Uradni list

Številka 26
Uradni list RS, št. 26/2009 z dne 6. 4. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 26/2009 z dne 6. 4. 2009

Kazalo

1133. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 (ZIPRS0809-B), stran 3838.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 (ZIPRS0809-B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 (ZIPRS0809-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. marca 2009.
Št. 003-02-3/2009-12
Ljubljana, dne 3. aprila 2009
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2008 IN 2009 (ZIPRS0809-B)
1. člen
V Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2008 in 2009 (Uradni list RS, št. 114/07, 58/08, 58/08 – ZZdrS-E in 109/08 – ZJF-D) se prvi odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pojmi iz 3. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP, 14/07 – ZSPDPO in 109/08; v nadaljnjem besedilu: ZJF) imajo po tem zakonu enak pomen.«.
V 11. točki drugega odstavka 2. člena se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»11.»prejeta sredstva za financiranje skupnih evropskih politik« so prihodki, ki jih država prejme od Evropske unije in druga sredstva iz proračuna EU (v nadaljnjem besedilu: namenska sredstva EU) za: skupno kmetijsko politiko, kohezijsko politiko in evropsko teritorialno politiko ter izvajanje drugih politik (v nadaljnjem besedilu: skupne evropske politike);«.
23. točka se spremeni tako, da se glasi:
»23.»projekt« je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti z natančno določeno tehnično-tehnološko funkcijo in jasno opredeljenimi cilji, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila.«.
Za 23. točko se doda nova 24. točka, ki se glasi:
»24.»program v Načrtu razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP)« je več različnih, vendar medsebojno usklajenih projektov, pri katerih so cilji opredeljeni v okviru skupnega namena (politike) in ga je mogoče ovrednotiti in časovno razmejiti;«.
Dosedanje 24. do 26. točka postanejo 25. do 27. točka.
2. člen
Tretji odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) V NRP se izkazujejo načrtovani izdatki po programski klasifikaciji, po projektih in virih financiranja po posameznih letih za celovito izvedbo projektov.«.
3. člen
V četrtem odstavku 5. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi:
»Vsaka sprememba, ki vpliva na načrt financiranja projektov, mora biti usklajena v veljavnem proračunu in v sprejetem proračunu prihodnjega leta.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ob neusklajenosti lahko ministrstvo, pristojno za finance, omeji izvrševanje proračuna posameznemu proračunskemu uporabniku.«.
4. člen
V 11. členu se za 3. točko doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. prihodki od obremenitve s stavbno ali služnostno pravico stvarnega premoženja države se uporabijo za nakup, graditev, obnovo, investicijsko in tekoče vzdrževanje nepremičnin v lasti države;«.
Dosedanja 4. do 10. točka postanejo 5. do 11. točka.
V dosedanji 11. točki, ki postane 12. točka, se v drugi alineji znesek »19.019.036« nadomesti z zneskom »19.319.036«.«.
5. člen
Drugi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka predlagatelj finančnega načrta ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah s plačnih kontov integralnih postavk, na druge podskupine kontov v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov iz njegove pristojnosti, razen razporeditev med konti znotraj postavk, s postavk slovenske udeležbe, s postavk namenskih sredstev EU, s postavk glavnega programa 0304 – Predsedovanje Svetu EU in med podprogrami glavnega programa 2302 – Posebna proračunska rezerva in programi pomoči v primerih nesreč.«.
6. člen
Drugi in tretji odstavek 16. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(2) Če neposredni uporabnik ne porablja sredstev za izvajanje kohezijske politike skladno z načrtovano dinamiko oziroma pri izvajanju ne dosega zastavljenih in dogovorjenih ciljev, lahko organ upravljanja predlaga vladi, da odloči o prerazporeditvah pravic porabe namenskih sredstev EU in pripadajočih pravic porabe slovenske udeležbe.
(3) Organ upravljanja izvaja prerazporeditve pravic porabe na podlagi prvega odstavka tega člena brez omejitev.«.
7. člen
V drugem odstavku 18. člena se na koncu 8. točke pika nadomesti s podpičjem in se doda nova 9. točka, ki se glasi:
»9. na postavke glavnega programa 2302 – Posebna proračunska rezerva in programi pomoči v primerih nesreč, med njimi in z njih.«.
8. člen
V tretjem odstavku 20. člena se besedilo »čas, ki ne sme biti daljši od enega leta« črta.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) O prevzemanju obveznosti po pogodbah o najemu iz 1. točke četrtega odstavka tega člena, ki jih sklepajo neposredni uporabniki državnega in občinskih proračunov, pri katerih lastninska pravica preide ali lahko preide z najemodajalca na najemnika, odloča vlada.«.
9. člen
Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi:
»20.a člen
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti po drugem odstavku 21. člena zakona, ki ureja financiranje občin)
Ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena lahko neposredni uporabnik v tekočem letu za prihodnje leto in leto, ki temu sledi, izvede postopek javnega povabila za dodelitev sredstev za sofinanciranje investicij v lokalno javno infrastrukturo in investicij posebnega pomena za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov prebivalcev občine, ki so uvrščene v načrte razvojnih programov občinskih proračunov, v višini sredstev določenih v drugem odstavku 21. člena oziroma v 39. členu Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 101/07 – odločba US in 57/08).«.
10. člen
21. člen se spremeni tako, da se glasi:
»21. člen
(spremljanje in spremembe NRP)
(1) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov in je v celoti odgovoren za njihovo izvedbo.
(2) Spremembe veljavnega NRP so uvrstitev projektov v NRP in druge spremembe projektov, ki pomenijo odstopanje od veljavnega NRP.
(3) Predlagatelj finančnega načrta mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti NRP s finančnim načrtom neposrednega uporabnika.
(4) O spremembi vrednosti projekta nad 20% izhodiščne vrednosti in uvrstitvi projektov v veljavni NRP odloča vlada. O spremembi vrednosti projekta vlada odloča na podlagi spremenjene dokumentacije predlagatelja. Spremembe morajo biti predhodno usklajene z ministrstvom, pristojnim za finance.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek, vlada ne odloča o:
– spremembi vrednosti projektov nad 20%, kadar veljavna vrednost in vrednost po predvideni spremembi posameznega projekta ne presega 100.000 eurov;
– uvrstitvi posameznega projekta, katerega zaključek financiranja se zaradi še ne zapadlih obveznosti iz predhodnega leta prestavi v tekoče proračunsko leto.
(6) Projekti iz druge alineje prejšnjega odstavka morajo biti uvrščeni v veljavni NRP v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.
(7) Ne glede na četrti odstavek tega člena odloča o uvrstitvi projektov NRP na področju kohezijske politike, ki se v NRP uvrščajo iz evidenčnih projektov, organ upravljanja, na predlog predlagatelja finančnega načrta, po predhodni uskladitvi načrta financiranja z ministrstvom, pristojnim za finance. Organ upravljanja odloča tudi o spremembah veljavnega NRP za te projekte.
(8) O spremembah NRP, o katerih ne odločata vlada ali organ upravljanja, odloča neposredni uporabnik.
(9) Evidenčni projekti se v NRP nadomestijo z novimi projekti na podlagi javnega razpisa za zbiranje predlogov projektov ali operativnega ali drugega programa za področje, ki ga je potrdila vlada. V breme evidenčnih projektov ni mogoče prevzemati obveznosti.
(10) Za sofinanciranje občinskih projektov iz državnega proračuna v naslednjih letih morajo ministrstva objaviti javne razpise za zbiranje vlog občin.
(11) Skupna vsota vseh proračunskih virov za projekte NRP, razen sredstev skupnih evropskih politik in donacij finančnih mehanizmov, brez sredstev pripadajoče lastne udeležbe, v letu 2010 in naslednjih letih pri posameznem predlagatelju finančnega načrta ne sme presegati 5% vrednosti sprejetega NRP posameznega leta.
(12) Spremembe proračunskih virov v NRP v obdobju sprejetih proračunov se lahko v okviru finančnega načrta predlagatelja izvršijo v obsegu skupnega zneska proračunskih sredstev, pri čemer se smiselno upoštevajo določbe iz poglavja 3.3 tega zakona.«.
11. člen
Besedilo 11. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V prvem odstavku 22. člena se v 1. točki besedilo »60. dan;« nadomesti z besedilom »od 30 do največ 60 dni;«.
V tretjem odstavku se 3. točka spremeni tako, da se glasi:
»3. pogodb v breme postavk namenskih sredstev EU in postavk slovenske udeležbe;«.
6. točka se spremeni tako, da se glasi:
»6. tekočih transferov, razen tekočih transferov v tujino;«
7. točka se črta.
Dosedanja 8. točka postane 7. točka.
V dosedanji 9. točki, ki postane 8. točka, se podpičje črta in nadomesti s piko.
10. točka se črta.
Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Minister, pristojen za finance, lahko določi krajši plačilni rok tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno za zagotovitev gospodarnega in učinkovitega razpolaganja s proračunskimi sredstvi, da se tako prepreči gospodarska škoda, ki bi nastala, če se plačilo ne bi izvršilo v krajših rokih.
(5) Plačilo investicijskih transferov, ki se plačujejo po posameznih situacijah občinam in posrednim proračunskim uporabnikom, je dovoljeno en dan pred dnevom plačila občine ali posrednega proračunskega uporabnika izvajalcu, če občina ali posredni proračunski uporabnik predloži popolno dokumentacijo za izplačilo iz proračuna 30 dni pred dnevom plačila izvajalcu.«.
Dosedanji četrti odstavek postane šesti odstavek.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se za besedilom »Določbe tega člena,« doda besedilo »razen petega odstavka,«.
Dosedanji šesti odstavek postane osmi odstavek.
12. člen
Za 22. členom se doda nov 22.a člen, ki se glasi:
»22.a člen
(predplačila)
(1) Ne glede na drugi odstavek 52. člena ZJF, so predplačila dovoljena:
1. na podlagi neposredne uporabe predpisov EU;
2. za namenska sredstva EU do višine 20% vrednosti predvidenih izplačil teh sredstev in pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega ali javnega prava in je ustanovljena in deluje kot društvo, zasebni ali javni zavod ali ustanova;
3. za plačilo:
– pogodbenih obveznosti, pri katerih je to uveljavljeno s poslovnimi običaji (npr. šolnine, naročnine);
– pogodbenih obveznosti za projekte medinstitucionalne pomoči tretjim državam, ki jih financira EU;
– akontacij stroškov za službena potovanja;
4. če tako določa donator.
(2) Pri predplačilih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka mora neposredni uporabnik v pogodbi s prejemnikom sredstev dogovoriti, da se prejemnik sredstev zavezuje prejeta sredstva skupaj z zamudnimi obrestmi vrniti v proračun, če se naknadno ugotovi, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno. Šteje se, da je bilo izplačilo iz proračuna neupravičeno izvršeno, če se v postopkih pred posredovanjem zahtevka za plačilo Evropski komisiji ugotovi, da bi Evropska komisija zahtevek za plačilo zavrnila, če Evropska komisija zahtevek za plačilo sredstev zavrne ali če Evropska komisija izstavi zahtevek za vračilo.
(3) Če prejemnik sredstev iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka ne upraviči prejetega predplačila, se v obsegu danih predplačil znižajo pravice porabe na integralnih postavkah v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, ki se je o predplačilu dogovoril.«.
(4) Ne glede na 2. točko prvega odstavka tega člena, predplačila nad 100.000 eurov ni mogoče dogovoriti brez soglasja ministra, pristojnega za finance.
(5) Določbi 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena veljata tudi za plačila v breme občinskih proračunov.
13. člen
Za 25. členom se doda nov 25.a člen, ki se glasi:
»25.a člen
(vračila namenskih sredstev EU)
(1) Neposredni proračunski uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU, mora za vračilo neporabljenih ali neupravičeno porabljenih prejetih namenskih sredstev iz EU zagotoviti pravice porabe v okviru svojega finančnega načrta.
(2) Na zahtevo pristojnega organa, določenega s predpisi Skupnosti, neposredni proračunski uporabnik državnega ali občinskega proračuna, ki je prejel namenska sredstva iz EU, izvede vračilo na podračun v okviru enotnega zakladniškega računa države.
(3) Na zahtevo pristojnega organa EU izvede vračilo iz podračuna enotnega zakladniškega računa države v podračun EU, pristojni organ določen skladno s predpisi Skupnosti.«.
14. člen
V 26. členu se na koncu drugega odstavka črta pika in se doda besedilo »in sicer za naslednje programe:
1. program popotresne obnove po potresu v Posočju iz leta 1998,
2. program odprave posledic neurja s točo na širšem območju Slovenskih Konjic,
3. program odprave posledic poplav in drugih škodljivih poplavnih posledic neurij iz oktobra 2004,
4. program odprave posledic neurja s točo iz julija in avgusta 2005,
5. program odprave posledic neurja s točo iz junija 2006,
6. program odprave posledic neurja s točo iz avgusta 2007,
7. program odprave posledic škode v gospodarstvu po neurju septembra 2007,
8. program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2003,
9. program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi neurij s točo v letu 2004,
10. program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2005,
11. program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2006,
12. delni program odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih nesreč v letu 2007.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Sredstva iz prejšnjega odstavka se morajo porabiti najpozneje do 31. decembra 2009. Neporabljena sredstva se v naslednjem proračunskem letu uporabijo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč v skladu z drugim odstavkom 48. člena ZJF.«.
15. člen
V prvem odstavku 27. člena se znesek »420.000« nadomesti z zneskom »1.000.000«.
Za prvim odstavkom se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) V obseg sredstev iz prejšnjega odstavka se štejejo vsi dolgovi, ki jih imajo dolžniki do Republike Slovenije in se kot taki vodijo v poslovnih knjigah pri neposrednih ali posrednih proračunskih uporabnikih.
(3) Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega ali posrednega uporabnika proračuna ne presega stroškov pošiljanja priporočenega pisma, v poslovnih knjigah evidentira kot izravnava in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.«.
16. člen
Besedilo 31. člena se spremeni tako, da se glasi:
»31. člen
(obseg zadolževanja in poroštev države v letu 2009)
(1) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja, se država za proračun leta 2009 lahko zadolži do višine 2.296.167.073 eurov.
(2) Ne glede na določbe 84. člena ZJF lahko minister, pristojen za finance, za odločanje o sklepanju poslov na trgu vrednostnih papirjev v zvezi z zadolževanjem države in upravljanjem njenih dolgov v okviru instrumentov zadolževanja, rokov in višine zadolžitev, določenih v letnem programu financiranja proračuna, ki ga sprejme vlada, pisno pooblasti drugo osebo.
(3) V obseg zadolževanja države iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne štejejo:
1. izdaja obveznic po ZIOOZP;
2. izdaja obveznic po ZSPOZ;
3. zadolževanje države za potrebe upravljanja njenih dolgov;
4. prevzem dolga.
(4) Ne glede na prvi in tretji odstavek tega člena se lahko država v letu 2009 dodatno zadolži za potrebe izvrševanja proračuna do višine 62.593.891 eurov. Vlada odloča o povečanem zadolževanju in mora o povečanem zadolževanju obvestiti Državni zbor Republike Slovenije.
(5) Obseg novih poroštev države, izdanih na podlagi zakonov o poroštvih za kreditne obveznosti domačih pravnih oseb, v letu 2009 ne sme preseči skupne višine glavnic 3.660.000.000 eurov.
(6) Poroštva, dana za obveznice ali posojila, ki so najeta za odplačilo obstoječih obveznosti, zavarovanih z državnim poroštvom, se ne štejejo v obseg poroštev po tem zakonu.
(7) Ne glede na tretji odstavek 81. člena ZJF se država v letu 2009 lahko likvidnostno zadolži največ do višine 15% sprejetega proračuna.«.
17. člen
V drugem odstavku 33. člena se znesek »900.000.000« nadomesti z zneskom »1.200.000.000«.
18. člen
V 1. točki drugega odstavka 34. člena se znesek »2.086.463.028« nadomesti z zneskom »3.000.000.000«.
19. člen
V prvem odstavku 35. člena se v 1. točki beseda »in« črta in se nadomesti s piko.
2. točka se črta.
V tretjem odstavku se znesek »513,79« nadomesti z zneskom »538,45«.
20. člen
Za 36. členom se dodajo novi 36.a člen, 36.b člen in 36.c člen, ki se glasijo:
»36.a člen
(redna delovna uspešnost)
(1) Ne glede na določbe 22. in 22.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 – UPB, 17/08, 58/08 in 80/08, v nadaljnjem besedilu: ZSPJS), za obdobje od 1. aprila do 30. novembra 2009, direktorjem iz drugega stavka prvega odstavka 8. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05, 103/05, 12/06, 36/06, 46/06, 77/06, 128/06, 37/07, 95/07, 112/07, 104/08 in 123/08, v nadaljnjem besedilu: Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju) in drugim javnim uslužbencem pri uporabnikih proračuna iz 2. točke 2. člena ZSPJS (v nadaljnjem besedilu: uporabniki proračuna), ne pripada del plače za redno delovno uspešnost.
(2) Direktorjem iz prvega stavka prvega odstavka 8. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, katerim se izplačuje redna delovna uspešnost enkrat letno, se ta v letu 2009 izplača v višini 4/12 zneska, do katerega bi bili upravičeni za leto 2008. Razlika do polnega obsega redne delovne uspešnosti se jim poračuna ob izplačilu delovne uspešnosti za leto 2009. Za leto 2009 pa se jim lahko izplača največ 4/12 delovne uspešnosti, ki jim bo določena v skladu z zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo redno delovno uspešnost direktorjev.
(3) Skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti direktorjev in javnih uslužbencev iz prvega odstavka tega člena za leto 2009 znaša 2% sredstev za osnovne plače v mesecu decembru 2008, januarju, februarju in marcu 2009, skupen obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti direktorjev iz prejšnjega odstavka pa znaša 4/12 zneska, do katerega bi bili upravičeni v letu 2009.
36.b člen
(povečan obseg dela)
(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 53/08 in 89/08, v nadaljnjem besedilu: Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence) in splošnih aktov, ki urejajo plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence v drugih državnih organih, lahko za obdobje od 1. aprila do 30. novembra 2009 višina dela plače javnega uslužbenca za plačilo delovne uspešnosti pri opravljanju rednih delovnih nalog uporabnika proračuna ali projekta, načrtovanega v okviru sprejetega finančnega načrta uporabnika proračuna znaša največ 20% njegove osnovne plače. Če se javnemu uslužbencu izplačuje del plače za plačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela tudi iz naslova in sredstev posebnega projekta, lahko del plače znaša skupno (iz obeh naslovov) največ 30% njegove osnovne plače.
(2) Javnim uslužbencem, za katere velja Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju, se del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v letu 2009 izplačuje v skladu z drugim odstavkom 4. člena Uredbe o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence.
(3) Za izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri opravljanju rednih delovnih nalog lahko v obdobju od 1. aprila do 30. novembra 2009, uporabniki proračuna porabijo največ 60% sredstev iz prihrankov določenih v 22.d členu ZSPJS.
36.c člen
(uskladitev plač in regres za letni dopust)
(1) Ne glede na določbe četrtega odstavka 5. člena ZSPJS se vrednost plačnih razredov iz plačne lestvice v letu 2009 ne uskladi.
(2) Javnim uslužbencem iz 36.a člena tega zakona in funkcionarjem se v letu 2009 izplača regres za letni dopust v višini 672,00 eurov.«.
21. člen
Za 41. členom se doda nov 41.a člen, ki se glasi:
»41.a člen
(višina prispevka za programe RTV Slovenija)
(1) Mesečni prispevek se plačuje RTV Slovenija v naslednji višini:
1. za zasebno rabo:
a) zavezanci – fizične osebe plačujejo za vse televizijske in radijske sprejemnike ter druge naprave, ki omogočajo sprejem radijskih oziroma televizijskih programov, ki jih uporabljajo osebno ali skupaj s člani družine, 12 eurov;
b) če ima zavezanec za zasebno rabo le enega ali več radijskih sprejemnikov, nima pa drugih naprav, ki bi mu omogočale sprejem televizijskih programov, plačuje 3,55 eurov;
c) prispevek v višini iz prejšnjih dveh točk velja tudi za pravne osebe, državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in samostojne podjetnike posameznike, vendar za vsak sprejemnik, če je sprejemnik namenjen izključno osebni rabi zaposlenih ali samostojnega podjetnika posameznika;
2. za javno rabo:
a) pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki imajo sprejemnike v svojih poslovnih prostorih, kot so: gostinski lokali, hoteli, turistična naselja, trgovine, restavracije in podobno, in so namenjeni javni uporabi, plačujejo v primeru ene poslovne enote, v kateri so taki sprejemniki, pavšalni mesečni prispevek v višini 34,00 eurov, v primeru večjega števila takih poslovnih enot pa za vsako prispevek, zmanjšan za 30%;
b) če ima poslovna enota iz prejšnje točke samo radijske sprejemnike, nima pa drugih naprav, ki bi omogočale sprejem televizijskih programov, znaša pavšalni mesečni prispevek 12,74 eurov;
c) hoteli in druga turistična podjetja plačujejo za prvih 10 televizijskih sprejemnikov oziroma naprav, ki omogočajo sprejem televizijskega programa v hotelskih sobah, pavšalni mesečni prispevek v znesku 51,00 eurov, za vsak nadaljnji tovrstni sprejemnik pa 2,53 eurov. Če hotelsko podjetje v posameznem mesecu ne doseže 60% zasedenosti kapacitet ali če obratuje sezonsko, je upravičeno do olajšave v višini 50% mesečnega zneska prispevka za te mesece.«.
22. člen
V drugem odstavku 43. člena se besedilo »in iz šestega odstavka 20. člena« črta.
23. člen
Drugi odstavek 44. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Do izdaje predpisa iz drugega odstavka 17. člena tega zakona se uporablja Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07 in 61/08), razen 133. člena.«.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
24. člen
Z uveljavitvijo tega zakona preneha veljati prvi odstavek 32. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, 109/05 in 105/06 – odločba US).
25. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-02/09-8/47
Ljubljana, dne 26. marca 2009
EPA 224-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik