Uradni list

Številka 1
Uradni list RS, št. 1/2006 z dne 3. 1. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 1/2006 z dne 3. 1. 2006

Kazalo

2. Statut Občine Jesenice, stran 2.

Na podlagi prvega odstavka 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in spr.) in 116. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 2/01), je Občinski svet Občine Jesenice na redni 32. seji dne 22. 12. 2005 sprejel
S T A T U T
Občine Jesenice
I. SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
Statut občine določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, razen organov občinske uprave, premoženje in financiranje občine, vrsto, vsebino splošnih in posamičnih aktov iz pristojnosti občine, varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in širših lokalnih samoupravnih skupnosti, ter druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
2. člen
Občina Jesenice je temeljna samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z Zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (ZUODNO, Uradni list RS, št. 60/94 in spr.).
Občina Jesenice je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati, razpolagati in upravljati z vsemi vrstami premoženja.
Sedež občine je na Jesenicah, Cesta železarjev 6.
Občino Jesenice predstavlja in zastopa župan.
3. člen
V Občini Jesenice imajo svoje žige župan, občinski svet, nadzorni odbor, občinska uprava ter ožji deli občine.
Žigi so okrogle oblike in standardne velikosti. Lahko so izdelani iz gumija, kovine ali drugega ustreznega materiala. Poleg teh žigov se lahko uporabljajo tudi mali žigi s premerom 20 mm.
Župan ima žig z napisom Občina Jesenice ob zgornjem robu žiga in z napisom "ŽUPAN" ob spodnjem robu ter z grbom občine v sredini.
Občinski svet ima žig z napisom Občina Jesenice ob zgornjem robu žiga in z napisom "občinski svet" ob spodnjem robu ter z grbom občine v sredini.
Nadzorni odbor ima žig z napisom Občina Jesenice ob zgornjem robu žiga in z napisom "nadzorni odbor" ob spodnjem robu ter z grbom občine v sredini.
Oddelki občinske uprave imajo enoten žig z napisom Občina Jesenice ob zgornjem robu žiga in z napisom "občinska uprava" ob spodnjem robu ter z grbom občine v sredini. Žigi so oštevilčeni.
Krajevne skupnosti imajo žige z napisom Občina Jesenice ob zgornjem robu žiga in z navedbo imena ožjega dela občine ob spodnjem robu ter z grbom občine v sredini.
4. člen
Simbola Občine Jesenice sta grb in zastava. Grb in zastava se morata razlikovati od grbov in zastav drugih občin.
Zunanjo pojavnost simbolov občine, opis ter način njune uporabe ureja poseben odlok.
Občina ima svoj občinski praznik in spominski dan. Praznik občine in spominski dan sta določena s posebnim odlokom, ki ureja njuno zunanjo pojavnost in način obeleževanja.
5. člen
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče so občani.
Občani uresničujejo svoje interese v občini preko organov občine, ki jih volijo na podlagi neposredne, splošne in enake volilne pravice, na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem.
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom, kakor tudi z ljudsko iniciativo.
6. člen
Območje občine obsega mesto Jesenice z naselji Sava, Podmežakla, Plavž, Podkočna ter naselja Koroška Bela, Slovenski Javornik, Blejska Dobrava, Hrušica, Javorniški Rovt, Kočna, Lipce, Planina pod Golico, Plavški Rovt, Potoki in Prihodi. Način obeleževanja meje občine določi občinski svet z odlokom.
Območje občine se lahko spremeni z zakonom, po postopku, ki ga določa zakon.
7. člen
Na območju občine so ustanovljene krajevne skupnosti. Pravni status, organizacija in naloge krajevnih skupnosti so določeni s tem statutom, splošnimi pravnimi akti občine in splošnimi pravnimi akti krajevnih skupnosti.
II. NALOGE OBČINE
8. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
 
na področju normativnega urejanja
– pripravlja in sprejema statut občine, odloke in druge splošne akte
– pripravlja in sprejema občinski proračun, spremembe proračuna, rebalans proračuna in zaključni račun proračuna
– pripravlja in sprejema strategijo razvoja občine in druge razvojne programe občine
– načrtuje prostorski razvoj in sprejema prostorske akte občine, v okviru, ki ga omogoča pozitivna zakonodaja
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti
– sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb
– zagotavlja delovanje organov občine
– zagotavlja delovanje krajevnih skupnosti
– ureja delovanje občinske uprave
– organizira sistem notranjih kontrol
– ureja poimenovanja cest, ulic, poti ipd.
 
gospodari z občinskim premoženjem, tako, da
– določi način in pogoje upravljanja s premoženjem občine
– pridobiva, razpolaga in upravlja z vsemi vrstami premoženja
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja
– sklepa pogodbe v premoženjsko – pravnih poslih v katere vstopa
 
omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine, tako da
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini
– sprejema akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini
– oblikuje davčno politiko iz izvirne pristojnosti občine, ki pospešuje gospodarski razvoj
– sodeluje s fizičnimi in pravnimi osebami, ki delujejo na področju gospodarstva in v okviru pristojnosti in nalog občine pomaga pri razreševanju gospodarskih problemov v Občini Jesenice, kadar je to smotrno in možno
– z investiranjem javnih sredstev, v skladu s predpisi, zagotavlja pogoje za razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov
– zagotavlja pogoje in pospešuje razvoj obrtništva, podjetništva in trgovine
– zagotavlja pogoje in pospešuje ter ohranja razvoj kmetijstva in celostni razvoj podeželja
– zagotavlja pogoje in pospešuje razvoj gostinstva in turizma
 
skrbi za urejanje prostora, tako, da
– določa namembnost urbanega prostora
– v skladu z zakonom opravlja naloge na področju posegov v prostor in graditve objektov
– ugotavlja javni interes v primeru razlastitve za potrebe občine
– vodi evidenco nepremičnin in drugega premoženja v lasti občine
– gospodari s stavbnimi zemljišči in določa pogoje za njihovo uporabo
– v skladu z zakonom upravlja javno dobro
 
skrbi za izvedbo stanovanjskega programa občine in ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj, tako, da
– sprejema in uresničuje stanovanjski program občine
– gradi stanovanja in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini in se vključuje v stanovanjski trg
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov
– sodeluje z državo, javnimi zavodi in javnimi skladi, ki sofinancirajo stanovanjsko gradnjo
 
zagotavlja in pospešuje dejavnosti
– zdravstvenega varstva na primarni ravni
– socialnega skrbstva
– otroškega varstva
– osnovnega varstva otrok in družine
– osnovnega varstva socialno ogroženih, invalidov in ostarelih
– lekarniško dejavnost
– splošno – izobraževalno knjižnično dejavnost
– muzejsko, gledališko in kinematografsko dejavnost
– dejavnosti na področju športa in rekreacije
– drugo vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko-dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost
– druge prostočasne dejavnosti.
Občina zagotavlja in pospešuje te dejavnosti tako, da
– ustanavlja vzgojno – izobraževalne, kulturne, zdravstvene in športne zavode, ter zagotavlja pogoje za njihovo delovanje
– zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih zmožnosti omogoča izvajanje nad-standardnih programov
– sodeluje z zavodi s področja zdravstva, kulture, vzgoje in izobraževanja, ter športa, katerih ustanoviteljica je občina
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih
– sodeluje s centrom za socialno delo
– omogoča dostopnost kulturnih in športnih programov
– skrbi za kulturno dediščino na svojem področju in zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine
– sodeluje z vladnimi in nevladnimi organizacijami, ki delujejo na navedenih področjih
 
na področju gospodarskih javnih služb
– v okviru svojih pristojnosti določa obvezne in izbirne lokalne javne službe,
– določa obliko zagotavljanja in način opravljanja lokalnih javnih služb
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb
– gradi in vzdržuje lokalno komunalno infrastrukturo
V tem okviru občina skrbi za
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov
– urejanje lokalnega potniškega prometa
– racionalno rabo energije in drugih naravnih virov
– organizacijo in opravljanje pokopališke in pogrebne službe
 
upravlja, gradi in vzdržuje
– lokalne javne ceste, javne poti
– površine za pešce in kolesarje
– parkovne površine, obcestne zelenice in drevorede
– igrišča za šport in rekreacijo, ter druge športne objekte in naprave v lasti občine
– otroška igrišča
– objekte na področju kulture
– objekte na področju drugih prostočasnih dejavnosti
– javne parkirne prostore
– objekte in opremo za varovanje in reševanje
– gradi javna zaklonišča na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč
 
skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov, tako, da
– izvaja naloge, ki jih določajo predpisi s področja varstva okolja
– spremlja stanje na teh področjih in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijami in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih
– skrbi za varstvo pred nalezljivimi boleznimi
– na področju civilne zaščite in gasilstva zagotavlja in organizira
– organizira reševalno pomoč v požarih
– organizira in izvaja druge ukrepe za varstvo pred požarom
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje v primeru elementarnih in drugih nesreč
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremo in izvajanje požarne varnosti in sredstva pred naravnimi nesrečami
– ustanavlja javne zavode s področja zaščite in reševanja
– organizira in usposablja občinske enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito in spremlja njihovo delo
– zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev in oskrbo ogroženih prebivalcev
– odpravlja posledice naravnih in drugih nesreč
 
ureja javni red v občini
– organizira občinsko redarstvo in občinsko inšpekcijo
– ureja promet v občini in predpisuje prometno ureditev
– opravlja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem prepisov občine in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine
– izvaja nadzor nad javnimi prireditvami
 
na področju obrambe opravlja naslednje naloge
– sodeluje pri pripravi in izdelavi dokumentov, v katerih določi organizacijo in način dela organov občine v vojnem stanju, tako, da lahko zagotovi nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti
– načrtuje potrebne organizacijske, materialno tehnične in kadrovske rešitve za izvajanje nalog v vojni, ki jih država prenese na občino
– zagotavlja delovanje gospodarskih javnih zavodov, javnih agencij in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina v vojnem času
– organizira kurirsko službo in izvajanje mobilizacije
 
občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet RS
– povezovanje z občinami v Republiki Sloveniji in v tujini, ter sodelovanje v združenjih lokalnih skupnosti
– opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe in za te potrebe pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov
– za opravljanje statistične evidence in analitične funkcije občina vzpostavi, vodi in vzdržuje imenske in stvarne evidence (v nadaljevanju: občinske evidence), ki jih hrani v ustreznih prostorih in sprejme varnostne ukrepe tehnične in organizacijske narave, s katerimi zagotovi njihovo zavarovanje pred materialno škodo in dostopi nepooblaščenih oseb
 
ureja druge zadeve javnega pomena, kot jih nalaga zakon.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
9. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Člani občinskega sveta, župan in podžupani so občinski funkcionarji.
Občina Jesenice ima volilno komisijo kot samostojni organ, ki v skladu z zakonom skrbi za izvedbo volitev in referendumov, ter za varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Občina Jesenice ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon oziroma drug na zakonu temelječ predpis.
10. člen
Delo organov občine je javno.
Organi občine obveščajo javnost o svojem delu in načinu poslovanja, ter o uresničevanju pravic strank ter drugih vprašanjih, ki zanimajo javnost, preko svojih publikacij, občinskega glasila ter drugih javnih medijev, preko svetovnega spleta, na novinarskih konferencah ali na drug primeren način.
Javnost dela se zagotavlja tudi z objavo splošnih aktov občine na svetovnem spletu, ter z navzočnostjo predstavnikov medijev in drugih zainteresiranih oseb na javnih sejah organov občine. Občina zagotavlja pogoje, ki omogočajo prisotnost zainteresiranih oseb na javnih sejah organov občine.
Pri dajanju obvestil je potrebno spoštovati predpise, ki določajo tajnost podatkov ali njihovih posameznih delov, kakor tudi predpise o dostopu do informacij javnega značaja. Obvestila morajo biti pripravljena tako, da varujejo ugled strank in drugih udeležencev v postopku.
Za odnose z javnostjo skrbita župan in direktor občinske uprave ali druga pooblaščena oseba v skladu s pravili, ki jih določi župan.
11. člen
Informacije javnega značaja so prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam, v skladu z zakonom.
Organi občine zagotavljajo uporabnikom dostop do splošnih informacij o upravnih storitvah in drugih javnih storitvah. Organi občine dajejo splošne informacije o načinu poslovanja organov pri odločanju in izdajanju potrdil, ter pojasnila v zvezi z uresničevanjem pravic, obveznosti in pravnih koristi fizičnih in pravnih oseb.
Organi občine obravnavajo predloge, pripombe, vprašanja, kritike in pohvale strank in so dolžni odgovoriti na vloge strank na način in v rokih, kot jih določajo predpisi, ki urejajo upravno poslovanje občine, predvidoma v 15. (petnajstih) dneh od prejema vloge.
Na vložene peticije so organi občine dolžni odgovoriti v 30. (tridesetih) dneh od prejema.
12. člen
Če zadeva, ki jo vodijo organi občine nima narave informacije javnega značaja, imajo stranke in druge osebe pravico do vpogleda v zadevo, če verjetno izkažejo pravni interes v zadevi.
V tem primeru imajo tudi pravico pregledovati in prepisovati, ter na svoje stroške kopirati dokumente zadeve.
2. Občinski svet
13. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Občinski svet ima naslednje pristojnost:
– sprejema statut občine
– sprejema odloke in druge občinske akte
– sprejema poslovnik za svoje delo
– sprejema program dela občinskega sveta
– sprejema strategijo razvoja občine ter druge razvojne programe občine
– sprejema prostorske akte občine, v okviru, ki ga določa zakonodaja
– sprejema občinski proračun, spremembe proračuna in rebalans proračuna ter zaključni račun proračuna
– sprejema letni program prodaje stvarnega in finančnega premoženja občine
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če o tem v skladu z zakonom ne odloča drug organ občine
– na predlog župana ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo pristojnost, organizacijo in delovno področje
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja organe skupne občinske uprave, pri čemer lahko za usklajevanje dokončnih odločitev pooblasti župana
– nadzoruje delo župana in podžupanov ter občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta in ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja
– odloča o poklicnem opravljanju funkcije enega ali več podžupanov, če tako predlaga župan
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora
– imenuje in razrešuje člane odborov in komisij občinskega sveta
– imenuje in razrešuje člane občinske volilne komisije
– imenuje in razrešuje predstavnika občine v sosvetu načelnika upravne enote
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin
– imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
– odloča o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem v lasti občine (premičnim in nepremičnim), kolikor zakon ali ta statut za odločanje ne določata drugače
– razpisuje referendum
– daje pobudo za sklic zbora občanov
– določa kriterije za nadomestila in nagrade članom občinskega sveta, odborov in komisij, nadzornega odbora, za plačo župana in drugih funkcionarjev občine, občinske volilne komisije ter članov svetov krajevnih skupnosti
– odloča o načinu opravljanja gospodarskih in negospodarskih javnih služb
– ustanavlja gospodarske javne zavode in javne agencije ter javne gospodarske družbe, ter izvaja ustanoviteljske pravice, razen, če ustanovitveni akt ne določa, da ustanoviteljske pravice izvršuje župan
– ustanavlja javne zavode s področja družbenih dejavnosti ter druge javne zavode s področja negospodarstva, ter izvaja ustanoviteljske pravice, razen če ustanovitveni akt ne določa, da ustanoviteljske pravice izvršuje župan
– ustanavlja skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic in usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb, v gospodarskih javnih zavodih, javnih agencijah, gospodarskih družbah ter javnih zavodih s področja družbenih dejavnosti in negospodarstva, katerih soustanoviteljica je Občina Jesenice, ter določi njihove pristojnosti in delovno področje
– s svojim aktom določi merila za določanje plač direktorjev javnih zavodov, javnih podjetij, javnih skladov in agencij, katerih ustanovitelj je občina, ter merila za določanje plačil za opravljanje nalog predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih, če z zakonom ali drugim podzakonskim aktom ni določeno drugače
– podeljuje koncesije, če tako določa zakon
– določa prispevke in cene na področju gospodarskih javnih služb, komunalne takse, ter druge cene in nadomestila, za katere je pristojen v skladu z zakonom in veljavnimi podzakonskimi akti
– določa pogoje za priključitev na komunalne naprave in pogoje koriščenja komunalnih storitev
– odloča o najemu dolgoročnih posojil in dajanju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Jesenice
– daje soglasja k zadolževanju javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Jesenice
– predpisuje davke in prispevke v skladu z zakonom
– sprejema program in letni načrt, ter določa organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter organizacijo in način izvajanja varstva pred požari
– odloča o povezovanju občine z drugimi lokalnimi skupnostmi in organizacijami na državni in meddržavni ravni
– odloča o podelitvi nagrad in priznanj občine
– odloča o poimenovanju in preimenovanju naselij in ulic v občini
– sprejema začasne nujne ukrepe v skladu z zakonom
– opravlja druge naloge, določene z zakonom in tem statutom.
14. člen
Občinski svet občine ima 28 (osemindvajset) članov. Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Tisti član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. Razloge za predčasno prenehanje mandata članov občinskega sveta oziroma njihovo razrešitev ureja zakon.
15. člen
Občinski svet dela in odloča na sejah. Seje občinskega sveta sklicuje in vodi župan. Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami zakona, tega statuta in poslovnika občinskega sveta, ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, vendar najmanj štirikrat na leto. Župan za vodenje seje občinskega sveta lahko pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta.
Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta. Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Glas je opredeljen, če se glasi »ZA« ali »PROTI«.
16. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim v skladu z zakonom podrobno uredi način dela, postopek odločanja, razmerja do drugih organov občine ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta.
Občinski svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov.
17. člen
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. Župan o izvrševanju odločitev poroča občinskemu svetu najmanj dvakrat letno.
Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov, zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.
18. člen
Seje občinskega sveta so javne. Javnost dela občinskega sveta se zagotavlja v skladu z določili tega statuta. Če to terja javni interes, lahko občinski svet sklene, da se javnost izključi. Postopek za izključitev javnosti opredeljuje poslovnik občinskega sveta.
3. Odbori in komisije občinskega sveta
19. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.
Občinski svet ustanavlja tudi druge komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta. Članstvo v občinskem svetu ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
Delovna telesa ustanovi občinski svet za proučevanje posameznih področij, za pripravo strokovnih podlag za odločitve, ki jih sprejema občinski svet na teh področjih, za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj, ter za pripravo, proučevanje in obravnavo predlogov splošnih in posamičnih pravnih aktov, ki jih sprejema občinski svet.
20. člen
Občinski svet ima komisije in odbore kot stalna delovna telesa. Število komisij in odborov, sestavo, imenovanje, pristojnosti in način njihovega dela, ter njihova razmerja do občinskega sveta, ter razmerja med njimi in drugimi organi občine, določa poslovnik občinskega sveta in poslovnik posamezne komisije.
21. člen
Občinski svet lahko ustanovi začasna delovna telesa, ki v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo posamezne zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu svoja mnenja in predloge v zvezi z obravnavano zadevo. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa in imenovanju članov določi občinski svet tudi njegove naloge.
Način dela občasnih delovnih teles, ter razmerja med njimi, ter razmerja med njimi in drugimi organi občine, določi občinski svet v skladu z zakonom, ter določili statuta in poslovnika občinskega sveta.
4. Nadzorni odbor
22. člen
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor je pri svojem delu neodvisen.
23. člen
Nadzorni odbor v skladu z zakonom:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine
– opravlja nadzor nad vodenjem poslov občine
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev
– ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe proračunskih sredstev
– opravlja druge naloge, če tako določa zakon.
Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti finančnega poslovanja občinskih organov, občinske uprave, krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij, katerih ustanovitelj je občina, ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna.
24. člen
Za izvajanje z zakonom in tem statutom določenih nalog opravlja nadzorni odbor naslednje naloge nadzorovanja:
– pregledovanje in proučevanje pravnih predpisov in aktov, s katerimi se določajo nameni proračunske porabe (odloki, proračun, finančni načrti, zaključni računi, programi, razpisi in drugo)
– pregledovanje listinske dokumentacije (pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapisniki ter druge knjigovodske listine in poslovne knjige)
– ugotavljanje skladnosti ravnanja s pravnimi predpisi ter gospodarnosti in namenskosti porabe sredstev in njihov učinek glede na opredeljen cilj
– priprava nadzorstvenega poročila s priporočili in predlogi
– obravnavanje pripomb strank v postopku
– obveščanje občinskega sveta in župana in predlaganje ukrepov iz njihove pristojnosti
– obveščanje nadzorovane osebe oziroma njenih organov
– prijava suma storitve prekrška ali kaznivega dejanja pristojnemu organu
– druge naloge v skladu z določili tega statuta.
25. člen
Nadzorni odbor ima 7 (sedem) članov. Člane nadzornega odbora imenuje in razrešuje občinski svet izmed občanov. Člani nadzornega odbora so imenovani z večino opredeljenih glasov navzočih članov občinskega sveta.
Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. (šesto) stopnjo strokovne izobrazbe, priporočene so izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja, lahko pa tudi z drugih področij.
Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, na predlog najmanj 8 (osmih) članov občinskega sveta. Predlogu mora biti predloženo kandidatovo pisno soglasje h kandidaturi.
Nadzorni odbor izmed svojih članov izvoli predsednika nadzornega odbora in njegovega namestnika.
Predsednik predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi občine ter organi uporabnikov proračunskih sredstev, podpisuje pisne odpravke nadzornega odbora, organizira delo in strokovno pomoč ter pripravlja in vodi seje.
26. člen
Član nadzornega odbora ne more biti član občinskega sveta, župan, član sveta krajevne skupnosti, delavec občinske uprave, ter član poslovodstva organizacije, ki je uporabnik proračunskih sredstev.
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi pravna oseba, katere zakonitost in pravilnost poslovanja ugotavlja nadzorni odbor. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
27. člen
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se smiselno uporabljajo določila zakona, ki urejajo predčasno prenehanje funkcije župana in člana občinskega sveta.
Razrešitev člana nadzornega odbora opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem, ko člana nadzornega odbora z ugotovitvenim sklepom razreši občinski svet.
Občinski svet je dolžan imenovati nadomestnega člana nadzornega odbora v 60. (šestdesetih) dneh po opravljeni razrešitvi. Nadomestnemu članu nadzornega odbora preneha članstvo v nadzornem odboru z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadomestnega člana imenoval.
28. člen
Nadzorni odbor z dvotretjinsko večino sprejme poslovnik o svojem delu.
S poslovnikom podrobneje določi organizacijo dela, pravice in dolžnosti predsednika in članov nadzornega odbora pri opravljanju nadzora, postopek nadzora, način odločanja, dokumentacijo in evidentiranje dela nadzornega odbora, kolikor tega ne opredeljuje ta statut.
29. člen
Nadzorni odbor sprejme letni program dela. Letni program dela vsebuje najmanj navedbo nadzorovanih oseb oziroma aktivnosti, ki bodo predmet nadzora, obseg nadzora, cilje nadzora, ter potrebne vire sredstev za obdobje enega proračunskega leta. Z letnim programom dela nadzorni odbor seznani občinski svet in župana.
Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
30. člen
Nadzori, ki jih opravlja nadzorni odbor so lahko redni ali izredni. Redni nadzori se opravijo v skladu z letnim programom dela, izredni nadzori pa so tisti, ki niso opredeljeni v letnem programu in se opravijo na podlagi sklepov, ki jih naknadno sprejme nadzorni odbor.
Glede na obseg nadzora so nadzori lahko celoviti, delni ali ponovni. Glede na zahtevnost so nadzori zelo zahtevni, zahtevni in manj zahtevni.
31. člen
Občinski svet ali župan lahko zaprosita, da nadzorni odbor opravi nadzor pri uporabniku proračunskih sredstev. Nadzorni odbor je dolžan te predloge oziroma zaprosila obravnavati. O svoji odločitvi glede izvedbe ali ne-izvedbe nadzora po zaprosilu je dolžan obvestiti predlagatelja.
32. člen
Nadzor se začne s sklepom o izvedbi nadzora, ki ga sprejme nadzorni odbor.
Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati identifikacijo nadzorovane osebe, njene odgovorne osebe, ter vsebovati predmet, obseg in cilj nadzora ter čas nadzora, pa tudi člane nadzornega odbora, ki bodo nadzor izvedli.
Sklep o izvedbi nadzora se obvezno vroči nadzorovani osebi. Od dne vročitve sklepa o izvedbi nadzora nadzorovani osebi, do dne začetka izvajanja nadzora mora preteči najmanj 10 (deset) dni.
33. člen
Člani nadzornega odbora, ki so zadolženi za izvedbo posameznega nadzora, pripravijo načrt izvedbe nadzora, ugotovitve, ocene in mnenja ter osnutke in predloge poročil o opravljenih rednih in izrednih nadzorih.
34. člen
Člani nadzornega odbora, ki opravljajo nadzor, imajo pravico od nadzorovanih oseb zahtevati vse podatke, ki so jim potrebni za izvedbo zaupanih nalog. Nadzorovane osebe so zahtevane podatke dolžne dati.
V postopku nadzorovanja je nadzorovana oseba dolžna predložiti nadzornemu odboru vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku ter odgovarjati na ugotovitve in priporočila nadzornega odbora.
Zahtevane podatke in dokumentacijo je nadzorovana oseba dolžna predložiti nadzornemu odboru v roku 10 (deset) dni od prejema zahteve za dokumentacijo. Ta rok se na prošnjo nadzorovane osebe lahko podaljša.
35. člen
Nadzorovana oseba lahko že pred izdajo osnutka poročila izvede ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti, kolikor je to časovno, tehnično in organizacijsko mogoče. Nadzorovana oseba je v postopku nadzorovanja upravičena nadzornemu odboru izraziti svoja mnenja in ugovarjati njegovim ugotovitvam.
36. člen
Po opravljenem pregledu pripravijo člani nadzornega odbora, ki so zadolženi za nadzor, osnutek poročila.
Osnutek poročila sprejme nadzorni odbor in ga posreduje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku 15 (petnajst) dni od prejema osnutka poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. V enakem roku lahko predloži tudi poročilo o izvedbi ukrepov za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
Člani nadzornega odbora, ki so opravljali nadzor se morajo o navedbah nadzorovane osebe opredeliti in svojo odločitev obrazložiti v končnem poročilu.
37. člen
Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih sprejme končno poročilo s priporočili in predlogi.
Končno poročilo mora vsebovati obvezne sestavine, katere na podlagi zakona predpiše minister, pristojen za finance v soglasju z ministrom, pristojnim za lokalno samoupravo.
Končno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu.
38. člen
Nadzorni odbor o posameznih zadevah lahko izda tudi mnenje. Mnenje lahko izda na lastno pobudo ali na predlog občinskega sveta, župana ali posameznega uporabnika javnih sredstev.
39. člen
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovane osebe, ki so določene s poslovnikom nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v 15. (petnajstih) dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
40. člen
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora.
Občinski svet, župan in pristojni organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati končna poročila in izdana mnenja nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
41. člen
V primeru, da obstaja utemeljen dvom v ugotovitve in priporočila nadzornega odbora, ki so vsebovana v končnem poročilu o nadzoru, ima nadzorovana oseba pravico zahtevati mnenje neodvisne strokovne službe (neodvisni strokovnjak) ali mnenje pristojnega ministrstva o ugotovitvah nadzornega odbora.
V primeru, da pristojno ministrstvo, ki izvaja nadzor na zakonitostjo dela organov občine na svojem področju, ali neodvisna strokovna služba (neodvisni strokovnjak) potrdi nepravilnost ugotovitev nadzornega odbora, jih nadzorovana oseba ni dolžna upoštevati.
42. člen
Nadzorovana oseba, v poslovanju katere so bile razkrite nepravilnosti ali nesmotrnosti, mora nadzornemu odboru predložiti poročilo o odpravljanju razkritih nepravilnosti in smotrnosti (odzivno poročilo). Odzivno poročilo mora biti obvezno v pisni obliki. Rok za izdajo odzivnega poročila je 90 (devetdeset) dni od dne prejema končnega poročila nadzornega odbora.
V odzivnem poročilu nadzorovana oseba navede na kakšen način je upoštevala ugotovitve, mnenja in priporočila nadzornega odbora, ter sprejete popravljalne ukrepe.
Če nadzorovana oseba ugotovitev, mnenj in priporočil nadzornega odbora ni upoštevala in popravljalnih ukrepov ni uvedla, je dolžna ta dejstva v odzivnem poročilu navesti in ustrezno strokovno obrazložiti.
43. člen
Nadzorovana oseba ni dolžna predložiti odzivnega poročila, kolikor je že pred izdajo končnega poročila izvedla ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti in o tem obvestila nadzorni odbor.
44. člen
Delo nadzornega odbora je javno. Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
45. člen
Članom nadzornega odbora pripada nagrada za njihovo delo. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo nagrajevanje članov občinskega sveta. Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu. Višina potrebnih sredstev se opredeli s finančnim načrtom, pripravljenim na podlagi letnega programa dela.
46. člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. Posamezne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec oziroma strokovna organizacija, ki jo na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
5. Župan
47. člen
Občino predstavlja in zastopa župan. Mandatna doba župana traja štiri leta.
Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.
48. člen
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina lahko največ tri podžupane. Podžupane imenuje in razrešuje župan izmed članov občinskega sveta.
Podžupani pomagajo županu pri njegovem delu ter opravljajo posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere jih župan pooblasti.
V primeru odsotnosti ali zadržanosti župana ga nadomešča tisti podžupan, ki ga določi župan. Če ga ne določi, nadomešča župana najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in druge naloge, za katere ga župan pooblasti.
Nadomeščanje župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti ne vpliva na funkcijo podžupana, kot člana občinskega sveta. V tem primeru podžupan, ki nadomešča župana, ohrani pravico do posvetovanja in glasovanja na sejah občinskega sveta in sejah njegovih delovnih teles.
49. člen
V soglasju z županom se lahko eden ali več podžupanov odloči, da bodo funkcijo opravljali poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije enega ali več podžupanov, odloči občinski svet na predlog župana.
50. člen
Razloge za predčasno prenehanje mandata župana oziroma njegovo razrešitev ureja zakon.
51. člen
Odločitev oziroma odstopna izjava župana mora biti v pisni obliki posredovana komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri občinskem svetu. Komisija je dolžna v roku 8 dni po prejemu pisne izjave posredovati predlog ugotovitvenega sklepa občinskemu svetu.
Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, s sklepom ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov za prenehanje mandata.
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve.
52. člen
V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev podžupan. Kadar ima občina več podžupanov opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev tisti podžupan, ki ga določi župan, razen, če je razrešen.
Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana, oziroma, če je razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta bo opravljal to funkcijo.
V funkciji župana je podžupan (oziroma drug član občinskega sveta) tudi izvrševalec proračuna za tekoče proračunsko leto.
Podžupan oziroma drug član občinskega sveta, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovanja pri odločitvah, ki jih sprejema občinski svet oziroma njegova delovna telesa.
53. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino
– predlaga občinskemu svetu v sprejem statut, odloke in druge splošne akte iz pristojnosti občinskega sveta
– predlaga občinskemu svetu v sprejem občinski proračun, spremembe proračuna, rebalans in zaključni račun
– predlaga občinskemu svetu v sprejem letni program prodaje premoženja občine
– poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna
– odgovarja za izvrševanje občinskega proračuna, ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna
– predlaga sklic redne ali izredne seje občinskega sveta, ter predlaga obravnavanje zadev na sejah občinskega sveta
– gospodari s premoženjem občine v okviru pooblastil kot dober gospodar
– odloča o pridobivanju in razpolaganju s premičnim premoženjem občine
– odloča o pridobivanju nepremičnega premoženja v last Občine Jesenice, v neto vrednosti do vključno 5.000.000,00 SIT (pet milijonov tolarjev) pri posameznem pravnem poslu
– odloča o oddaji v najem oziroma zakup premičnega in nepremičnega premoženja občine
– odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve do višine, ki jo določa odlok, s katerim se sprejme občinski poračun
– skrbi in odgovarja za objavo in izvajanje splošnih aktov in drugih odločitev občinskega sveta
– imenuje in razrešuje najmanj enega in največ tri podžupane izmed članov občinskega sveta
– predlaga občinskemu svetu ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja ter njihove notranje organizacije, ter določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, predstojnike notranjih organizacijskih enot in organov skupne občinske uprave
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave
– organizira sistem notranjih kontrol in notranje revizije občine
– odloča o sklenitvi oziroma prenehanju delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi, kolikor za to ne pooblasti direktorja občinske uprave oziroma kolikor zakon ne določa drugače
– odloča v upravnih postopkih iz izvirne pristojnosti občine na II. stopnji
– sprejema sklepe o javnih razgrnitvi aktov s področja urejanja prostora ter njihovih sprememb in dopolnitev
– zadrži objavo splošnega akta, če meni, da je neustaven oziroma nezakonit
– zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita, ali v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine
– sprejema začasne nujne ukrepe v izjemnih razmerah
– imenuje člane odborov in komisij, ter druge strokovne organe občine, kolikor to ni izrecno pridržano občinskemu svetu
– v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, kolikor to ni v izključni pristojnosti občinskega sveta
– opravlja druge zadeve, ki jih določa veljavna zakonodaja, predpisi občine in naloge za katere ga v skladu z zakonom pooblasti občinski svet.
54. člen
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami in uresničevanju zaščitnih ukrepov, ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito
– sprejme načrt zaščite in reševanja in vodi zaščito, reševanje in pomoč
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
55. člen
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje, nima pa pravice glasovanja. Župan ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah drugih organov občine, odborov in komisij občinskega sveta, na sejah posvetovalnega kolegija in na sejah svetov krajevnih skupnosti, nima pa pravice glasovanja.
Organi iz prejšnjega odstavka tega člena so dolžni župana vabiti na svoje seje.
56. člen
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko župan imenuje posebne komisije in druge strokovne organe občine.
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti, ter za opravljanje nalog, ki z zakonom ali drugim predpisom v pristojnosti posebnih komisij.
IV. OŽJI DELI OBČINE
57. člen
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti. To so krajevne skupnosti Blejska Dobrava, Cirila Tavčarja, Hrušica, Mirka Roglja Petka, Podmežakla, Planina pod Golico, Sava, Slovenski Javornik – Koroška Bela, Staneta Bokala. Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
Grafične priloge, ki natančno označujejo meje krajevnih skupnosti, so sestavni del tega statuta.
58. člen
Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor krajanov ali 100 prebivalcev dela občine, po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
Krajevno skupnost ustanovi, ukine ali spremeni njeno območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju krajevne skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila krajevna skupnost.
59. člen
Sedež krajevne skupnosti je določen s statutom krajevne skupnosti. Dve ali več krajevnih skupnosti imata lahko skupni sedež.
60. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom oziroma posebnim odlokom.
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z denarnimi sredstvi, ki so ji zagotovljene za delovanje s proračunom občine za posamezno proračunsko leto. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
Krajevna skupnost za svoje obveznosti ne more odgovarjati s premoženjem, ki ji ga občina da v upravljanje.
61. člen
Krajevna skupnost ima svoj statut. Določbe statuta ne smejo biti v nasprotju z določbami statuta občine.
V statutu krajevne skupnosti se podrobneje opredelijo zlasti:
– naloge krajevne skupnosti
– pristojnosti in delo sveta krajevne skupnosti
– javnost dela krajevne skupnosti,
– financiranje krajevne skupnosti
– neposredne oblike odločanja občanov.
Statut in drugi splošni akti krajevne skupnosti morajo biti usklajeni s Statutom Občine Jesenice.
Statut krajevne skupnosti prične veljati, ko ga potrdi Statutarna komisija Občinskega sveta Občine Jesenice.
62. člen
Krajevna skupnost sodeluje pri opravljanju javnih zadev v občini.
Naloge krajevnih skupnosti so:
– na področju komunalnih javnih služb spremljajo stanje ter opozarjajo pristojne organe občine na potrebne ukrepe za zagotavljanje primernih življenjskih pogojev občanov
– predlagajo pogoje za zagotavljanje prometne varnosti
– seznanjajo pristojne organe občine s problemi in potrebami prebivalcev krajevne skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, ter aktivno sodelujejo s pristojnimi organi pri reševanju problemov in potreb prebivalcev krajevne skupnosti
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih aktov, ter jih posredujejo pristojnim organom občine
– na področju družbenih dejavnosti sodelujejo s socialnimi službami, vzgojno varstvenimi, zdravstvenimi, kulturnimi in športnimi organizacijami, organizirajo sosedske pomoči in na vzpodbujajo društvene dejavnosti
– sodelujejo v postopkih, ki se nanašajo na obratovanje gostinskih lokalov in trgovin
– opravljajo določene naloge, ki se nanašajo na zaščito in reševanje, v skladu s pooblastili in zadolžitvami župana ali drugega pristojnega organa občine
– po navodilih pristojnih organov opravljajo naloge pri pripravi in izvedbi volitev in referendumov in zborov občanov
– dajejo pobude in predloge za uresničevanje drugih skupnih interesov občanov v posamezni krajevni skupnosti
– opravljajo druge naloge, ki jih določi občinski svet ali župan.
Podrobneje se naloge, ki jih izvajajo krajevne skupnosti in način njihovega izvajanja določijo z odlokom.
63. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti ima 7 (sedem) članov.
Svet krajevne skupnosti odloča v vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost. Svet krajevne skupnosti ima svoj poslovnik, v katerem opredeli način dela ter postopek odločanja sveta.
64. člen
Svet krajevne skupnosti volijo volivci s stalnim bivališčem v krajevni skupnosti za štiri leta. Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
Redne volitve v svet krajevne skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.
Nadomestne volitve v svet krajevne skupnosti se opravijo, ko preneha mandat najmanj tretjini članov sveta krajevne skupnosti.
Volitve v svet krajevne skupnosti vodijo in izvajajo občinska volilna komisija in volilne komisije krajevnih skupnosti, ki jih imenujejo sveti krajevnih skupnosti.
65. člen
Svet krajevne skupnosti ima predvsem naslednje naloge in pristojnosti:
– sprejema statut in druge splošne akte krajevne skupnosti
– predlaga občinskemu svetu, županu in občinski upravi odločitve, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti
– obravnava zadeve iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na krajevno skupnost
– sprejema predlog finančnega načrta krajevne skupnosti
– obravnava in sprejema predloge občanov in drugih oseb, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti ter jih posreduje pristojnim v reševanje
– sodeluje z društvi in nevladnimi organizacijami, ki delujejo na območju krajevne skupnosti
– na krajevno primeren način obvešča občane o svojem delu in drugih zadevah, pomembnih za krajevno skupnost
– sodeluje pri organizaciji in izvedbi programov in aktivnosti, ki se izvajajo na območju krajevne skupnosti
– izvaja druge naloge na podlagi odločitev pristojnih organov občine.
Pri uresničevanju svojih nalog in skupnih interesov sveti krajevnih skupnosti medsebojno sodelujejo in usklajujejo svoje aktivnosti.
66. člen
Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta. Predsednik sveta krajevne skupnosti predstavlja in zastopa krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje sveta, skrbi za ustrezno sodelovanje z županom, občinskim svetom in službami občinske uprave, ter opravlja druge naloge za katere ga zadolži ali pooblasti občinski svet oziroma župan.
Predsednik sveta krajevne skupnosti je odgovoren za finančno poslovanje krajevne skupnosti.
Statut krajevne skupnosti lahko podrobneje določi pristojnosti predsednika sveta krajevne skupnosti.
67. člen
Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta krajevne skupnosti.
68. člen
Občinski svet mora pred sprejetjem odločitve, ki se nanaša na krajevno skupnost pridobiti mnenje sveta krajevne skupnosti. Če svet krajevne skupnosti ne poda mnenja v 15. (petnajstih) dneh od prejema zaprosila, odloči občinski svet po svoji presoji.
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če s statutom ali odlokom ni drugače določeno.
Svet krajevne skupnosti za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbor krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
69. člen
Poleg sveta krajevne skupnosti, kot predstavniškega organa krajevne skupnosti, se lahko prebivalci krajevne skupnosti, glede na izražen interes, organizirajo tudi v drugih neformalnih oblikah povezovanja in združevanja.
Tako organizirani dajejo svetu krajevne skupnosti in občini pripombe in predloge, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno delovanje, ter na delovanje lokalne skupnosti.
70. člen
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinskih pristojnosti župan oblikuje Posvetovalni kolegij, ki ga sestavljajo predsedniki svetov krajevnih skupnosti. Delovanje Posvetovalnega kolegija ureja poslovnik, ki ga kolegij sprejme z večino glasov vseh članov.
71. člen
Organizacijsko-tehnična in administrativna dela v zvezi z delom svetov krajevnih skupnosti, kot tudi druge naloge za potrebe krajevnih skupnosti, opravljajo sodelavci za krajevne skupnosti. Sodelavci za krajevne skupnosti so v delovnem razmerju pri občinski upravi občine in za svoje delo odgovarjajo županu in direktorju občinske uprave.
Za izvrševanje sklepov in programa sveta krajevne skupnosti odgovarjajo sodelavci za krajevne skupnosti predsedniku sveta krajevne skupnosti, za katero (katere) opravljajo naloge.
72. člen
Delovanje krajevne skupnosti se financira iz naslednjih virov:
– iz proračuna občine
– iz prostovoljnih prispevkov občanov in drugih sponzorjev in donatorjev
– iz drugih virov, v skladu z zakonom in občinskimi predpisi.
Sredstva za izvajanje nalog krajevne skupnosti se v občinskem proračunu zagotovijo ločeno po posameznih krajevnih skupnostih.
Občina v okviru proračunskih možnosti zagotavlja krajevni skupnosti financiranje nalog, ki so s tem statutom oziroma odlokom o prenosu nalog v opravljanje krajevnih skupnostim, določene kot naloge krajevne skupnosti.
73. člen
Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v finančnem načrtu krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost je dolžna pripraviti predlog finančnega načrta za naslednje leto v roku, ki ga za to za vse proračunske porabnike določi župan.
Predlog finančnega načrta mora biti sestavljen v skladu z zakonom, ki ureja javne finance in v skladu z navodili za pripravo proračuna, ki jih izda pristojna služba občinske uprave.
Predlog finančnega načrta sprejme svet krajevne skupnosti. Predlog finančnega načrta z obrazložitvijo nato posreduje krajevna skupnost direktorju občinske uprave in za finance pristojnemu organu občinske uprave.
74. člen
Pristojni organ občinske uprave pregleda prispele predloge finančnih načrtov krajevnih skupnosti in predlaga potrebne uskladitve s predlogom proračuna občine. Po posvetovanju s krajevno skupnostjo župan oblikuje dokončni predlog finančnega načrta posamezne krajevne skupnosti in ga vključi v predlog proračuna občine. Finančni načrt krajevne skupnosti je sestavni del proračuna občine.
Občinski svet ob sprejemu proračuna občine potrdi tudi finančni načrt krajevne skupnosti, na predlog župana.
75. člen
Krajevna skupnost lahko s sredstvi, ki jih pridobi iz naslova prihodkov, ki niso sredstva občinskega proračuna, ampak sredstva iz drugih virov, razpolaga v skladu z namenom, za katerega so bili prihodki pridobljeni. Tako pridobljena sredstva je dolžna krajevna skupnost posebej evidentirati.
Če drugi prihodki krajevne skupnosti niso opredeljeni kot namenski prihodki, mora način njihove porabe potrditi občinski svet ob sprejemu proračuna, njegovih sprememb in rebalansa.
76. člen
Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajete v proračunu občine.
Pravni posli, ki jih sklene ožji del občine brez predhodnega soglasja župana so nični, vendar pa lahko predpis občine, ki je potreben za izvrševanje občinskega proračuna določi, kateri pravni posli in v kateri višini so ti posli, ki jih sklene ožji del občine, veljavni brez predhodnega soglasja župana.
77. člen
Krajevne skupnosti imajo svoje transakcijske račune.
Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
78. člen
Naloge, ki jih krajevne skupnosti posebej izvajajo v imenu in na račun občine, se financirajo iz občinskega proračuna.
Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih potrebujejo za svoje delovanje organi krajevne skupnosti, zagotavlja občina. Ta sredstva se izvedbeno zagotovijo krajevni skupnosti z ustreznim pravnim aktom (pogodbo o upravljanju).
Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti in njihovih organov, ki jih ne izvajajo sodelavci za krajevne skupnosti, zagotavlja občinska uprava.
79. člen
Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
80. člen
Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha status pravne osebe preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino oziroma na ožje dele občine, ki nastanejo z združitvijo ali z razdružitvijo prejšnjih ožjih delov občine.
81. člen
Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora ali dvotretjinske večine članov sveta krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če ne izvršuje nalog, ki so mu zaupane v skladu s tem statutom posebnim odlokom oziroma statutom krajevne skupnosti, oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, drugimi predpisi in splošnimi akti občine
– če se po najmanj trikratnem sklicu sveta krajevne skupnosti v obdobju šestih mesecev svet krajevne skupnosti ne sestane na sklepčni seji
– če je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da je svet nezakonito razpolagal s sredstvi občinskega proračuna, ali drugimi dohodki, oziroma da so bila sredstva, ki so bila dodeljena krajevne skupnosti uporabljena nenamensko.
82. člen
Ob razpustitvi sveta krajevne skupnosti občinski svet razpiše predčasne volitve v svet krajevne skupnosti. Do izvolitve novih organov krajevne skupnosti opravlja naloge sveta krajevne skupnosti župan.
V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
83. člen
Neposredne oblike odločanja občanov pri odločanju v občini so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
(a) Zbor občanov
84. člen
Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, imena občine, sedeža občine, ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev krajevnih skupnosti oziroma za spremembo njihovih območij
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic
– dajejo predloge organom občine v zvezi z varovanjem življenjskega okolja
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor (gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih snovi ipd.)
– razpravljajo o delu organov občine
– obravnavajo in oblikujejo mnenja in stališča v drugih zadevah, za katere tako določa zakon, ta statut ali drug splošni akt občine
– obravnavajo in oblikujejo mnenja in stališča v drugih zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
Določbe prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo ob sklicu zbora krajanov za posamezen del občine.
85. člen
Odločitve, predloge, stališča in pobude zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost zadeva sodi, dolžni obravnavati in pri izvajanju nalog upoštevati. V kolikor pristojni občinski organ meni, da pobud, predlogov in stališč, sprejetih na zboru občanov ni mogoče upoštevati, je dolžan svojo obrazloženo odločitev posredovati občanom v 30 dneh po prejemu sklepov.
86. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezni del. Za posamezen del se šteje ena krajevna skupnost, eno naselje, več krajevnih skupnosti ali več naselij.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na pobudo sveta krajevne skupnosti.
87. člen
Zbor občanov skliče župan tudi na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, oziroma v njenem posameznem delu.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora biti pisna in obrazložena. Zahtevi mora biti priložen seznam občanov, ki imajo volilno pravico, in ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati: ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča, ter njegov podpis.
Župan skliče zbor občanov v 30 dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
Župan s sklepom zavrne zahtevo za sklic zbora občanov, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Obrazložen sklep se vroči pobudniku zahteve oziroma prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
88. člen
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje, kraj zbora občanov, čas zbora občanov, ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora občanov se objavi na oglasni deski občine, oglasni deski krajevne skupnosti, ter v sredstvih javnega obveščanja, najmanj 10 dni pred dnem sklica zbora občanov.
89. člen
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščena oseba.
Zbor občanov v krajevni skupnosti, ki ima manj kot 1000 prebivalcev je sklepčen, če na zboru sodeluje najmanj 5% volivcev, v krajevni skupnosti, ki ima več kot 1000 prebivalcev pa je zbor občanov sklepčen, če na zboru sodeluje najmanj 50 volivcev.
90. člen
Kadar zbor občanov občine ali njenega posameznega dela obravnava pobude ali se izjavlja oziroma na referendumu odloča o statusnih vprašanjih ali o uvedbi samoprispevka, pa zbor občanov zaradi prenizke udeležbe ne more odločati, ali pa je pobuda na zboru občanov zavrnjena, se lahko izjavljanje oziroma odločanje o tem vprašanju ponovi po preteku enega leta, razen če zakon ne določa drugače.
(b) Referendum
91. člen
Občani odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, razen o proračunu in zaključnem računu, ter splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Občani lahko odločajo na referendumu tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
92. člen
Občinski svet razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj 5 (pet) odstotkov volivcev v občini.
93. člen
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini, svet krajevne skupnosti.
Pobuda mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma. Pobuda mora biti podprta s podpisi 50. (petdesetih) volivcev v občini, na seznamu, ki vsebuje ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
94. člen
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem. Župan določi način dajanja podpore.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v roku 30 (trideset) dni, s svojim podpisom podprlo najmanj 5 (pet) odstotkov volivcev v občini.
95. člen
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v sredstvih javnega obveščanja, ter v prostorih občine in krajevnih skupnosti.
96. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. Referendum se opravi v skladu z določbami zakona o lokalni samoupravi in zakona, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo, če z zakonom, ki ureja referendum ni drugače določeno.
Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata.
(c) Svetovalni referendum
97. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti, da se ugotovi volja občanov. Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami zakona o lokalni samoupravi, zakona o referendumu in ljudski iniciativi in tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje organov občine.
(d) Ljudska iniciativa
98. člen
Najmanj 5 (pet) odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prvega odstavka tega člena in postopka s pobudo se smiselno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
Če se zadeva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih. Če se zadeva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu po prejemu pravilno vložene zahteve.
VI. OBČINSKA UPRAVA
99. člen
Občinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
Občinska uprava je organizirana v občinskem uradu, ki ima posamezne notranje organizacijske enote. Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave z odlokom določi občinski svet na predlog župana.
Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi občine, ki je podlaga za razporeditev delavcev na ustrezna delovna mesta, izda župan.
100. člen
Občinski svet na predlog župana lahko odloči, da v skladu z zakonom ustanovi z drugimi občinami enega ali več organov skupne občinske uprave. Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi z odlokom, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic.
101. člen
Delo občinske uprave neposredno vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Župan lahko pooblasti direktorja občinske uprave za podpisovanje določenih aktov poslovanja. Direktor občinske uprave je za svoje delo odgovoren županu.
102. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ter sklepe, ki jih izdajata občinski svet in župan.
Občinska uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
103. člen
Organi občinske uprave odločajo o pravicah in dolžnostih, ter pravnih koristih fizičnih in pravnih oseb v upravnih zadevah v upravnem postopku. Organi občinske uprave odločajo s posamičnimi akti (odločbami in sklepi) v upravnih stvareh iz pristojnosti občine in prenesene državne pristojnosti.
104. člen
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava.
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje predpisov o splošnem upravnem postopku in za vodenje evidenc o upravnih stvareh.
105. člen
O pritožbi zoper odločbo, ki jo je na prvi stopnji izdala občinska uprava v upravni zadevi iz občinske pristojnosti in o pritožbi zoper odločbo, ko jo je izdal nosilec javnega pooblastila na podlagi predpisa občinskega sveta, odloča župan.
O pritožbah zoper posamične akte organa skupne občinske uprave odloča župan tiste občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
106. člen
Pooblaščena uradna oseba v občinski upravi ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v upravnem postopku, ter sodelovati v drugih ne-upravnih – pravno poslovnih razmerjih, v katere vstopa občina, če je:
– v zadevi, v kateri teče postopek, stranka, soupravičenec, sozavezanec, priča, izvedenec, pooblaščenec ali zakoniti zastopnik stranke
– če je stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec z to osebo v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski zvezi ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza prenehala, ali če z njo živi ali je živela v zunajzakonski skupnosti
– če je skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik stranke, njegovega zakonitega zastopnika ali pooblaščenca
– če teče postopek v upravni zadevi na drugi stopnji – če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji ali je sodelovala pri odločanju
– če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.
O izločitvi direktorja občinske uprave in uradnih oseb v občinski upravi odloča župan.
O izločitvi župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
O izločitvi uradne osebe v stvareh iz prenesene državne pristojnosti na občino odloči pristojno ministrstvo, ki določi drugo uradno osebo.
O izločitvi uradnih oseb nosilca javnega pooblastila odloča župan.
107. člen
Določbe prejšnjega člena o izločitvi se smiselno uporabljajo tudi za člane občinskega sveta, odborov in komisij pri občinskem svetu, za člane nadzornega odbora in člane drugih organov občine.
VII. DRUGI ORGANI OBČINE
108. člen
Občina ima Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin, katerega naloge opravlja posvetovalni kolegij, opredeljen v 70. členu tega statuta in tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
109. člen
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
110. člen
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona, s sklepom o ustanovitvi.
S sklepom o ustanovitvi organa so imenovani tudi člani tega organa, ter določene njegove naloge, pristojnosti in njihov mandat.
VIII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
111. člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom, in javnih služb, ki jih kot takšne določi sama.
112. člen
Občina ustanovi gospodarske javne službe na področjih, ki jih določa zakon, in sicer:
– oskrba s pitno vodo
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda
– ravnanje s komunalnimi odpadki
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov
– javna snaga in čiščenje javnih površin
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin
– gasilska služba
– druge gospodarske javne službe v skladu z zakonom.
Občina lahko v skladu z zakonom, kot izbirne javne službe, ustanovi gospodarske javne službe tudi na drugih področjih.
Gospodarske javne službe ustanovi občina z odlokom.
113. člen
Občina organizira negospodarske javne službe na naslednjih področjih:
– osnovnošolsko izobraževanje
– predšolska vzgoja in varstvo otrok
– glasbena vzgoja
– izobraževanje odraslih
– osnovno zdravstvo
– lekarniška dejavnost
– osebna pomoč družini
– knjižničarstvo
– muzejska dejavnost
– gledališka in kinematografska dejavnost
– športne dejavnosti
– druge negospodarske javne službe, za katere tako določa zakon.
114. člen
Občina kot gospodarsko ali negospodarsko javno službo lahko določi tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti, ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarske, socialne in ekološke funkcije občine.
115. člen
Občinski svet z odlokom določi vrsto posameznih javnih služb, ter način in obliko njihovega izvajanja. Ustanovitveni akt posameznega javnega zavoda oziroma javnega podjetja je odlok občine, ki ga sprejme občinski svet, razen če zakon ne določa drugače.
116. člen
Občinski svet lahko za opravljanje posameznih upravnih nalog iz izvirne pristojnosti občine, podeli javno pooblastilo javnemu podjetju, javnemu zavodu, javni agenciji, javnemu skladu, drugi pravni osebi ali posamezniku, če se s tem omogoči učinkovitejše in smotrnejše opravljanje nalog, zlasti, če se v celoti ali pretežno financirajo s plačili uporabnikov.
Pri izvajanju javnega pooblastila imajo nosilci pravice in dolžnosti občinske uprave.
117. člen
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti ustanovi javno službo tudi v okviru zaokroženih oskrbovalnih, izobraževalnih, informacijskih in drugih sistemov z drugimi občinami.
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, ter za usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb ustanovijo občinski sveti udeleženih občin skupni organ, ki ga sestavljajo župani.
Akt o ustanovitvi skupnega organa določa naloge, organizacijo dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitev stroškov med občinami.
IX. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
118. člen
Premoženje občine sestavljajo finančno in stvarno premoženje v lasti občine.
119. člen
Za pridobivanje, razpolaganje in upravljanje s stvarnim premoženjem občine, ter za formalno izvedbo postopkov pridobivanja, razpolaganja in upravljanja s stvarnim premoženjem občine, se pravni promet izvede v skladu s predpisi, ki veljajo za državno premoženje, razen če zakon oziroma podzakonski predpis ne določi drugače.
Za razpolaganje s finančnim premoženjem občine, ter za formalno izvedbo postopkov razpolaganja s finančnim premoženjem občine, se pravni promet izvede v skladu s predpisi, ki veljajo za državno premoženje, razen če zakon oziroma podzakonski predpis ne določi drugače.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Vrednost premoženja izkazuje občina v premoženjski bilanci v skladu z zakonom.
120. člen
Odločitev o pridobitvi in razpolaganju s premičnim premoženjem sprejme župan.
Odločitev o razpolaganju z nepremičnim premoženjem sprejme občinski svet.
Odločitev o pridobitvi nepremičnega premoženja do vrednosti do vključno 5.000.000,00 SIT (pet milijonov) neto pri posameznem pravnem poslu, sprejme župan.
Odločitev o pridobitvi nepremičnega premoženja nad vrednostjo 5.000.000,00 SIT (pet milijonov) neto sprejme občinski svet.
121. člen
Odločitev o ustanovitvi ali ukinitvi naravnega javnega dobra sprejme občinski svet. Odločitev o ustanovitvi ali ukinitvi grajenega javnega dobra sprejme občinski svet.
122. člen
Odločitev o pridobitvi pravice upravljanja ali prenosu pravice upravljanja s premičnim premoženjem sprejme župan.
Odločitev o pridobitvi pravice upravljanja ali prenosu pravice upravljanja z nepremičnim premoženjem sprejme občinski svet.
123. člen
Odločitev o oddaji stvarnega premičnega in nepremičnega premoženja v najem ali zakup sprejme župan.
Odločitev o ustanovitvi drugih obligacijskih pravic na premičnem in nepremičnem premoženju sprejme župan.
Odločitev o ustanovitvi služnostne pravice na premičnem in nepremičnem premoženju sprejme župan.
Odločitev o ustanovitvi drugih stvarnih pravic (hipoteka, zemljiški dolg, stvarno breme, stavbna pravica) na premičnem in nepremičnem premoženju sprejme občinski svet.
S prostimi denarnimi sredstvi občine na računih upravlja župan.
124. člen
Letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ob izvedbi postopka sprejemanja proračuna sprejme občinski svet na predlog župana. Med izvrševanjem proračuna lahko občinski svet na predlog župana spremeni ali dopolni letni program prodaje.
Odsvojitev delov premoženja občine je dopustna le proti plačilu, ki postane del premoženja občine, razen če se del premoženja podeli za humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne ali druge tovrstne namene.
125. člen
Za brezplačno pridobitev premoženja je treba pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za občino.
126. člen
Občina se financira iz lastnih prihodkov, prihodkov občine, ki so določeni s posebnimi predpisi, sredstev države, prihodkov od premoženja, sofinanciranj ter drugih prihodkov (pristojbine, nadomestila, odškodnine, druge dajatve). Prihodki pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
127. člen
Financiranje občine natančneje določa odlok o proračunu občine za vsako tekoče leto, ki ga na predlog župana sprejme občinski svet.
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Odlok o proračunu določa obseg prihodkov in drugih prejemkov in obseg odhodkov in drugih izdatkov, postopke za izvrševanje proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na nivoju občine.
Postopek sprejemanja proračuna uredi občinski svet v poslovniku občinskega sveta.
128. člen
Proračunska poraba mora biti usklajena s prihodki in prejemki in temeljiti na letnem programu posameznih dejavnosti.
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. Občina lahko prevzema obveznosti in izplačuje sredstva proračuna v breme proračuna tekočega leta samo za namen in do višine, ki sta določena s proračunom, in če so za to izpolnjeni vsi z zakonom in drugimi predpisi določeni pogoji.
129. člen
V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. Skladno z veljavno zakonodajo se namen, višina ter uporaba sredstev rezerve določijo v odloku o proračunu.
O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok o proračunu, odloča župan na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave in o uporabi sredstev obvešča občinski svet s pisnimi poročili.
O uporabi sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, ki je določena z odlokom o proračunu, odloča občinski svet s posebnim odlokom.
130. člen
Neposredni uporabniki občinskega proračuna so občinski organi in krajevne skupnosti.
Posredni uporabniki občinskega proračuna so občinski skladi, javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je občina.
Letni programi dela in finančni načrti občinskih gospodarskih in negospodarskih javnih služb ter krajevnih skupnosti morajo biti na osnovi veljavne zakonodaje vsebinsko, finančno in časovno usklajeni s proračunom občine.
131. člen
Za izvrševanje proračuna je pristojen župan. Župan odgovarja za zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi.
Župan lahko s pooblastilom prenese posamezna upravičenja za izvrševanje proračuna na druge osebe. Za izvrševanje proračuna lahko pooblasti zaposlene v občinski upravi in podžupane. Oseba, ki je v postopku izvrševanja proračuna pooblaščena za izdajo odredb za plačilo, je odredbodajalec.
Za izvrševanje dela proračuna, ki se nanaša na sredstva s katerimi v okviru svojega finančnega načrta razpolagajo krajevne skupnosti, je odgovoren od župana pooblaščeni predsednik sveta krajevne skupnosti.
132. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil. Občina se lahko dolgoročno zadolžuje za investicije, ki jih predhodno potrdi občinski svet. O zadolžitvi odloča občinski svet.
Obseg zadolževanja določa zakon.
133. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. Izdana soglasja se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine. O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, do višine, ki jo določa zakon. Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine. O dajanju poroštev odloča občinski svet.
134. člen
Finančno poslovanje izvršuje finančno – računovodska služba občine. Delo finančno – računovodske službe nadzorujejo direktor občinske uprave in nadzorni odbor.
X. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
135. člen
Splošni akti občine so statut občine, poslovnik za delo občinskega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila. Občinski svet sprejema tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, proračun in zaključni račun, kot posebne vrste splošnih aktov.
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik za delo občinskega sveta.
136. člen
Statut je temeljni splošni akt občine. Določa namen, temeljna načela, organizacijo in način delovanja lokalne skupnosti kot pravne osebe.
Statut sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. Občinski svet sprejema statut po enakem postopku, kot je določen za sprejem odloka.
137. člen
S poslovnikom se ureja organizacija in način dela občinskega sveta, postopek za sprejem pravnih aktov iz pristojnosti občinskega sveta, ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta
Poslovnik sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov občinskega sveta.
138. člen
Z odlokom občina v skladu z zakonom ureja zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela, ustanavlja javne službe, ureja zadeve iz prenesene pristojnosti države.
139. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
140. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
Če ima pravilnik naravo splošnega akta izvršilne narave, ga po postopku, ki ga določa zakon oziroma podzakonski akt sprejme občinski svet občine.
Če tako določa zakon, lahko župan s pravilnikom kot splošnim aktom uredi posamezna vprašanja delovanja občinske uprave.
141. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali posameznega odloka.
142. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini. Občinski proračun se sprejme po postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
143. člen
Kadar ne sprejme drugega akta, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko po svoji naravi splošni ali posamični pravni akt.
144. člen
Statut, odloki in drugi splošni pravni akti občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih določeno drugače.
V Uradnem listu Republike Slovenije se objavijo tudi posamični pravni akti, za katere tako določa zakon, oziroma za katere tako določi občinski svet.
Interni akti organizacije in delovanja občinske uprave se objavijo na oglasni deski občine in začnejo veljati naslednji dan po objavi, če v njih ni določeno drugače.
2. Posamični akti občine
145. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti države, ter na podlagi javnih pooblastil.
Premoženjsko pravna razmerja, v katere vstopa občina kot enakopravni subjekt, na temelju svobodne volje strank, in za katerih kršitev je določena premoženjska sankcija, občina ureja po pravilih civilnega prava, v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.
XI. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
146. člen
Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastil ali soglasja občine, posega v njene pravice.
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopata, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
147. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko župan sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
148. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma, če so z izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
149. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta, oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
XII. POVEZOVANJE IN SODELOVANJE Z DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI LOKALNIMI SKUPNOSTMI
150. člen
Občina se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v pokrajino, širšo lokalno skupnost, zvezo ali združenje občin, zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena in zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Občina lahko v sodelovanju z drugimi občinami združuje sredstva, in ustanovi organe skupne organe, organe skupne občinske uprave, ustanovi in upravlja sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove. Medsebojna razmerja med občinami ustanoviteljicami se uredijo s pogodbo.
151. člen
Ustanovitev, organizacijo, sodelovanje, spremembo, ter način prenehanja delovanja pokrajine, širše lokalne skupnosti, zveze ali združenja občin, ureja zakon.
S sklepom o vključitvi občine v pokrajino, širšo lokalno skupnost, zvezo ali združenje občin, se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na asociacijo. S potrditvijo statusa občinski svet dokončno določi njene pristojnosti.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
152. člen
Statut sprejema občinski svet po postopku, kot ga določa zakon in poslovnik občinskega sveta. Postopek za sprejem sprememb in dopolnitev statuta je enak kot za sprejem statuta.
V primeru nejasnosti določil statuta daje njihovo obvezno tolmačenje občinski svet, na predlog statutarne komisije.
153. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut občine Jesenice (Uradni list RS 2/01). Organi občine so dolžni uskladiti veljavne predpise občine s tem statutom v enem letu po njegovi uveljavitvi.
154. člen
Ta statut začne veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 030-2/2005
Jesenice, dne 22. decembra 2005
Župan
Občine Jesenice
Boris Bregant l.r.