Uradni list

Številka 33
Uradni list RS, št. 33/2007 z dne 13. 4. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 33/2007 z dne 13. 4. 2007

Kazalo

1781. Odlok o lokacijskem načrtu območja S3/b – Kojina, stran 4645.

Na podlagi 23. člena v povezavi s 175. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 08/03) in 16. člena Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/04) je Občinski svet Občine Ivančna Gorica na 3. seji dne 29. 3. 2007 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu območja S3/b – Kojina
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt za območje urejanja S3/b Kojina, ki vsebuje:
– ureditveno območje občinskega lokacijskega načrta,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
– zasnove projektnih rešitev prometne, energetske in druge komunalne infrastrukture ter obveznosti priključevanja nanjo,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega lokacijskega načrta.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z občinskim lokacijskim načrtom)
Z občinskim lokacijskim načrtom S3/b Kojina se predvidi prostorska ureditev območja za gradnjo enodružinskih stanovanjskih objektov, za ureditev zunanjih zelenih in utrjenih površin ter za gradnjo prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture.
3. člen
(sestavni deli občinskega lokacijskega načrta)
I. Besedilo odloka
 
II. Kartografski del, ki obsega naslednje grafične načrte:
 
– Izsek iz dolgoročnega plana na preglednem
katastrskem načrtu                               M 1:5000
– Izsek iz kartografskega dela PUP-a             M 1:5000
1. Prikaz ureditvenega območja                    M 1:500
2. Zazidalna situacija                            M 1:500
3. Namenska raba in parcelacija                   M 1:500
4. Umestitev v prostor z vplivi in povezavami
s sosednjimi območji                              M 1:500
5. Lega objektov in funkcionalno tehnična
zasnova objektov                                  M 1:500
6. Zasnova zelenih površin                        M 1:500
7. Zasnova prometne ureditve                      M 1:500
8. Zasnova komunalnih in energetskih ureditev     M 1:500
9. Zaščita in reševanje                           M 1:500
10. Etapnost                                      M 1:500
4. člen
(priloge občinskega lokacijskega načrta)
Priloge občinskega lokacijskega načrta so:
1. Povzetek za javnost
2. Izvleček iz strateškega prostorskega akta
3. Obrazložitev in utemeljitev občinskega lokacijskega načrta
4. Strokovne podlage
5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
6. Spis postopka in sprejemanja akta
7. Seznam upoštevanih aktov in predpisov
8. Program opremljanja zemljišč
9. Idejne rešitve objektov.
5. člen
(izdelovalec občinskega lokacijskega načrta)
Lokacijski načrt S3/b Kojina je na podlagi programa priprave izdelala Arhitektura d.o.o. iz Ljubljane, Jurčkova 21a, pod številko projekta 5/2004 v mesecu septembru 2006 in ga v skladu z mnenji ključnih nosilcev urejanja prostora uskladila v mesecu decembru 2006.
II. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
6. člen
(ureditveno območje)
Obseg
Meja obravnavanega območja je razvidna iz grafičnega dela lokacijskega načrta.
Vključuje zemljišče parcelne številke 817/1, 821/2, 822, 823, 824, 825, 827, 817/2, 1622, vse k.o. Stična.
Meja
Meja območja lokacijskega načrta poteka skladno določilom Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 75/04, 124/04). Območje se nahaja severno, ne daleč stran od osnovne šole Stična, na izpostavljeni legi.
7. člen
(trajne in začasne rešitve)
Vsi predvideni posegi v ureditvenem območju so trajni. Ureditve so razvidne iz kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
8. člen
(opis rešitve načrtovanih objektov in površin)
Namembnost
Območje urejanja je skladno sprejetim programskim zasnovam namenjeno enodružinski stanovanjski gradnji s srednjo gostoto, ki ne presega dovoljenih vplivov in obremenitev okolja za stanovanjska območja. Na območju so že zgrajeni stanovanjski in gospodarski objekti, na katerih je mogoče izvajati potrebna vzdrževalna dela, rekonstrukcije in prenove.
Zazidalna zasnova
Z izbrano urbanistično ureditvijo se ureja območje namenjeno enodružinski stanovanjski gradnji in prenovi obstoječe gradnje. Dostop do območja je predviden po novi dostopni poti iz smeri Stična s priključkom na lokalno cesto. V ožjem območju LN poteka dostopna pot ob vznožju pobočja, ki je predmet lokacijskega načrta. Nanjo priključujejo notranje dostopne poti, ki ležijo v smeri pobočja pravokotno na dostopno pot. Osrednja notranja dostopna pot se prečno razveja v troje notranjih ulic, ki potekajo vzporedno s plastnicami terena. Na ta način je mogoče na celotnem območju locirati 15 novih enodružinskih objektov, ki izkoriščajo pobočno lego območja, tako da so terasasto umeščeni v prostor. Garažne etaže objektov so dostopne iz cestnega, nižjega nivoja, medtem, ko je pritličje objektov postavljeno na višji nivo raščenega terena.
9. člen
(pogoji za oblikovanje objektov)
Stanovanjsko podobmočje je povezano s prometno, energetsko in ostalo komunalno infrastrukturo. Pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje območja so specifični za vsako funkcionalno celoto posebej, in sicer:
Funkcionalna celota FCS 1
Funkcionalna celota FCS1 tvori zahodni del pozidave območja, ki se naslanja na glavno dostopno cesto, ob kateri se nahajata 2 enodružinska objekta tipa A. Vertikalni gabarit objektov tipa A je K+ P+1, tlorisne dimenzije 8,0 x 10.0 m. Ob objektih so urejeni parkirni oziroma garažni prostori.
Funkcionalna celota FCS 2
Funkcionalna celota FCS 2 tvori južni del sredinske pozidave območja, tako da izrablja lego osrednje dostopne ceste, ob kateri se nahajajo 3 enodružinski objekti tipa B. Vertikalni gabarit objektov je K+ P+1, tlorisna dimenzija pa 8,0 x 10.0 m. Ob objektih so urejeni parkirni oziroma garažni prostori, dostopni iz notranjih napajalnih cest naselja.
Funkcionalna celota FCS 3
Funkcionalna celota FCS3 tvori zahodni del severnega dela sredinske pozidave območja, na katerem se nahajata 2 enodružinska objekta tipa A. Vertikalni gabarit objektov tipa A je K+ P+1, tlorisne dimenzije 8,0 x 10.0 m. Ob objektih so urejeni parkirni oziroma garažni prostori, dostopni iz notranjih napajalnih cest naselja.
Funkcionalna celota FCS 4
Funkcionalna celota FCS4 tvori vzhodni del severnega dela sredinske pozidave območja, na katerem se nahajata 2 enodružinska objekta tipa A. Vertikalni gabarit objektov tipa A je K+ P+1, tlorisne dimenzije 8,0 x 10.0 m. Ob objektih so urejeni parkirni oziroma garažni prostori, dostopni iz notranjih napajalnih cest naselja.
Funkcionalna celota FCS 5
Funkcionalna celota FCS5 tvori vzhodni del pozidave območja, ki je naslonjeno na notranjo napajalno cesto, ob katerih se nahaja 6 enodružinskih objektov tipa A. Vertikalni gabarit objektov je P+1+M, tlorisna dimenzija pa 8,0 x 10.0 m. Ob objektih so urejeni parkirni oziroma garažni prostori, dostopni iz notranjih napajalnih cest naselja.
Funkcionalna celota FCS6
Funkcionalna celota FCS6 predstavlja ohranjeno zeleno površino.
Funkcionalna celota FCI1
Funkcionalna celota FCI1 predstavlja notranje napajalne ceste naselja.
Funkcionalna celota FCO1
Funkcionalna celota FCO1 je namenjena organizaciji ekološkega otoka.
10. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
Tipologija stanovanjskih objektov
Vsi objekti tipa A v območju urejanja morajo biti oblikovno in materialno usklajeni tako, da bodo tvorili skladno urbano celoto. Fasada objekta mora biti v pastelnih odtenkih zemeljskih barv. Strešine objektov A morajo biti izvedene v pločevinasti kritini temno sive barve. Frčade na strehah niso dovoljene. Stavbno pohištvo mora biti usklajeno s celoto. Balkonske ograje morajo biti v transparentni kovinski izvedbi. Oporni zidovi morajo biti obloženi z lokalnim kamnom oziroma zazelenjeni.
12 objektov tipa A:
Enodružinski objekt – terasna gradnja s kletjo na spodnji terasi
gabarit K+ P+1
tlorisna dimenzija: 8,0 x 10.0 m
Kota slemena je 6.50 m iznad kote pritličja, streha je enokapnica v naklonu od 6 do 10 stopinj
Kota pritličja +0,20 m iznad kote utrjenega terena
Ob objektu so urejena parkirišča z možnostjo nadkritja oziroma objekta vkopane garaže, tlorisnih dim. 6,0 x 8,0 m s terasno streho.
3 objekti tipa B:
Enodružinski objekt-terasna gradnja s kletjo na spodnji terasi
gabarit K+P+1
tlorisna dimenzija: 8,0 x 10.0 m
Kota slemena je 6.50 m iznad kote pritličja, streha je enokapnica v naklonu od 6 do 10stopinj
Kota pritličja +0,20 m iznad kote utrjenega terena
Ob objektu so urejena parkirišča z možnostjo nadkritja oziroma objekta vkopane garaže, tlorisnih dim. 6,0 x 8,0 m s terasno streho.
11. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih in zelenih površin)
Zunanje ureditve
Izhajajo iz funkcij posameznih podobmočij ter se podrejajo konceptu ureditev zelenih površin na vrtovih. Določa se intenzivna zasaditev vseh obcestnih površin na vrtovih in kjer to omogočajo odmiki pogojeni z mikrolokacijo komunalnih vodov in podzemnih objektov.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE INFRASTRUKTURE
12. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Splošni pogoji
Območje načrtovanega OLN se nahaja severno za šolskim centrom Ivančna Gorica, nekako med Ivančno Gorico in Stično, v predelu Kojina. V naravi gre za vzpetino nad Stiškim poljem. Območje je z zahoda dostopno preko dostopne poti iz smeri Stična preko parc.št. 1586 k.o. Stična. Dostopna pot mora biti dimenzije 2 x 2,75 m ter pločnik dimenzije 3 m. Notranje dostopne poti morajo biti dimenzije 2 x 2,5 m in dvostranski pločnik širine 1.50 m. Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo.
Invalidom ne sme biti oviran dostop po peš površini. Pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce poglobljene robnike.
Vse peš površine za pešce morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti pločnikov kot so širina, prečni in vzdolžni nagibi morajo ustrezati veljavnim normativom.
Dovozne poti do objektov in manipulativne površine morajo biti zadovoljivo utrjene, v protiprašni izvedbi (asfaltirane) ter odvodnjavane.
Zagotovljene so potrebne ustrezne parkirne površine na parcelah objektov.
Kanalizacija, vodovodi, plinovod, telefonski in drugi vodi ter podobne naprave, se smejo napeljevati v območju ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa.
Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije stavb, objektov, naprav in napeljav je odgovoren pristojni občinski organ za ceste.
V. ZASNOVA KOMUNALNE, ENERGETSKE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
13. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
Splošni pogoji
Vsi objekti v območju urejanja morajo biti priključeni na javna komunalna in energetska omrežja za oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih in meteornih vod, za oskrbo z električno energijo in plinom, javno razsvetljavo ter telekomunikacijsko omrežje. Obravnavano območje ima urejeno javno infrastrukturo v upravljanju izvajalcev javnih gospodarskih služb.
Za zaščito obstoječe in novo predvideno infrastrukturo se izdela projektna dokumentacija. Rezervirane so trase za vse zemeljske komunalne in energetske vode, pri čemer so upoštevani predpisani minimalni horizontalni in vertikalni odmiki, zahteve upravljavcev, ter vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.
Vsa načrtovana infrastruktura mora izpolnjevati pogoje glede predpisanih horizontalnih in vertikalnih odmikov, ter načina križanja. Predvsem je potrebno upoštevati naslednja določila:
– horizontalni odmik vodovoda od sanitarne kanalizacije – najmanj 1 m
– horizontalni odmik vodovoda od VN elektrovoda – 1 m
– vertikalni odmik vodovoda od sanit. kanalizacije: če je vodovod nad kanalom 0,4 m
– vertikalni odmik vodovoda od sanitarne kanalizacije: če je vodovod pod kanalom 0,5 metra s posebno zaščito (tesnjena zaščitna cev) v dolžini 3 metre na vsako stran.
Horizontalni odmiki so prikazani v zbirni situaciji komunalnih vodov, vertikalni pa v zbirnem podolžnem profilu vse infrastrukture.
Potek obstoječih in novo načrtovanih komunalnih in energetskih infrastrukturnih objektov in naprav je razviden iz kartografskega gradiva.
14. člen
(vodooskrba)
1. Vodooskrba
Javno vodovodno omrežje se izvede v LŽ DUCTILE izvedbi preseka najmanj 100 mm, z zasuni na odcepih, zračniki na najvišjih točkah, blatnimi izusti na najnižjih točkah in hidranti tip IMP. Priključevanje objektov se izvede načeloma za vsak objekt posebej z navrtno objemko do presekov 6/4«, oziroma odcepnim kosom in zasunom nad presekom 50 mm. V kartografski del odloka je vrisati vso novo predvideno primarno vodovodno napeljavo, hidrante in hišne vodovodne priključke z zunanjimi vodomernimi jaški, ki morajo biti locirani izven cest – v zelenicah ali drugih lahko dostopnih površinah. Interno hidrantno omrežje posameznega kompleksa ali objekta mora biti priključeno preko kombiniranega vodomera. V primeru mešanih dejavnosti – gospodinjstvo in gospodarstvo, se vgradijo vodomeri za ločeno beleženje porabe. Cevovode je predvideti in izvesti v obcestnih koridorjih na javnih površinah. Pri tem je upoštevati določila o odmikanju in križanju z drugo infrastrukturo.
Za oskrbo posameznega objekta s pitno vodo je potrebno izdelati načrt strojnih inštalacij kot sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. V načrtu strojnih inštalacij je potrebno izdelati načrt internega vodovodnega omrežja, ter priključno omrežje, to je priključek iz javnega vodovodnega omrežja do vodomernega jaška. Načrt mora vsebovati tehnično poročilo s hidravličnim izračunom (po veljavnih evropskih ali slovenskih normativih – obvezna navedba normativa) in popisom del, situacijo priključka in vodomernega jaška v merilu 1:500 za območje iz zazidalne situacije, oziroma 1:1000 ali 1:5000 za območje priključka izven zazidalne situacije, podolžni profil, karakteristični prerez gradbenega jarka ter tloris in prerez vodomernega mesta z vrisano shemo vodovodnih elementov in armatur. Priključitev na priključno vodovodno cev se izvede z navrtnim oklepom. Priključna cev mora biti izvedena v padcu v smeri proti priključku na javni vodovod zaradi prezračevanja. Trasa priključne cevi naj poteka po najkrajši možni poti do zunanjega vodomernega mesta, predvsem po javnih zemljiščih in po funkcionalnih zemljiščih v lasti investitorja. Izjemoma lahko poteka trasa priključka tudi prek drugih zemljišč, vendar mora v tem primeru naročnik priključka pridobiti pisno soglasje lastnikov tega zemljišča k dovolitvi nameravanega posega ter kasnejšim vzdrževalnim in obnovitvenim izvajanjem. Priključna cev se izvede v PE izvedbi do preseka 50 mm oziroma NL izvedbe za preseke 50 mm in večje, tlačne stopnje najmanj PN 16, pod tlakovanimi površinami vložena v dodatno zaščitno cev dvakratnega preseka osnovne cevi. Položena mora biti na peščeno posteljico (0–8 mm) debeline 10 cm ter po položitvi zasuta z enakim peskom najmanj 15 cm nad temenom. Na celotni trasi priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom vodovodne ali zaščitne cevi vgrajen opozorilni trak s kovinskim vložkom in napisom »POZOR VODOVOD«. Gradnja se mora izvajati tako, da s posegom v območje vodovodne cevi le te ne poškoduje. Merilno mesto se izvede kot zunanji vodomerni jašek, lociran v zelenici, na zemljišču investitorja.
Vodomerni jašek je lahko betonske izvedbe kvadratnega tlorisa svetlih notranjih mer 100 x 100 cm za vgradnjo enega ali dveh vodomerov, globine najmanj 150 cm, ali kot montažni industrijski izdelek pooblaščenih dobaviteljev. Biti mora ustrezno zaščiten proti zmrzali, ter proti dotoku talne in padavinske vode. Pokrov mora biti lahke izvedbe, izveden tako, da onemogoča stekanje meteorne vode, ter prirejen za lahko ročno odpiranje. Betonski jašek mora imeti vgrajena nerjaveča vstopna železa ali lestev. V vodomerni jašek se v smeri dotoka vgradijo naslednji spojni elementi in armature: zaporni element (krogelna pipa ali zasun), vmesni del pred vodomerom (po potrebi), nepovratni ventil kot vložek k vodomeru ali kot samostojni element (pri večjih vodomerih), lovilec nečistoč, vodomer, zaporni element (krogelna pipa ali zasun) z dodatnim izpustom. Interna vodovodna inštalacija mora biti izvedena tako, da je onemogočen dotok vroče in onesnažene vode do vodomernega mesta. Gradbena dela pri izvedbi priključka, kot so izkop, peščeno posteljico in zasip, ureditev v prvotno stanje, izvede strokovno usposobljeni izvajalec gradbenih del, ki ga določi in plača investitor, strojno montažna dela s standardnim vodovodnim materialom, ter geodetski posnetek, tlačni preizkus ter dezinfekcijo cevi pa upravljavec na stroške investitorja. Pred začetkom izkopa mora izvajalec del pri službi obratnega katastra upravljavca naročiti zakoličenje priključne cevi. Izvajalec interne vodovodne inštalacije mora prav tako opraviti tlačni preizkus in dezinfekcijo ter pridobiti potrdilo o tem, da je vodovodna inštalacija primerna za oskrbo s pitno vodo.
Hidrantno omrežje
Hidrantno omrežje temelji na krožni povezanosti vodovodnega sistema in mora biti vezana na javni vodovod za odjemnim mestom. Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91). Po istem Pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje) z razmestitvijo ustreznega števila hidrantov. Hidranti so podtalni, ločeni od prometnih površin tako, da so dostopni ob vsakem času.
15. člen
(odvajanje odpadnih voda)
Odvajanje odpadnih voda
Za oskrbo območja je predvidena izvedba mešanega sistema kanalizacije od obeh območij do šolskega centra Ivančna Gorica. V načrtovane kanale se lahko odvede voda iz streh in tlakovanih površin ter cest, ter komunalne odpadne vode iz objektov. Cevovode se izvede s kvalitetnimi PVC ali HCCP cevmi zadostne togosti (najmanj SN 8) v vodotesni izvedbi. Revizijske jaške se locira na mesta odcepov, spremembe preseka in smeri, ter na predpisane čistilne razdalje. Priključitve posameznih objektov se izvede v revizijskem jašku.
Za novo kanalizacijsko omrežje je potrebno izdelati projektno dokumentacijo PGD – PZI. Priključitve novo predvidenih objektov se izvaja za vsak objekt posebej. Meteorne vode voznih površin, parkirnih prostorov in drugih površin, kjer obstaja možnost izlitja mineralnih olj, je potrebno odvodnjavati v mešani kanal s cestnimi požiralniki preko peskolovov in lovilca olj. Za odvod odpadnih sanitarnih in padavinskih vod, je potrebno izdelati načrt kanalizacije kot sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. V načrtu kanalizacije je potrebno izdelati načrt internega kanalizacijskega omrežja, (kanalizacijska napeljava znotraj objekta ter zunanja kanalizacije za padavinske vode), ter načrt priključnega omrežja, to je priključek iz javnega kanalizacijskega omrežja do revizjskega jaška na zemljišču investitorja. Načrt kanalizacije mora vsebovati tehnično poročilo s hidravličnim izračunom (po veljavnih evropskih ali slovenskih normativih – obvezna navedba normativa) in popisom del, situacijo priključka in revizijskih jaškov v merilu 1:500 za območje iz zazidalne situacije, oziroma 1:1000 ali 1: 5000 za območje priključka izven zazidalne situacije, podolžni profil, ter karakteristični prerez gradbenega jarka in reviziijskih jaškov ter vse potrebne detajle. Najmanjši presek kanalizacijskega priključka znaša 200 mm. Največje polnitve cevi znašajo pri kanalu za odpadno sanitarno vodo 50%, pri kanalu za meteorno vodo in pri mešanem kanalu pa 70%. Pri načrtovanju je potrebno računati z naslednjimi jakostimi v odvisnosti od pogostosti in trajanjem: 1x v dveh letih za 15-minutno trajanje – 200 l/s/ha.
Priključitev na priključno kanalizacijsko cev se izvede v revizijskem jašku preseka 80 cm z stokom na zgornjo polovico mulde. V primeru, če je premostitvena višina med dovodno cevjo in stokom, večja od 50 cm, je potrebno izvesti vpadno koleno s suhim izpustom v revziijski jašek. Priključna cev mora biti izvedena v takšnem padcu v smeri proti priključni cevi, da hitrost vode ne prekorači 3 m/s oziroma 0,4 m/s pri sušnem odtoku. Trasa priključne cevi naj poteka po najkrajši možni poti do mesta priključitve na priključni kanal, predvsem po javnih zemljiščih in po funkcionalnih zemljiščih v lasti investitorja. Izjemoma lahko poteka trasa priključka tudi prek drugih zemljišč, vendar mora v tem primeru naročnik priključka pridobiti pisno soglasje lastnikov tega zemljišča k dovolitvi nameravanega posega ter dovolitvi izvajanja kasnejših vzdrževalnih in obnovitvenih del. Priključna cev se načeloma izvede v PE izvedbi, togostnega razreda najmanj SN 8. Položena mora biti na peščeno posteljico (0–8 mm) ter po položitvi zasuta z enakim peskom najmanj 15 cm nad temenom. Na celotni trasi priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom cevi vgrajen opozorilni trak.
16. člen
(ogrevanje)
Merila in pogoji za ogrevanje
Ogrevanje objektov in priprava sanitarne tople vode je mogoča z različnimi energijskimi resoursi (plin, kurilno olje, trdna goriva, elektrika) v skladu z veljavnimi predpisi.
17. člen
(oskrba z električno energijo)
Merila in pogoji za oskrbo z električno energijo
Za priključitev novo predvidenih stavb na tem območju je potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo s pripadajočim SN vodom in NN razvodi. Pred izdelavo projektne dokumentacije za novo transformatorsko postajo s pripadajočim SN vodom in NN razvodi, se je potrebno dogovoriti o postavitvi omaric za merilna mesta in potekih NN priključnih vodov (skupinski ogled na terenu).
Za napajanje predvidenih objektov z električno energijo je treba:
Med projektiranjem predvidenih objektov in pred pričetkom gradbenih del se morajo investitorji oziroma projektanti seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov pri pristojni delovni organizaciji.
Na območju, po katerem potekajo elektroenergetski vodi, ni mogoče graditi novih objektov, dokler niso le ti kablirani oziroma prestavljeni izven območja gradnje novih objektov.
18. člen
(javna razsvetljava)
Merila in pogoji za ureditev javne razsvetljave
Območje bo opremljeno z omrežjem javne razsvetljave. Svetilke javne razsvetljave so postavljene ob napajalnih cestah v območju urejanja.
19. člen
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelskorazdelilnega sistema)
Telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelskorazdelilnega sistema
Za telekomunikacijsko omrežje je določen razvod omrežja do vseh uporabnikov v območju urejanja. Pri posegih je potrebno obstoječe TK omrežje ustrezno zaščititi ali prestaviti skladno predhodno izdelani projektni dokumentaciji. Za zadovoljivo število priključkov je določena dopolnitev obstoječega kabelskega telefonskega omrežja z navezavo na obstoječo TC.
Kabelskokomunikacijski – CaTV sistem
Za novopredvidene objekte je določena priključitev na CaTV sistem z izvedbo podzemnih razvodov. Kablovodi morajo biti vkopani in v zaščitnih ceveh v predpisanih vertikalnih in horizontalnih odmikih od ostalih komunalnih vodov. Načeloma trasa kablovoda poteka izven vozišča cest z odmikom 2,0 m od roba asfaltne ceste oziroma v hodnikih za pešce. V primerih prečkanj melioracijskih jarkov oziroma vodotoka se ta izvedejo izven pretočnega profila v primerih prečkanja pod dnom pa mora biti kabel v zaščitni alkaten cevi ter vidno označeno mesto prečkanja.
Razvod kablovodov je v skladu s projektno dokumentacijo predviden v zvezdni obliki oziroma z razcepniki z upoštevanjem združevanja okvirno po deset stanovanjskih objektov na eno samostoječo omarico na lahko dostopnem kraju.
Za vse objekte je potrebno zagotoviti CaTV priključek z vzidano omarico, potrebno pa je zagotoviti tudi dovod električne energije za potrebe napajanja aktivnih elementov.
20. člen
(komunalni odpadki)
Merila in pogoji za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov
Javna higiena območja se zagotavlja z določitvijo mest (razvidnih iz grafičnega dela odloka) ločenega zbiranja komunalnih odpadkov in njihovim rednim odvozom s strani pooblaščene organizacije. Določen je ekološki otok ob vstopu v območje urejanja (FCEO1).
Komunalne odpadke je treba pri načrtovanih objektih zbrati, deponirati in odvažati v skladu z veljavnim Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Ivančna Gorica. Posode za odpadke je treba namestiti na zasebnih, obcestnih, vizualno neizpostavljenih mestih, vendar dostopne vozilom. Odpadki se zbirajo in odvažajo ločeno. Odpadna embalaža se zbira in vrača dobaviteljem za reciklažo pri proizvajalcih, vse v skladu s programom ločenega zbiranja odpadkov.
21. člen
(vodnogospodarske ureditve)
Vodnogospodarske ureditve
Praviloma morajo biti vse sanitarne odpadne vode speljane v javno kanalizacijsko omrežje.
Izjemoma je možno voditi odpadne vode v vodotesne večprekatne greznice, in to v prvi fazi pozidave območja (ena tretjina objektov) s tem, da se kasneje omenjeni objekti priključijo na javno kanalizacijsko omrežje.
Vse meteorne vode z zelenic in strešin je možno preko peskolovov voditi v vodotoke ali ponikati, vse meteorne vode s povoznih površin pa je prav tako možno ponikati ali speljati v površinske odvodnike, vendar preko peskolovov in lovilcev olj.
Vse odpadne vode s cestnih površin morajo biti speljane in očiščene na način kot to predvideva Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE
22. člen
(varovanje okolja)
Potrebno je upoštevati pozitivno zakonodajo s področja varstva pred hrupom in varstva zraka.
23. člen
(ohranjanje narave ter trajnostna raba naravnih dobrin)
Pri projektiranju objektov in infrastrukture je potrebno upoštevati določila 36. člena ZON.
24. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Na ureditvenem območju ni prvin kulturne dediščine.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
25. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Splošne določbe
Za območje urejanja ni predvidenih ukrepov za obrambo. Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti: pogoje za varen umik ljudi in premoženja, odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov s požarnimi zidovi, prometne in delovne površine za intervencijska vozila, vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati študijo požarne varnosti.
Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo podtalnice, tal in preprečevanje morebitnih možnosti nastanka prekomernega hrupa v naravnem in bivalnem okolju, prekomerne emisije dima, prašnih delcev in drugih snovi, ki bi imele negativne posledice v okolju stanovanjskega naselja.
Intervencijske poti in površine
Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s standardom SIST DIN 14090.
Intervencijske poti izven vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ozelenitev teh površin. Vse povozne površine se morajo dimenzionirati na 10 ton osnega pritiska. Širina intervencijskih poti mora biti najmanj 3 m, na mestih za delovanje intervencijskih vozil pa najmanj 3 m2 utrjene površine in 2 m2 površine brez zaprek, z odmikom od objektov od 3 do 9 m. Najmanjši radiji obračanja morajo biti 11,5 m, oziroma zunanji radiji dostopnih cest 21 m.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je razvidno iz kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta.
Hidrantno omrežje
Požarna zaščita novih objektov je predvidena z notranjim hidrantnim omrežjem
Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč je potrebno zagotoviti še ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine, upoštevati vplive novih objektov, zagotoviti zadostne odmike med stavbami za preprečitev prenosa požara oziroma zagotoviti ustrezne druge ukrepe (požarna ločitev) in zagotoviti zadostne količine požarne vode.
Ureditev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je razvidna iz kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta.
VIII. NAČRT PARCELACIJE
26. člen
(načrt parcelacije)
Mejne točke parcel in objektov so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so priloga tega odloka. Površine parcel smejo odstopati do 5%.
Parcelacija je razvidna iz kartografskega dela občinskega lokacijskega načrta.
IX. ETAPNOST IZVAJANJA LOKACIJSKEGA NAČRTA IN ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
27. člen
(etapnost gradnje)
Lokacijski načrt bo mogoče izvajati v več etapah, skladno s fazo gradnje prometne ter komunalne in energetske infrastrukture. Gradnja objektov in ureditev mora potekati kot zaključena in dokončno urejena celota v okviru določenih gabaritov, z vso pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter ureditvami za zavarovanje okolja in požarno varstvo. Posamezna enota mora biti izvedena kot celota, z vsemi elementi zunaje ureditve. Etapno izvajanje ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča, prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
X. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV PRI IZVAJANJU LN
28. člen
Investitorji in izvajalci so dolžni zagotoviti:
– zgraditev komunalnih naprav znotraj območja sočasno z izgradnjo stavb oziroma predhodno, če je to potrebno;
– pred pričetkom realizacije posamezne etape pridobiti pisno soglasje upravljavcev komunalnih infrastruktur o zadostnih kapacitetah;
– izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev morebitnih vplivov podtalnice na gradnjo in bodoče uporabnike v predelih, kjer ta možnost obstaja;
– izvedbo ukrepov za varovanje bivalnega in delovnega okolja pred negativnimi vplivi.
XI. PROGRAM OPREMLJANJA ZEMLJIŠČ ZA GRADNJO
29. člen
(program opremljanja)
S tem odlokom se sprejme program opremljanja zemljišč za gradnjo (v nadaljevanju: program opremljanja) za območje občinskega lokacijskega načrta OLN S3/b Kojina (v nadaljevanju: območje opremljanja), ki ga je izdelala Arhitektura d.o.o., Jurčkova pot 21a, Ljubljana.
30. člen
(vsebina programa opremljanja)
Program opremljanja določa merila in pogoje za obračun komunalnega prispevka, okvirne zneske in roke za izgradnjo komunalne infrastrukture na območju opremljanja.
31. člen
(obračunsko območje)
Obračunsko območje komunalne infrastrukture je eno in zajema vse gradbene parcele na območju opremljanja.
32. člen
(izračun komunalnega prispevka)
Komunalni prispevek se izračuna na naslednji način:
KP = (Ap Cp Dp) + (Kdej At Ct Dt)
Zgornje oznake pomenijo:
– KP komunalni prispevek,
– Ap površina parcele objekta,
– Cp indeksirani stroški opremljanja kvadratnega metra parcele s komunalno infrastrukturo na obračunskem območju,
– Dp delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka,
– Kdej faktor dejavnosti,
– Ct indeksirani stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta s komunalno infrastrukturo na obračunskem območju,
– At neto tlorisna površina predvidenega objekta,
– Dt delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka.
33. člen
(vrednost parametrov za izračun komunalnega prispevka)
Okvirna vrednost parametrov za izračun komunalnega prispevka je določena na dan 30. 11. 2006 in znaša:
    Parameter        Vrednost
    Cp               48,45 €/m2 parcele
    Ct               145,00 €/m2 neto stanovanjske površine
    Dp               0,5
    Dt               0,5
    Kdej             1
34. člen
(indeksiranje stroškov opremljanja)
Stroški opremljanja so informativni, na podlagi splošnih kalkulativnih osnov, določeni na dan 30. 11. 2006 in se končno točno določijo po pridobitvi projektne dokumentacije, ter od tedaj dalje indeksirajo z uporabo povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«.
35. člen
(gradnja in prenos komunalne infrastrukture v javno last)
Na območju urejanja bo vso sekundarno komunalno infrastrukturo znotraj obračunskega območja zgradil investitor, manjkajoče primarno omrežje pa Občina Ivančna Gorica na podlagi letnih planov opremljanja stavbnih zemljišč s primarnimi komunalnimi vodi. Investitor je po izgradnji dolžan komunalno infrastrukturo prenesti v javno last. Za ureditev medsebojnih obveznosti Občina Ivančna Gorica in investitor skleneta urbanistično pogodbo.
XII. ODSTOPANJA
36. člen
Odstopanja od s tem odlokom in grafičnim delom lokacijskega načrta predpisanih gabaritov so dovoljena do 10% v vertikali in horizontali oziroma 3.00 m v horizontali za infrastrukturo. Za večja odstopanja je potrebno v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ugotoviti razloge ter zagotoviti skladnost posegov z generalnim konceptom ureditve območja.
Spremembe namembnosti zemljišč, stavb, objektov in naprav izven s tem odlokom dovoljenih načeloma niso dovoljene, razen v smislu bistvenih izboljšav pogojev za bivanje in delo. Spremembe lahko odobri občinska strokovna služba, pristojna za okolje in prostor na podlagi strokovne presoje in ob pozitivnem mnenju pristojnih nosilcev urejanja prostora ter pod pogojem, da se ne spreminja glavni namen oziroma funkcija območja in se s tem ne poslabšujejo pogoji za bivanje in delo na območju posega v prostor.
XIII. KONČNE DOLOČBE
37. člen
Lokacijski načrt območja S3/b Kojina je vsem zainteresiranim na vpogled na pristojnem oddelku Občine Ivančna Gorica in UE Grosuplje.
38. člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor.
39. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35003-0072/2005
Ivančna Gorica, dne 29. marca 2007
Župan
Občine Ivančna Gorica
Jernej Lampret l.r.