Na podlagi 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS-UPB2/, (Uradni list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09 in 51/10), 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), 18. člena Statuta Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 11/09), 8. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 5/2008, 11/2009, 2/2010 in 3/2011), 3. člena Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov ter prevozu komunalnih odpadkov na območju Občine Ljutomer (Uradno glasilo Občine Ljutomer, št. 4/2010), 15. člena Statuta Občine Križevci (Uradni list RS, št. 27/99, 17/01, 74/02), 8. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Križevci (Uradni list RS, št. 32/11), 3. člena Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov ter prevozu komunalnih odpadkov na območju Občine Križevci (Uradni list RS, št. 37/11), 14. člena Statuta Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 12/99, 2/01, 38/04), 7. in 9. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Razkrižje (Uradni list RS, št. 28/11), 3. člena Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov ter prevozu komunalnih odpadkov na območju Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 28/11) so Občinski sveti Občine Ljutomer na 6. redni seji 1. 6. 2011, Občine Križevci na 6. redni seji 25. 5. 2011 ter Občine Razkrižje na 6. redni seji 7. 6. 2011 sprejeli
O D L O K
o koncesiji obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja zbiranje komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov na območju občin Ljutomer, Križevci in Razkrižje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) S tem odlokom kot koncesijskim aktom občine Ljutomer, Križevci in Razkrižje (v nadaljevanju: »koncedent«) določajo predmet in pogoje za oddajo koncesije za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja zbiranje komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: »javnih služb«) na območju občin Ljutomer, Križevci in Razkrižje ter urejajo druga vprašanja v zvezi s koncesijo teh dveh javnih služb.
(2) V besedilu odloka uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
2. člen
Javni službi iz 1. člena tega odloka izvaja oseba javnega ali zasebnega prava (v nadaljevanju: »koncesionar«), ki se ji v skladu z zakonom podeli koncesijo, v obsegu in pod pogoji določenimi s tem odlokom.
3. člen
Odlok določa:
1. dejavnosti, ki so predmet javnih služb;
2. območje izvajanja, uporabnike storitev javnih služb ter razmerja do uporabnikov in koncedenta;
3. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar;
4. javna pooblastila koncesionarju;
5. splošne pogoje za izvajanje javnih služb;
6. vrsto in obseg monopola;
7. začetek in čas trajanja koncesije;
8. način podelitve koncesije;
9. viri financiranja javnih služb;
10. način plačila koncesionarja;
11. nadzor nad izvajanjem javnih služb;
12. prenehanje koncesijskega razmerja ter
13. druge pogoje za izvajanje javnih služb.
II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET JAVNIH SLUŽB
4. člen
Predmet javnih služb obsega storitve obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja zbiranje komunalnih odpadkov ter prevoz komunalnih odpadkov na območju občin Ljutomer, Križevci in Razkrižje.
III. OBMOČJE IZVAJANJA, UPORABNIKI STORITEV JAVNIH SLUŽB TER RAZMERJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
5. člen
Območje izvajanja javnih služb je območje občin Ljutomer, Križevci in Razkrižje.
6. člen
Uporabniki storitev javnih služb so vse pravne osebe in fizične osebe, ki imajo na območju občin Ljutomer, Križevci in Razkrižje stalno ali začasno prebivališče ter druge pravne in fizične osebe, pri katerih nastajajo komunalni odpadki in njim podobni odpadki iz trgovine, industrije in javnega sektorja, vključno z ločeno zbranimi frakcijami.
7. člen
Storitve, ki so predmet javnih služb, so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javnih služb je za uporabnike iz 6. člena tega odloka obvezna.
8. člen
Uporabniki storitev javnih služb so koncesionarju dolžni plačevati stroške izvajanja storitev po ceni, ki se oblikuje v skladu z določili veljavne zakonodaje s področja oblikovanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in določil koncesijske pogodbe.
9. člen
(1) Dolžnosti koncesionarja so:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo, zagotavljati uporabnikom enakopravno in kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javnih služb, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javnih služb;
– kot dober gospodar uporabljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju javnih služb;
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javnih služb in koncesije;
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem koncesije;
– pravočasno odgovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe;
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
– vodenje evidenc in katastrov v zvezi z javni službi in izvajanjem koncesije, usklajenih z občinskimi evidencami;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javnih služb, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;
– obveščati druge pristojne organe o kršitvah.
(2) Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih standardov, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov za izvajanje javnih služb, se mora izvajalec javnih služb ravnati po predpisih pristojnega ministra.
(3) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka razdre koncesijsko pogodbo.
10. člen
(1) Za izvajanje gospodarskih javnih služb je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarskih javnih služb povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci uporabnikom ali tretjim osebam.
(2) Koncesionar je dolžan najpozneje v roku 5 dni po podpisu koncesijske pogodbe iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire) skleniti z zavarovalnico zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem gospodarskih javnih služb in za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarskih javnih služb povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam).
11. člen
(1) Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti za katere je registriran. Njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje javnih služb v občinah Ljutomer, Križevci in Razkrižje.
(2) Koncesionar mora za koncesionirani javni službi voditi ločeno računovodstvo.
12. člen
Dolžnosti koncedenta so:
– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije ter da se lahko ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije ohranja njihova vrednost;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javnih služb;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javnih služb na področju občine ter
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
13. člen
(1) Uporabniki imajo od koncesionarja pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja;
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve javnih služb;
– vpogleda v evidence – kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj ter
– uporabljati storitve javnih služb pod pogoji določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javnih služb se lahko v zvezi z izvajanjem javnih služb pritoži koncesionarju in koncedentu če meni, da je bila storitev javnih služb opravljena v nasprotju s tem odlokom.
14. člen
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javnih služb;
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javnih služb oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo ter
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – obveznih zbirk podatkov.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javnih služb tega ne dovoli ali mu to onemogoči, je koncesionar o tem dolžan obvestiti občinski upravni organ, pristojen za nadzor.
(3) Občinski upravni organ, pristojen za nadzor lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javnih služb.
IV. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
15. člen
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent ustanovil razmerje statusnega partnerstva.
(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.
16. člen
(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje naslednje pogoje:
– je registriran za opravljanje dejavnosti, ki so predmet javnih služb;
– da zaradi kaznivega dejanja ni bil pravnomočno obsojen;
– da zoper njega ni uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečajni ali likvidacijski postopek;
– ima poravnane davke, prispevke in druge zakonsko določene dajatve;
– zaposluje najmanj eno osebo s petimi leti delovnih izkušenj pri dejavnosti, ki je predmet koncesije in s strokovno izobrazbo najmanj VI. stopnje tehnične smeri;
– da predloži vsaj eno referenco, iz katere mora biti jasno razvidno, da za izdajatelja opravlja javni službi zbiranja komunalnih odpadkov ter prevoza komunalnih odpadkov v skladu z državnimi in lokalnimi predpisi;
– da razpolaga vsaj z dvema v nadaljevanju navedenima veljavnima certifikatoma, in sicer:
– certifikat sistema kakovosti ISO 9001,
– certifikat sistema ravnanja z okoljem ISO 14001 ter
– certifikat sistema varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001;
– je finančno in poslovno usposobljen za opravljanje javnih služb;
– razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju izvajanja koncesije;
– razpolaga z zadostnim obsegom opreme in naprav oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju občin, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno opravlja dejavnost;
– je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje;
– se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči državi, občini ali tretji osebi;
– predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz prve, šeste, sedme, osme, devete, desete in enajste alineje tega člena ter
– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje koncesije, ki jih določajo drugi predpisi.
V. JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJU
17. člen
Koncesionar ima glede na vsebino izvajanja javnih služb skladno z zakonodajo, ki ureja graditev objektov in urejanje prostora javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev, soglasij ter smernic in mnenj.
VI. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNIH SLUŽB
18. člen
Koncesionar mora javni službi izvajati v skladu s predpisi Republike Slovenije in občin Ljutomer, Križevci in Razkrižje ter koncesijsko pogodbo. Koncesijska pogodba ne sme biti v nasprotju s koncesijskim aktom ter predpisi o gospodarskih javnih službah in ravnanju z odpadki.
19. člen
Koncesionar zagotavlja izvajanje javnih služb z opremo, objekti in napravami, ki so njegova last, jih ima v najemu ali zagotovi kakorkoli drugače. Koncesionar izvaja javni službi v svojem imenu in za svoj račun.
20. člen
(1) Določene dejavnosti javnih služb lahko koncesionar ob soglasju koncedenta zagotavlja s podizvajalci.
(2) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja storitev preko pogodbe s podizvajalcem v razmerju do koncedenta, uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
VII. VRSTA IN OBSEG MONOPOLA
21. člen
(1) Javni službi izvaja koncesionar na podlagi podeljene koncesije in sklenjene koncesijske pogodbe v kateri se določijo pravice ter obveznosti koncedenta in koncesionarja.
(2) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občin Ljutomer, Križevci in Razkrižje:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javni službi;
– izključno oziroma posebno pravico vzdrževanja občinske infrastrukture (objektov in opreme), ki služi za izvajanje javnih služb ter
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javnih služb v skladu s predpisi in v javnem interesu.
22. člen
(1) Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec koncesioniranih javnih služb na celotnem območju občin Ljutomer, Križevci in Razkrižje.
(2) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta in po predpisanem postopku, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javnih služb na območju občine.
23. člen
Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne dejavnosti izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.
VIII. ZAČETEK IN ČAS TRAJANJA KONCESIJE
24. člen
Koncesijsko razmerje za dejavnost iz 1. člena tega odloka nastane, koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
25. člen
(1) Koncesijsko razmerje traja 10 let.
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 30 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Koncesijsko obdobje ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
IX. NAČIN PODELITVE KONCESIJE
26. člen
Koncesionarja izbere koncedent z javnim razpisom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Portalu javnih naročil RS in na spletnih straneh občin Ljutomer, Križevci in Razkrižje.
27. člen
Sklep o javnem razpisu sprejmejo župani občin Ljutomer, Križevci in Razkrižja.
28. člen
(1) Javni razpis se objavi po določbah tega odloka, v skladu z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb in ob smiselni uporabi zakona, ki ureja področje javnih naročil.
Javni razpis določa zlasti:
1. navedbo in sedež koncedenta;
2. podatke o objavi koncesijskega akta;
3. predmet, naravo ter obseg koncesije;
4. območje izvajanja predmeta koncesije;
5. začetek in predviden čas trajanja koncesije;
6. postopek izbire koncesionarja;
7. merila za izbor koncesionarja;
8. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za izvajanje predmeta koncesije;
9. način dokazovanja izpolnjevanja pogojev in usposobljenosti za izvajanje koncesije;
10. druge obvezne sestavine prijave, jezik v katerem morajo biti prijave napisane ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoji za predložitev skupne ponudbe …);
11. način zavarovanja resnosti prijave;
12. kraj in rok za predložitev prijav;
13. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja ponudb;
14. rok za izbiro koncesionarja;
15. rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega razpisa;
16. organ, ki je pooblaščen za sklenitev koncesijske pogodbe;
17. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij v času objave razpisa ter
18. druge podatke, pomembne za izvedbo javnega razpisa.
(2) Javni razpis lahko vključuje tudi druge podatke, mora pa jih vključevati, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis.
29. člen
(1) Koncedent mora v javnem razpisu oblikovati jasna in transparentna merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata.
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
30. člen
(1) Koncedent pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
(2) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo kandidatom omogočili izdelati popolne prijave.
31. člen
Ponudba mora vsebovati vse z razpisom in razpisno dokumentacijo zahtevane podatke.
32. člen
Ponudba se vloži neposredno pri koncedentu ali se mu pošlje po pošti. Za pravočasno vloženo se šteje ponudba, ki je prispela na naslov naročnika ne glede na vrsto prenosa pošiljke najkasneje zadnji dan razpisanega roka in do ure določene z javnim razpisom. Nepravočasno prispele prijave se neodprte vrnejo vlagatelju.
33. člen
Rok za prijavo na javni razpis za izvajanje javnih služb mora omogočiti ponudnikom pripravo ponudbe in ne sme biti krajši od tridesetih dni.
34. člen
(1) Javni razpis je uspešen, če je koncedent prejel vsaj eno pravočasno in popolno prijavo. Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
(2) Če koncedent ne pridobi nobene popolne prijave se javni razpis ponovi. Javni razpis se ponovi tudi, če koncesionar ni bil izbran ali če s prijaviteljem, ki je bil izbran za koncesionarja v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
35. člen
(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja oziroma na drugačno razvrstitev njihovih ponudb glede na ostale ponudbe.
(2) Če komisija ugotovi, da dokumentacija ponudnika formalno ni popolna, pozove ponudnika, da jo dopolni in mu določi rok za dopolnitev dokumentacije. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od osem dni.
(3) Če prijavitelj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti se šteje, da je vloga popolna, v nasprotnem primeru pa je nepravilna.
36. člen
Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenujejo župani občin. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog.
37. člen
Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom.
38. člen
(1) O izbiri koncesionarja se odloči z upravno odločbo, najkasneje v roku 60 dni od dneva odpiranja ponudb.
(2) Zoper upravno odločbo o izbiri koncesionarja je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča župan.
39. člen
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(3) Koncesijsko pogodbo z izbranim koncesionarjem v imenu občin Ljutomer, Križevci in Razkrižje sklenejo župani.
40. člen
(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javnih služb in druga tržna tveganja koncesije.
(3) Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
(4) Koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v objekte in naprave koncesije od koncedenta, razen v primeru predčasnega prenehanja koncesije skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
41. člen
S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa vprašanja koncesijskega razmerja, in sicer:
– obliko in namen koncesije;
– medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije;
– spremembe v družbi koncesionarja, o katerih mora ta pridobiti soglasje koncedenta;
– možnosti vstopa v koncesijsko razmerje namesto dosedanjega koncesionarja;
– pogodbene kazni ter razloge za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe ter pravice in obveznosti pogodbenih strank v takih primerih;
– pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javnih služb;
– pogoje za oddajo poslov podizvajalcem;
– dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javnih služb na način in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu;
– način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta;
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javnih služb;
– medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem javnih služb;
– razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah;
– način spreminjanja koncesijske pogodbe;
– prenehanje koncesijske pogodbe in njegove posledice, njeno morebitno podaljšanje ter
– posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti koncedenta.
X. VIRI FINANCIRANJA JAVNIH SLUŽB
42. člen
Koncesionar si zagotavlja plačilo za opravljene storitve javnih služb z zaračunavanjem opravljenih storitev uporabnikom storitev, iz proračunov Občine Ljutomer, Križevci in Razkrižja ter drugih virov.
43. člen
(1) Cene storitev za opravljanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka morajo biti oblikovane v skladu s predpisi, ki urejajo področje oblikovanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Cenik storitev je sestavni del koncesijske pogodbe.
XI. NAČIN PLAČILA KONCESIONARJA
44. člen
(1) Koncesionar plačuje koncedentu koncesijsko dajatev, ki se določi v koncesijski pogodbi na podlagi javnega razpisa in prejete ponudbe koncesionarja.
(2) Koncesijska dajatev se določi v obliki deleža od neto vrednosti fakturiranih plačil za storitve obveznih gospodarskih javnih služb. Plačuje se v 30 dneh po izteku vsakega trimesečja.
XII. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNIH SLUŽB
45. člen
(1) Nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvajajo občinski upravni organi, pristojni za nadzor, v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javnih služb, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
(2) Služba, navedena v prvem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
(3) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajajo tudi ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
46. člen
(1) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila v zvezi z nadzorom pooblasti ustrezno strokovno službo, zavod oziroma drugo ustrezno institucijo.
(2) Osebam, ki se izkažejo s pooblastilom župana, mora koncesionar omogočiti odrejeni nadzor, pregled naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo in nuditi zahtevane podatke ter pojasnila.
47. člen
(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja pristojni občinski organ. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javnih služb oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan, potekati pa mora tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(4) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
48. člen
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
XIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
49. člen
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije,
– s prevzemom javnih služb v režijo.
50. člen
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
51. člen
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
52. člen
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek;
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije;
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam;
– če koncesionar koncedentu ne omogoča nadzora v skladu z določbami XII. poglavja tega odloka.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prvega odstavka tega člena lahko koncedent s priporočeno pošto koncesionarja obvesti o enostranskemu razdrtju koncesijske pogodbe in mu do pravnomočne izbire novega koncesionarja naloži izvajanje javnih služb ali izvajanje javnih služb v vmesnem času zagotovi na drug ustrezen način.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(5) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
53. člen
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno ter
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
54. člen
(1) Pogodbene stranke lahko med trajanjem koncesije sporazumno razvežejo koncesijsko pogodbo.
(2) Stranke so sporazumne za razvezo koncesijske pogodbe v primeru ko ugotovijo, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
55. člen
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
56. člen
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesioniranih javnih služb v za to s koncesijsko pogodbo določenem roku ali
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javni službi ali kot koncesionirani javni službi.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javnih služb. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge točke prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
(5) V primeru odvzema koncesije ali drugega prenehanja po določbah 50.–54. člena tega odloka lahko koncedent prevzame koncesionirani gospodarski javni službi v režijo.
57. člen
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javni službi možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu morajo sprejeti občinski sveti občin Ljutomer, Križevci in Razkrižje, ki morajo hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javnih služb. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javnih služb ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
58. člen
V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar nepretrgoma opravljati javni službi do dneva, ko le-to prevzame drug izvajalec.
XIV. DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNIH SLUŽB
59. člen
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javnih služb ni možno na celotnem območju občin ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirani javni službi tudi ob nepredvidljivih okoliščinah nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih okoliščin in višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morajo stranke nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javnih služb v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
60. člen
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morajo stranke nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
61. člen
(1) Koncesija je prenosljiva le s soglasjem koncedenta.
(2) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(3) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
62. člen
(1) Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javnih služb se uporablja izključno pravni red Republike Slovenije.
(2) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.
(3) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javnih služb ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
63. člen
Postopek za podelitev koncesije po tem odloku pričnejo župani občin z objavo javnega razpisa najkasneje v 60. dneh po uveljavitvi odloka.
64. člen
Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku navedenega roka.
65. člen
V primeru, da izvajalec javnih služb, ki na območju občin opravlja javni službi, ki sta predmet tega koncesijskega akta ne pridobi koncesije, je izbrani koncesionar dolžan zagotoviti zaposlitev pri izvajalcu na dan objave javnega razpisa zaposlenih delavcev, namenjenih izvajanju javnih služb, če za to v 14 dneh po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sami izrazijo interes. O tej pravici jih mora koncedent pisno obvestiti.
66. člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 354/2011-734
Ljutomer, dne 7. junija 2011
Županja
Občine Ljutomer
mag. Olga Karba l.r.
Župan
Občine Križevci
mag. Branko Belec l.r.
Župan
Občine Razkrižje
Stanko Ivanušič l.r.
