasade zaključuje profiliran
              podstrešni venec. Glavno fasado na zahodu tvori
              zvonik z dvema nekoliko nižjima oglatima
              stranskima stolpičema, ki se dviga nad šilasto
              zaključenim glavnim portalom, umeščenim v
              osrednjo os. Stranska stolpiča imata v spodnjem
              delu po dve zašiljeni okenski odprtini s
              poudarjenim zaključkom, nad katerimi se
              pojavljajo dekorativna polja v obliki
              četverolista s profilirano obrobo. Odprtina nad
              portalom ima okroglo obliko. V zgornjem delu
              zvonika so prisotne štiri zvonovne line. Fasade
              zvonika in stolpičev se zaključujejo s trikotno
              oblikovanimi čeli, ki se dvigajo nad
              profiliranimi podstrešnimi venci in se
              nadaljujejo v strešine. Tudi trikotno
              oblikovana čela imajo profilirane obrobe.
              Celotna fasadna površina stilizirano ponazarja
              izgled rustike.
              V notranjščini je enoladijski prostor križno
              obokan in poslikan z dekorativno poslikavo.
              Prezbiterij ima križnorebrasto obočno shemo, ki
              pa nima poslikav. Pevska empora služi v
              spodnjem delu kot vhodna veža.
              Neogotska kapela sv. Petra in Pavla predstavlja
              kvaliteten primerek gradbene obrti iz prve
              četrtine 20. stoletja. Njeno bujno zunanjo
              podobo dodatno zaokroža dominantna lega sredi
              vasi.
 
Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
varstvenega   – varovanje kulturnih, umetniških in
režima:       ambientalnih vrednot v celoti, njihovi
              izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh
              vedut na spomenik;
              – vsaka raba in vsi posegi v spomenik morajo
              biti podrejeni ohranjanju in varovanju
              spomeniških lastnosti;
              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
              neokrnjenih prvin spomenika po načelu
              ohranjanja izvirne lege, materialov, opreme,
              poslikav, okrasja;
              – omogočanje predstavitve celote in posameznih
              zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v
              meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne
              moti v njem (ob njem) odvijajoče se dejavnosti;
              – za spomenik in ob njem je prepovedano
              postavljati nosilce infrastrukture in reklam.
              Zavarovano območje je namenjeno:
              – trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih,
              likovnih in krajinskih vrednot;
              – povečevanju pričevalnosti kulturnega
              spomenika;
              – prezentaciji kulturnih vrednot;
              – učno-demonstracijskemu delu;
              – znanstveno-raziskovalnemu delu.
Merilo:       1 : 1000
 
 
EŠD:          6851
Ime enote:    Beltinci – Spominska plošča Martinu Brumnu
 
Ulica:        Panonska
Hišna         11
številka:
Lokacija:     parc. št. 86/4 k.o. Beltinci
Utemeljitev   Na čelno fasado stanovanjske hiše je pritrjena
razglasitve:  spominska plošča z napisom: »Ker ni te več,
              zato si vsepovsod, saj smrt te je življenju
              darovala, Martin Brumen, rojen 11. 8. 1898 –
              umrl 7. 6. 1945«.
              Martin Brumen se je kot mlad trgovec pridružil
              naprednemu gibanju v Prekmurju. Leta 1941 so ga
              Madžari zaprli. Po vrnitvi iz zapora se je
              umaknil na Pohorje, kjer sodeloval pri
              mobilizaciji novincev in pri ustanavljanju
              vaških odborov OF. Na terenu so ga Nemci ujeli
              in ga kmalu za tem zaprli v taborišče
              Mathhausen, kjer je ostal do konca vojne. 7.
              junija 1945 je po prihodu iz taborišča umrl v
              svojem domu v Beltincih. Spominsko ploščo so
              odkrili leta 1963.
 
Opis          Spomenik varujemo v njegovi avtentični
varstvenega   pričevalnosti.
režima:
 
Merilo:       1 : 2880
 
 
EŠD:          1258
Ime enote:    Beltinci – Spomenik Štefanu Kovaču - Marku
 
Lokacija:     severozahodni del parc. št. 242/1 k.o. Beltinci
Utemeljitev   Ob cesti Gančani–Dobrovnik stoji na mestu, kjer
razglasitve:  je bil ustreljen Štefan Kovač – Marko, granitni
              spomenik z napisom: »Tu so madžarski fašisti
              dne 18. 10. 1941 ubili narodnega heroja Štefana
              Kovača – Marka«. Spomenik so odkrili leta 1951.
              Štefan Kovač se je rodil 1910. leta v vasi
              Nedelica in se tako ob pričetku vojne vključil
              v odporniške vrste in postal njegov idejni
              vodja za celotno Prekmurje. Organiziral je
              vrsto uspešnih akcij proti okupatorju. Zaradi
              izdaje so ga okupatorji zvabili v zasedo in ga
              usmrtili. Na mestu usmrtitve stoji spomenik.
 
Opis          Spomenik varujemo v njegovi avtentični
varstvenega   pričevalnosti, enako velja za njegovo
režima:       neposredno okolico.
Merilo:       1 : 2880
 
EŠD:          1255
Ime enote:    Bratonci – Znamenje
 
Lokacija:     Parc. št. 908/4 k.o. Bratonci
Utemeljitev   Znamenje s »Hrvaškim Kristusom« je iz leta
razglasitve:  1724. Kip sedečega Kristusa, ki ga pred dežjem
              varuje polkrožna pločevinasta strešica, je
              postavljen na kamniti steber. Kristus ima na
              glavi trnjevo krono in si z desnico podpira
              glavo, z levico pa se opira na koleno. Na
              podstavku je napis 1724, 1963 in 1974.
 
Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
varstvenega   – varovanje kulturnih, umetnostnih,
režima:       arhitekturnih, likovnih ter krajinskih vrednot
              v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti
              ter varovanje vseh vedut na spomenik;
              – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
              spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih
              spomeniških lastnosti;
              – prepoved predelav vseh sestavnih delov in
              likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot
              del spomenika;
              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
              neokrnjenih prvin arhitekture po načelu
              ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov,
              lege in materialov;
              – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost,
              tlorise, gabarite kipa in arhitekturne člene,
              razen vzdrževalnih posegov;
              – omogočanje predstavitve celote in posameznih
              zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v
              meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne
              moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
              – v območju spomenika je prepovedano posegati v
              prostor s postavljanjem objektov trajnega in
              začasnega značaja, vključno z nadzemno
              infrastrukturo ter nosilci reklam.
              Zavarovano območje je namenjeno:
              – trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter
              ohranitvi kulturnih, arhitekturnih,
              urbanističnih, likovnih, zgodovinskih in
              krajinskih vrednot;
              – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
              – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
              situ, tisku in drugih medijih;
              – učno demonstracijskem delu in znanstveno
              raziskovalnem delu;
              – opravljanju sakralnih obredov.
Merilo:       1 : 2880
 
EŠD:          1257
Ime enote:    Bratonci – Spominsko obeležje Štefanu Kuharju
 
Lokacija:     osrednji del par. št. 1242 k.o. Bratonci
Utemeljitev   Na pokopališču v Bratoncih stoji spomenik
razglasitve:  publicistu in zbiratelju narodnega blaga
              Štefanu Kuharju, ki je bil postavljen leta 1932
              ter izdelan pa načrtih arhitekta Jožeta
              Plečnika. Spomenik predstavlja stebrast kamnit
              spomenik na vrhu spomenika sta upodobljeni
              golobici. Na spomeniku je napis »V BOGI POČIVA
              ŠTEVAN KUHAR 29 JUL 1882 24 SEP 1915 V
              BRATONCIH GOREČI NABIRALEC NARODNEGA BLAGA I
              DELAVEC PRI TISKI SLOVENSKE KRAJINE 1932«. Na
              kripti spomenika je križ z upodobljeno podobo
              Kristusa.
              Zaradi širokega opusa in pomembnosti
              Plečnikovih del, katere del je tudi ta
              spomenik, varujemo nagrobnik kot spomenik
              lokalnega pomena.
 
Opis          Spomenik varujemo v njegovi avtentični
varstvenega   pričevalnosti.
režima:
 
Merilo:       1 : 2880

EŠD:          1259
Ime enote:    Lipovci – Kip matere Karla Jakoba
 
Lokacija:     vzhodni del parc. št. 2718, k.o. Lipovci
Utemeljitev   Nagrobnik matere slikarja Karla Jakoba ima
razglasitve:  obliko stoječe kmečke žene, izdelan je iz
              kamna, na podstavku ima napis. Avtor nagrobnika
              je kipar Franc Kuhar leta 1922. Franc Feri
              Kuhar je pomemben prekmurski kipar, ki je
              ustvaril celo vrsto kvalitetnih likovnih del.
              Bogato kiparjevo ustvarjalno pot je prekinila
              vojna in smrt v taborišču. Veliko zbirko
              njegovih najpomembnejših del hrani muzej
              Pokrajinski muzej v Murski Soboti.
 
Opis          Spomenik varujemo v njegovi avtentični
varstvenega   pričevalnosti, enako velja za njegovo
režima:       neposredno okolico.
 
Merilo:       1 : 2880
 
 
EŠD:          29581
Ime enote:    Beltinci – Slavicova kovačija
 
Ulica:        Na kamni
Lokacija:     vzhodni del parc. št. 1305 in 1306 k.o.
              Beltinci
Utemeljitev   V ulici Na kamni, v cestnem križišču, stoji
razglasitve:  značilna večja kovačija, ki datira v čas
              začetka 20. stoletja. Kovačija je grajena iz
              navadne opeke ter je neometana. Dvokapna opečna
              streha je podaljšana v nadstrešek, kjer so pod
              streho podkovali konje in popravljali vozove.
              Razen vhodnih vrat je originalno stavbno
              pohištvo v celoti ohranjeno. V kovačiji, ki ni
              v funkciji je ohranjeno ognjišče z mehom in vse
              pripadajoče kovaško orodje.
 
Opis          Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
varstvenega   – varovanje kulturnih, arhitekturnih,
režima:       zgodovinskih ter tehniških vrednot v celoti,
              njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter
              varovanje vseh vedut na spomenik;
              – podrejanje vsake rabe in vseh posegov v
              spomenik ohranjanju in vzdrževanju varovanih
              spomeniških lastnosti;
              – prepoved predelav vseh sestavnih delov in
              tehniških prvin objekta, ki so ovrednotene kot
              del spomenika;
              – strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh
              neokrnjenih prvin arhitekture po načelu
              ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov,
              lege in materialov;
              – prepoved vseh posegov v zaščiteno namembnost,
              tlorise, in arhitekturne člene, razen
              vzdrževalnih posegov;
              – omogočanje predstavitve celote in posameznih
              zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v
              meri, ki ne ogroža varovanja spomenika in ne
              moti v njem odvijajoče se dejavnosti;
              – v območju spomenika je prepovedano posegati v
              prostor s postavljanjem objektov trajnega in
              začasnega značaja, vključno z nadzemno
              infrastrukturo ter nosilci reklam.
              Zavarovano območje je namenjeno:
              – trajni ohranitvi dosedanje namembnosti ter
              ohranitvi kulturnih, arhitekturnih,
              zgodovinskih in tehniških vrednot;
              – povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
              – predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in
              situ, tisku in drugih medijih;
              – učno demonstracijskem delu in znanstveno
              raziskovalnem delu.
 
Merilo:       1 : 2880
5. člen
Meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilih 1 : 2880, in 1 : 2500, prav tako so prikazane v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1 : 5000.
Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Maribor in Občina Beltinci.
III. OZNAČEVANJE SPOMENIKOV
6. člen
Spomeniki se označijo v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov, razen arheoloških in naselbinskih spomenikov.
IV. IZVAJANJE ZAŠČITE
7. člen
Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje so potrebni predhodni kulturno-varstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturno-varstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
8. člen
Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti ter posamezne druge ukrepe določa Zakon o varstvu kulturne dediščine.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
9. člen
Na podlagi tretjega odstavka 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine, pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na posameznih parcelah, navedenih v aktu o razglasitvi.
V. NADZOR
10. člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov in drugih aktov, ki se nanašajo na varstvo, opravlja inšpektor, pristojen za kulturno dediščino.
Vl. KAZENSKE DOLOČBE
11. člen
Za vse kršitve tega odloka se uporabljajo določbe od 125. do 128. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine.
VIl. KONČNE DOLOČBE
12. člen
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati določbe Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Murska Sobota (Uradne objave št. 8/91, 5/23), ki se nanašajo na nepremične kulturne ter zgodovinske spomenike na območju Občine Beltinci.
13. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-01/2012-17/216/V
Beltinci, dne 10. julija 2012
Župan
Občine Beltinci
dr. Matej Gomboši l.r.