Uradni list

Številka 20
Uradni list RS, št. 20/2005 z dne 3. 3. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 20/2005 z dne 3. 3. 2005

Kazalo

700. Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov, stran 1639.

Na podlagi 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), 52. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 96/99, 21/03, 112/04) in 16. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/99, 40/01, 68/03), je Občinski svet občine Kamnik na nadaljevanju 20. prekinjene seje, dne 12. 1. 2005 sprejel
P R A V I L N I K
o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se podrobneje določa tehnična izvedba in standardi za projektiranje, izgradnjo, priključevanje in ravnanje vseh udeležencev pri oskrbi s pitno vodo iz javnih vodovodov na območju Občine Kamnik, s katerimi upravlja Komunalno podjetje Kamnik d.d. Namen pravilnika je, da se poenoti ravnanje z vodovodi in doseže njihovo zanesljivo delovanje ter da se uporaba vode odvija vsestransko in splošno korist.
2. člen
Pravilnik je obvezen za vse udeležence: v postopku projektiranja, izgradnje, vzdrževanja, vse uporabnike in izvajalca lokalne gospodarske javne službe, Komunalno podjetje Kamnik d.d.
3. člen
Javni vodovod je sistem za oskrbo s pitno vodo, ki zagotavlja več kot povprečno 10 m3 vode na dan ali oskrbuje več kot 50 oseb. Javni vodovod je tudi vsak manjši sistem za oskrbo s pitno vodo, če se voda uporablja za oskrbo javnih objektov, objektov za proizvodnjo in promet živil in objektov za pakiranje pitne vode.
4. člen
Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki koristijo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarnovarnostno funkcijo.
5. člen
Naprave in objekti vodovoda so:
– zajetja,
– vodnjaki,
– črpališča,
– čistilne naprave,
– vodohrami,
– objekti in naprave za vzdrževanje tlaka,
– hidrantni sistem,
– drugi manjši objekti, ki služijo za pravilno in nemoteno obratovanje cevovodov in jih glede na njihovo funkcijo štejemo za njihov sestavni del.
6. člen
Vodovod za tehnološko vodo je sklop medsebojno funkcionalno povezanih objektov in naprav ter cevovodov, ki služijo za oskrbo s tehnološko vodo. Tehnološki vodovod, ki se napaja iz javnega vodovoda je pod nadzorom upravljavca javnega vodovoda in zanj veljajo pogoji, ki jih predpisuje upravljavec javnega vodovoda s tem pravilnikom.
II. DEFINICIJA POJMOV
7. člen
V tem pravilniku uporabljeni pojmi pomenijo:
– zajetje               objekt za zajem vode,
– vodnjak               objekt za zajem vode,
– črpalna naprava       objekt kjer s črpalkami vzpostavimo zadosten tlak in
                        pretok
                        vode v vodovodnem sistemu,
– čistilna naprava      objekt za dezinfekcijo in čiščenje vode,
– vodohram              zbiralnik pitne vode, ki vzdržuje potrebno rezervo
                        vode,
                        stabilizira tlačne razmere, izenačuje nihanje porabe
                        v vodovodnem sistemu in omogoča razne meritve vode,
– reducirna postaja     objekt v katerem je vgrajen reducirni ventil, ki
                        služi za znižanje
                        obratovalnega tlaka v vodovodnem sistemu,
– cevovod               objekt za transport vode,
– magistralni cevovod
(dovodni vodovod)       cevovod za transport vode,
                        namenjen za več urbanizirano urejenih krajev ali
                        območij,
– primarni cevovod      vodovod katerega glavna funkcija je porazdelitev vode
                        v (transportni cevovod) oskrbovalnem območju,
                        normalno brez priključkov na objekt uporabnikov,
– sekundarno omrežje
(oskrbovalni vodovod)   cevovod, ki povezuje transportni vodovod s
                        priključki,
 
– odzračevalnik         element za odzračenje vodovoda,
– izpust (blatnik)      element za praznjenje cevovoda,
– jašek                 betonski element (navadno služi za vgradnjo zasunov
                        in odzračevalnikov),
– vodomer               naprava za merjenje pretokov vode,
– zasun                 zaporni element na cevovodu,
– hidrant               element, ki služi za odvzem vode v gašenju požara,
– priključek            spojni cevovod od vodovodnega omrežja do vodomera.
III. PROJEKTIRANJE VODOVODA
8. člen
Pri projektiranju in gradnji se morajo upoštevati nacionalni standardi, ki so prilagojeni evropskim standardom in določilom tega pravilnika ter veljavni zakoni, predpisi, odloki in pravilniki za tovrstno dejavnost. Slovenski (SIST, SIST EN, SIST ISO), evropski (ISO), nemški (DIN) in avstrijski (ONORM) standardi.
9. člen
Vodovodi se projektirajo za življenjsko dobo najmanj petdeset let. Pri nekaterih elementih kot so črpalke, merilne naprave in nekatere armature se računa z obnovo ali zamenjavo v krajšem roku.
10. člen
Brez upoštevanja industrijske porabe vode se v izračunu upošteva minimalna poraba 150 l/osebo na dan.
11. člen
Končna poraba pri vodovodih z manj kot 2000 porabnikov se računa tako, da se srednja poraba vode pomnoži s faktorjem 2. Pri vodovodih z nad 2000 porabniki se končna poraba računa tako, da se srednja dnevna poraba vode pomnoži s faktorjem 1,7.
Dimenzija cevovodov in vrste gradnje
12. člen
Nazivne mere vseh elementov cevovoda je potrebno navajati v DN (imenski premer). Vrednosti DN, navedenih v evropskih standardih EN 805.
13. člen
Pri gradnji vodovodov se smejo uporabljati naslednje dimenzije in vrste cevi:
1. Jeklene cevi od premera DN 50 do 200.
2. Spiralno varjene jeklene cevi od premera DN 200 naprej.
3. Pocinkane cevi od premera DN 25 do 50.
4. TRM (duktilne cevi iz nodularne litine).
5. Cevi iz trdega polivinilklorida PVC vrste 4-5, od premera DN 63 do 200.
6. Cevi iz polietilena visoke gostote PE-HD vrste 4-5, od premera DN 25 do 110.
7. Cevi iz polietilena nizke gostote PE-LD vrste 3, od premera DN 25 do 125.
Vse vrste cevi morajo po kvaliteti odgovarjati vsem nacionalnim standardom oziroma prilagojenim evropskim standardom EN 805.
14. člen
Cevi PE-LD in PE-HD uporabljamo v naslednjih primerih:
– za izvedbo vodovodnih priključkov,
– v terenih z nestabilno nosilnostjo tal,
– na mestih poteka cevovoda skozi zaščitno cev,
– v drugih primerih, kjer iz tehničnih razlogov ni možna uporaba cevi iz drugih materialov.
15. člen
Jeklene cevi uporabljamo predvsem:
– kadar so pritiski v ceveh večji od 10 barov,
– pri križanju podzemnih naprav (električni kabel, telefon, toplovod, plinovod ipd.),
– za polaganje v prometne površine oziroma križanje prometnih poti.
16. člen
Jeklene cevi morajo biti antikorozijsko zaščitene.
Antikorozijska zaščita jeklenih cevi mora biti izvedena z bitumenskim premazom in dekoral trakom nameščenim na očiščeno in minizirano podlago. Cev mora biti očiščena s peskanjem ali drugim mehanskim pripomočkom.
Čiščenje cevi s kemijskimi sredstvi ni dopustno.
17. člen
TRM cevi se uporabljajo predvsem na geološko nestabilnih plazovitih terenih in tam, kjer so velike tlačno mehanske obremenitve. Geološko stabilnost tal se mora ugotoviti z geomehansko raziskavo. Mehansko tlačne obremenitve pa so velike na prometno-voznih površinah.
18. člen
Pocinkane cevi se uporabljajo za izvedbo hišnih instalacij in priključkov objektov. Cevi morajo biti prevlečene z bitumnom in povite z dekoral trakom.
Globine, širine in obsipi cevovodov
19. člen
Za polaganje cevovoda mora biti globina jarka taka, da bo nad temenom cevi najmanj 0,90 m zasipa v nevoznih površinah in 1,20 m v voznih površinah. Maksimalna globina cevovoda ne sme presegati 2,5 m nad temenom cevi.
Odstopanje od maksimalne globine je dovoljeno le v izjemnih primerih, ki jih predvidi projektant v soglasju z upravljavcem javnega vodovoda.
20. člen
Cevovodi v bližini fiksnih objektov (stavbe, oporni zidovi ipd.) ne smejo biti vkopani globlje kot predvideva minimalni vkop po tem pravilniku.
21. člen
Širina dna jarka za polaganje cevovoda mora biti minimalno DN + 40 cm.
22. člen
Dno jarka za polaganje mora biti pripravljeno po niveleti z natančnostjo ±3 cm.
V jarku v zemljini III. do V. kategorije je potrebno pred polaganjem cevovoda pripraviti posteljico iz peska granulacije 0–3 mm, v debelini 10 cm. Prekrivna cona zasipa v višini 30 cm nad temenom cevi je iz peska granulacije 0–3 mm. Zasipni material za posteljico, prekrivni in glavni zasip določi projektant.
23. člen
Kadar se ob cevovodu za lastne potrebe polaga energetski ali signalni kabel, mora biti ta položen na posteljico v desnem kotu smeri toka vode in ne sme ovirati vzdrževalnih del, ki se bodo v prihodnje opravljala na cevovodu.
24. člen
Cevovod se mora po vsej dolžini popolnoma prilegati na podlago. Če je potrebno, se izkopljejo tudi glavične jame.
Izdelavo jarka in njegove mere mora kontrolirati in potrjevati upravljavec javnega vodovoda.
25. člen
Cevovod mora biti projektiran tako, da je na vsakem njegovem mestu možen dostop z mehanizacijo za potrebe vzdrževanja.
Odmiki in križanja
26. člen
Odmiki objektov od cevovoda morajo znašati najmanj:
– fiksni objekti (stavbe oporni zidovi ipd.) 3 m,
– greznice, drugi nečisti objekti in deponije z odpadnimi in škodljivimi snovmi 5 m,
– posamezna drevesa ali drevoredi 2 m.
27. člen
Komunalni vodi morajo biti po horizontali odmaknjeni od cevovoda najmanj:
– fekalna kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod, 3 m,
– meteorna kanalizacija, ki poteka na manjši ali enaki globini kot cevovod, 1 m,
– energetski kabli, telekomunikacijski kabli in kabli javne razsvetljave, ki potekajo na manjši ali enaki globini kot cevovod, 1 m,
– vsi komunalni vodi, ki potekajo v večji globini kot cevovod, 1 m.
Kolikor se ne more zagotoviti predhodno navedenih minimalnih odmikov, mora projektant v soglasju z upravljavcem javnega vodovoda določiti manjši odmik ter način izvedbe in vzdrževanja.
28. člen
Minimalni vertikalni odmiki križanja vodovoda s podzemnimi napravami morajo biti:
1. vodovod nad:
– kanalizacijo                            0,3 m,
– toplovodno kineto                       0,4 m,
– energetskim, telekomunikacijskim
   in kablom javne razsvetljave           0,3 m.
 
2. vodovod pod:
– kanalizacijo                            0,6 m,
– toplovodno kineto                       0,6 m,
– energetskim, telekomunikacijskim
   in kablom javne razsvetljave           0,3 m.
Kot minimalni odmik se razume najkrajšo razdaljo med obodoma cevi oziroma stene kinete z vodovodom.
29. člen
Za vsako križanje vodovoda s podzemnimi vodi, prometnicami in vodotoki je potrebno pridobiti soglasje upravljavca tega javnega vodovoda.
30. člen
Pri križanju vodovoda s prometnico mora biti le-ta položen v zaščitno cev, ne glede na material položenega cevovoda. Nad ali v neposredni bližini že zgrajenega vodovoda je prepovedana gradnja fiksnih objektov (stavbe, oporni zidovi ipd.), sajenje dreves ipd. Odstopanje od tega je dovoljeno le s soglasjem upravljavca javnega vodovoda. Prečkanje je dovoljeno le v zaščitni cevi.
31. člen
Če poteka križanje vodovoda pod kanalizacijo, se mora vodovod zaščititi tako kot predvidi projektant oziroma kot to določajo tehnični predpisi in standardi.
32. člen
Izvedbeni projekt vodovoda mora vsebovati poseben detajl, v katerem je prikazana lokacija križanja, odmiki križanja in materiali potrebni za križanje. Kot križanja ne sme biti manjši od 45 °.
33. člen
Prečkanje vodotokov se praviloma izvede v strugi z debelostenskimi jeklenimi brezšivnimi cevmi z dvakratno dekoral prevleko. Na obeh straneh prečkanja vodotoka mora biti izdelan revizijski jašek (blatnik, zračnik), na cevovodu pa zaporni element na obeh straneh prečkanja.
V prvem jašku v smeri pretoka vode v cevovodu mora biti vgrajen mimovod DN 30, prilagojen za montažo vodomera za potrebe preizkusa tesnosti prečkanja.
34. člen
Prečkanja vodotoka v viseči izvedbi se uporabi takrat, ko ni možno prečkanje v strugi vodotoka.
Viseča izvedba prečkanja vodotoka se izvede praviloma na fiksnih mostovih na dovodni strani mostu. Cevovod mora biti toplotno izoliran in zaščiten proti mehanskim poškodbam. Zaradi vpliva temperaturnih razlik mora imeti viseči cevovod vgrajen gibljiv spoj. Na obeh straneh visečega prečkanja mora imeti cevovod vgrajen linijski zaporni element.
35. člen
Vsako prečkanje vodotokov mora biti projektno rešeno v soglasju z upravljavcem javnega vodovoda.
Zaščite
36. člen
Zaščitne cevi morajo biti iz takih materialov in tako položene, da prenašajo predvideno temensko obremenitev.
Za zaščitno cev se lahko uporabi tudi plastična cev, kadar se le-ta vloži v svež beton (pri prehodu vodovoda skozi temelje objektov) ali kadar se želi samo kontrolirati tesnost cevovoda.
Premer zaščitne cevi do DN 50 mm mora znašati minimalno premer cevovoda + 5 cm, pri profilu cevovoda nad DN 50 mm pa premer + 20 cm. Zaščitne cevi morajo biti na koncu zaprte s svitkom mineralne volne zavite v PVC folijo.
Signalna zaščita vodovoda mora biti izvedena iz plastičnega materiala z oznako »vodovod«. Signalno zaščito se postavi 30 cm nad temenom cevi.
Pri PVC in PE-HD se mora v višini 30 cm nad temenom položiti indikatorski trak.
37. člen
Če poteka cevovod pod kanalizacijo v terenu z visoko talno vodo, mora biti zagotovljena vodotesna izvedba kanalizacije z možnostjo kontrole.
38. člen
Vodovodno cev naj se obvezno položi v zaščitno cev tam, kjer je potrebno prestreči mehanske obremenitve in kjer teren ne dopušča enakega pogrezanja cevi.
Zaščita cevovoda z obbetoniranjem se uporablja le tam, kjer se istočasno prestreza hidrodinamične sile.
Vgradnja armatur, fasonov, spojnih elementov in merno regulacijske opreme
39. člen
V vodnjake, črpališča, vodohrame in pomembna hidravlična vozlišča morajo biti vgrajeni merilniki pretoka, tlaka, nivoja in druga merilno regulacijska oprema. Vrsto, tip in mesto vgradnje opreme določi projektant v soglasju z upravljavcem javnega vodovoda. V vodovodno omrežje se smejo vgrajevati samo standardni fasonski kosi in spojni elementi. V kolikor je zaradi razmer na terenu nujna vgradnja posebnega fasonskega kosa, se ta izdela iz jeklene cevi, ki mora odgovarjati min. tlaku 10 barov. Fasonski kos mora biti antikorozijsko zaščiten. Tako material, kot tehnične rešitve morajo odgovarjati ustreznemu standardu (EN, SIST).
40. člen
Loki in odcepni kosi morajo biti obvezno obbetonirani. Velikost betonskega bloka je odvisna od profila cevovoda, obratovalnega tlaka in trdnosti zemljine. Velikost betonskega bloka se določi že v projektu oziroma se upošteva standard za izvedbo betonskih blokov.
41. člen
V stene vodohramov in jaškov se smejo vgrajevati le litoželezni oziroma jekleni fasonski kosi.
42. člen
Vijaki, vrata, ograje, stopnice in drugi ključavničarski izdelki, ki se vgrajujejo v vodovodne objekte, morajo biti zaščiteni proti koroziji z vročim cinkanjem ali izdelani iz nerjavečih materialov.
43. člen
Zasuni morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega cevovoda, pred in za vsako zaščito, na vsakem priključku za hidrant, zračnik, blatnik ali čistilni kos, neposredno na cevovodu pa tako, da je možno kontrolirati posamezne odseke cevovoda, sektorja ali mreže.
V omrežje se smejo vgrajevati naslednji zaporni elementi:
– zasuni z elastičnim zapornim elementom – gumirani EV zasun,
– kroglični ventili.
Zasuni se smejo v sistem vgrajevati tako, da so na eni strani spojeni z gibljivim spojem.
Zasuni nad DN 100 mm morajo biti podbetonirani.
44. člen
Na komunalno neurejenem zemljišču, se zasuni do DN 100 mm lahko vgrajujejo neposredno z zasutjem z gradbeno garnituro in litoželezno cestno kapo. Za vse večje zasune se mora zgraditi betonski jašek.
Na komunalno opremljenem zemljišču, morajo biti vsi zasuni, ne glede na dimenzijo in število, vgrajeni v jašek.
Skupina dveh ali več zasunov mora biti obvezno vgrajena v jašek, ne glede po kakšnem zemljišču poteka cevovod.
45. člen
Zasuni se smejo vgrajevati v omrežje le tako, da so na eni strani spojeni z gibljivim spojem (kompenzacija), ki mora biti za zasunom, gledano v smeri toka vode. Zasuni premera DN 200 in več morajo biti fiksno podprti in opremljeni z obtočnim cevovodom.
46. člen
Litoželezne kape morajo biti obvezno obbetonirane. Velikost betonske plošče pod cestno kapo mora znašati 40 x 40 x 10 cm z odprtino sredi plošče, prilagojeno velikosti cestne kape.
Jaški
47. člen
V sklopu vodovodnega sistema se morajo za sektorske zasune, odcepne zasune, zračnike, blatnike, merilne jaške in jaške za vodomere vgrajevati betonski jaški oziroma tipski jaški iz PVC ali armiranega poliestra. Dimenzije in velikosti jaškov morajo biti projektno določene oziroma tipizirane in usklajene z upravljavcem javnega vodovoda.
Velikost jaškov je naslednja:
– dolžina: vsota dolžin vseh vgrajenih elementov oziroma fasonov + 40 cm, vendar najmanj 120 cm na cevovodih do DN 50 mm, na cevovodih do DN 150 mm najmanj 180 cm, na cevovodih preko DN 150 mm pa najmanj 250 cm,
– širina: vsota širin vseh vgrajenih elementov na odcepu + 1/2 DN cevi v osi cevovoda + 80 cm vendar najmanj 120 cm na cevovodih do 150 mm, najmanj 150 cm na cevovodih do 250 mm in najmanj 180 cm na cevovodih preko 250 mm,
– višina: višina jaška mora biti praviloma najmanj 170 cm,
– dno jaška mora biti iz prodca Ø 10 – 50 mm v debelini najmanj 20 cm; v primeru, da obstaja možnost, da podtalna voda doseže koto višjo od dna jaška je obvezna izvedba jaška z betonskim dnom,
– velikost vstopne odprtine mora biti najmanj 60 x 60 cm; locirana mora biti v kotu jaška, zapirati pa se mora s standardnim litoželeznim pokrovom težke oziroma lahke izvedbe, odvisno od obremenitve; če so v jašku vgrajeni fazonski elementi težji od 150 kg, mora jašek imeti tudi montažno odprtino,
– montažna odprtina mora biti minimalne velikosti 80 cm x 80 cm, postavljena neposredno nad elementom,
– montažno odprtino se mora zapirati z litoželeznim pokrovom, pri čemer mora teža pokrova odgovarjati prometni ureditvi; v izjemnih primerih se pokrov izdela po navodilih projektanta oziroma upravljavca vodovodnega sistema,
– vstop v jašek mora biti opremljen z lestvijo iz nerjavečega materiala; nosilna drogova lestve morata biti pritrjena na steno jaška,
– jaški v terenih s talno vodo morajo biti vodotesni; vrh vstopne (montažne odprtine) mora biti obvezno nad visokim nivojem vode; v dnu jaška mora biti poglobitev za črpanje vode.
Hidranti
48. člen
Hidrante v strnjenem naselju vgrajujemo v vodovodne sisteme na razdalji 80–120 m. Minimalni premer cevovoda, na katerega se priključi hidrant je DN 80.
49. člen
Hidranti so podzemni in nadzemni. Nadzemni se vgrajujejo povsod, kjer ne ovirajo prometa in ne omejujejo funkcionalnosti zemljišča.
Podzemni hidrant se sme zasipati le z gramoznim materialom. Vrh glave podzemnega hidranta mora biti 10–20 cm pod niveleto terena. Hidrantne kape pri podzemnih hidrantih morajo biti podbetonirane. Velikost betonske plošče pod hidrantno kapo mora znašati 40 x 50 x 10 cm z odprtino v sredini za hidrantno kapo. Podbetoniran mora biti tudi N kos, na katerega se opira hidrant.
50. člen
Zasuni in podzemni hidranti morajo biti obvezno označeni z označevalnimi tablicami. Oblika in velikost označevalne tablice je predpisana z ustreznim standardom. Označevalne tablice so pritrjene na vidnem mestu najbližjega objekta. Če v bližini ni objekta, se tablico postavi na drog.
Drog za pritrditev označevalnih tablic je iz pocinkane cevi višine 2,70 m. Pod robom je pritrjena vroče cinkana ploščica za pričvrstitev označevalne tablice. Cev je temeljena v terenu z betonskim temeljem 30 x 60 cm oziroma okrogle oblike min. 40 cm.
51. člen
Na podlagi 4. odstavka 41. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) je potrebno spoštovani pravilnik o preizkušanju hidrantnih omrežij (Uradni list RS, št. 22/95).
52. člen
Upravljavec vodovodnega sistema mora izdelati kataster hidrantnega omrežja in ga mora posredovati Gasilski zvezi Kamnik v pisni in elektronski obliki. Ažurno mora sporočati vse spremembe novozgrajene mreže.
53. člen
Upravljavec mora vse podzemne hidrante, ki so locirani na cestiščih in parkiriščih, pri rekonstrukcijah umakniti na rob cestišča in jih nadomestiti z nadzemnimi.
54. člen
Nadzor nad hidranti vrši enkrat leto upravljavec. Pregled hidrantov pa na svojem požarnem okolišu opravljajo tudi gasilci pristojnega gasilskega društva. Le-ti opažanja in napake – okvare sporočijo svoji KS in GZ Kamnik, le-ta pa obvesti upravljavca in občinsko upravo ter CZ Občine Kamnik.
Po odpravi napake se obvesti pristojno gasilsko društvo, GZ Kamnik, CZ Kamnik in KS.
55. člen
Nadzemni hidrant mora biti prebarvan po določilih nacionalnih standardov.
Preizkušanje cevovoda
56. člen
Tlačni preizkus se mora opraviti na vsakem novo zgrajenem cevovodu. O uspešno opravljenem tlačnem preizkusu se napiše zapisnik, ki ga morata podpisati nadzorni organ in vodja gradbišča in pooblaščena oseba upravljavca vodovoda.
Tlačni preizkus je časovno in tehnološko točno določen postopek, s katerim se preverja vodotesnost in kvaliteta zgrajenega cevovoda.
Zapisnik je sestavni del investicijsko tehnične dokumentacije.
57. člen
Postopek tlačnega preizkusa razdelimo na tri faze:
– predpreizkus,
– preizkus zmanjševanja tlaka,
– glavni tlačni preizkus.
Posamezne faze tlačnega preizkusa določi projektant. Tlačni preizkus se izvaja po nacionalnih in evropskih standardih EN 805.
Pri tlačnih preizkusih cevovodov se upošteva navodila proizvajalca cevovodov.
Dezinfekcija cevovodov
58. člen
Po zaključku gradnje je treba vodovode in priključke dezinficirati. Dezinfekcija se mora izvajati po navodilih, potrjenih od ustreznega Zavoda za zdravstveno varstvo ali IVZ.
Dezinfekcijo izvaja pooblaščena organizacija.
V primeru, ko se že z izpiranjem s pitno vodo dosežejo zadovoljivi rezultati, dezinfekcija s sredstvom za dezinfekcijo ni potrebna. Rezultat se ugotovi na osnovi analize vzorca.
Po opravljeni dezinfekciji se izvede dvakratno vzorčenje za mikrobiološko in fizikalno-kemično analizo v primernem časovnem presledku. O uspešno opravljeno dezinfekciji se izda potrdilo. Na podlagi tega potrdila se vodovod sme vključiti v obratovanje.
IV. VODOVODNI PRIKLJUČKI
59. člen
Vodovodni priključek je spojna cev od vodovodnega sistema, praviloma oskrbovalnega cevovoda, do vodomera uporabnika.
60. člen
Za priključitev na javni vodovod izdaja upravljavec javnega vodovoda projektne pogoje k:
– prostorskim izvedbenim aktom,
– k idejni zasnovi.
Za priključitev na javni vodovod izdaja upravljavec javnega vodovoda mnenje k:
– vlogi za začasni priključek,
– vlogi za priključitev objekta.
Upravljavec lahko sodeluje pri tehničnem pregledu objektov.
61. člen
Uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik predloži k vlogi za pridobitev projektnih pogojev iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta na javni vodovod naslednjo dokumentacijo:
Za izdajo projektnih pogojev – vso potrebno dokumentacijo skladno z določili ZGO-1.
Za izdajo mnenja za priključitev objekta, če niso bili podani projektni pogoji, skladno z določili ZGO-1:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje, oziroma dokaz o legitimnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo, da je bil objekt zgrajen pred letom 1967),
– katastrski načrt,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– načrt vodovodnih inštalacij,
– soglasje lastnikov parcel preko katerih bo potekal priključek k izvedbi priključka,
– eventualno potrebno soglasje za prekope obstoječih cestišč.
Za izdajo mnenja za začasni priključek:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– pravnomočno odločbo upravnega dovoljenja za postavitev začasnega objekta,
– podatke o predvideni porabi vode.
62. člen
Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.
63. člen
Na osnovi izdanega soglasja upravljavec javnega vodovoda naročniku izvede:
– določitev lokacije priključka in vodomernega mesta
– naročniku izdela predračun za izvedbo priključka, v kolikor ni bilo dogovorjeno, da priključek izvede naročnik sam pod nadzorom upravljavca.
64. člen
Upravljavec javnega vodovoda izvede priključek, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja za priključitev.
65. člen
Upravljavec javnega vodovoda ni dolžan izdati soglasja o priključitvi, če naročniku ne more zagotoviti nemotene oskrbe.
Upravljavec prekine dobavo vode in ukine priključek, če uporabnik pisno odpove priključek in zahteva prekinitev dobave vode in ko uporabnik krši določila tega pravilnika ali določila veljavnega Odloka o oskrbi s pitno vodo.
Priključek upravljavec ukine tako da:
– fizično odstrani priključni ventil in cev,
– izbriše priključek iz katastra,
– vnese v evidenco uporabnikov ukinitev priključka.
Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik.
Dimenzije priključkov in izvedba
66. člen
Dimenzijo priključkov določi upravljavec javnega vodovoda na naslednji osnovi:
– številu odjemnih mest v objektu za gospodinjstva
----------------------------------------------------------
Število izlivnih mest        Vrsta in dimenzija priključka
----------------------------------------------------------
do 5                         PE-LD DN 20
od 5 do 20                   PE-LD DN 25
od 20-30                     PE-LD DN 32
----------------------------------------------------------
– če predvideva večjo konično porabo od 2 l/s, se dimenzionira priključek na podlagi hidravličnega izračuna.
67. člen
Spoj vodovodnega priključka na vodovodno cev se izvede:
1. na cev do premera 40 mm z:
– odcepnim kosom,
– zapornim elementom,
– vgrajenimi elementi oziroma jaškom izven ceste.
2. na cev premera 50 mm in več z:
– navrtno objemko ali odcepnim kosom,
– zapornim elementom in gibljivim demontažnim spojem,
– priključnim jaškom z vgrajenim ustreznim LTŽ pokrovom, izjemoma pa s soglasjem upravljavca z vgradbeno garnituro in cestno kapo.
68. člen
Če je vodomerno mesto locirano v objektu uporabnika, mora biti cev priključka zaščitena s PE-LD ali PE-HD cevjo v celotni dolžini od vstopa v objekt do vodomera.
Izjemoma je lahko od vstopa v objekt uporabnika do vodomera tudi pocinkana izolirana cev, vendar le s soglasjem upravljavca javnega vodovoda.
V zaščitni cevi mora biti cev izven objekta uporabnika, ki vstopa skozi steno vodomernega jaška.
Lokacija merilnega mesta
69. člen
Merilno mesto je praviloma v merilnem jašku izven objekta, čim bližje oskrbovalnemu cevovodu. V izjemnih primerih, v soglasju z upravljavcem pa je merilno mesto lahko še:
– v vodomernem jašku ob objektu,
– izjemoma v zidni niši v objektu.
Spojni cevovod v objektu mora biti položen v zaščitno cev.
70. člen
Vodomerne jaške izven objekta ne gradimo v terenih s talno vodo. Kolikor se terenu ne da izogniti, mora biti jašek vodotesen s poglobitvijo na dnu za črpanje vode.
Talni jaški izven objekta so tipski.
71. člen
Vodomerni jašek mora biti lociran v prostoru, kjer ni nevarnosti zalitja z odplakami ali tekočimi snovmi, s temperaturo nad točko zmrzovanja in stalno dostopen. Merilni jašek mora biti lociran čim bližje vhodu objekta.
72. člen
Merilno mesto v obliki zidne niše se locira v podkletenih objektih. Zidna niša v objektih se uporablja za vodomere do DN 40.
Način vgradnje vodomerov
73. člen
Način vgradnje vodomerov določi upravljavec z mnenjem za priključitev na javni vodovod glede na vrsto in namembnost objekta.
74. člen
Za potrebe požarne in pitne vode mora biti vgrajen kombiniran vodomer.
Tipi in dimenzije vodomerov
75. člen
Vrsto in tip vodomerov, ki se uporabljajo za merjenje porabljene vode, določa upravljavec javnega vodovoda.
76. člen
Dimenzije vodomera določi upravljavec vodovoda na osnovi podatka o porabi vode oziroma številu izlivnih mest bodočega uporabnika po naslednjih kriterijih:
--------------------------------------------------
Število izlivnih mest      Dimenzije vodomera
--------------------------------------------------
do 5                       13/3 m3 oziroma 20/3 m3
od 5 do 20                 20/5m3
od 20-30                   25/7m3
--------------------------------------------------
Ob predvidevanjih in upoštevanju faktorja istočasnosti, za večjo porabo od 2,0 l/s dimenzioniramo vodomer na osnovi predvidenih maksimalnih pretokov v l/s predvidene povprečne porabe vode v m3/dan.
--------------------------------------------------------------------
  Maksimalni pretok (l/s)           Povprečen            Dimenzije
                             dnevni pretok (m3/dan)    vodomera (m3)
--------------------------------------------------------------------
          2,0 – 2,8                    20                  20/10
          2,8 – 5,5                    40                  40/20
          5,5 – 8,3                    90                  50/30
         8,3 – 10,8                   120                  65/40
        10,8 – 14,2                   150                  80/40
        14,2 – 16,6                   210                 100/70
--------------------------------------------------------------------
77. člen
Upravljavec vodovoda lahko na osnovi predvidene porabe vode upoštevajoč pri tem dinamiko in konico odjema pitne vode pri uporabniku ter hidravlične razmere v vodovodnem omrežju, določi za vgradnjo tudi druge dimenzije vodomerov.
Vzdrževanje in menjava vodomerov
78. člen
Redno kontrolo in vzdrževanje vodomerov opravlja po prevzemu hišnega priključka upravljavec vodovoda po predpisih Urada za meroslovje.
79. člen
Popravilo in zamenjava vodomera, pokvarjenega zaradi okvare instalacije pri uporabniku ali okvare vsled povratnega učinka tople vode, nepravilnega odtaljevanja zamrznjene instalacije, hidravlične preobremenitve ali mehanske poškodbe vodomera, bremeni uporabnika.
80. člen
Uporabnik vode iz javnega vodovoda lahko od upravljavca zahteva kontrolo pravilnega delovanja vodomera, če meni, da vodomer nepravilno prikazuje porabo vode.
Kolikor se na podlagi kontrolnih meritev ugotovi, da je vodomer registriral porabo vode na škodo porabnika, plača stroške meritev, pregleda in zamenjavo števca upravljavec javnega vodovoda. Uporabnik ima v takem primeru pravico do povračila preveč plačane vode.
Kolikor se na podlagi kontrolnih meritev ugotovi, da je vodomer ni registriral porabo vode na škodo porabnika, plača stroške meritev, pregleda in zamenjavo števca tisti, ki je meritve, pregled in zamenjavo zahteval.
V. TEHNIČNO DOBAVNI POGOJI
81. člen
Priključitev na javni vodovod je možna pod naslednjimi pogoji:
– da je kota tlačne črte pri Q maksimalno v vodovodnem omrežju najmanj 10 m nad koto najvišjega izlivnega mesta v objektu,
– da bodoči uporabnik s predvidenim odvzemom vode ne bo presegel pretočnih zmogljivosti oskrbovalnega vodovoda.
82. člen
Vsak uporabnik ima lahko samo en priključek.
V primeru, kjer končna poraba vode uporabnika hidravlično preobremenjuje zmogljivost oskrbovalnega vodovoda, ima lahko uporabnik dva ali več priključkov, vendar iz drugega odvzema. Odločitev o tem da upravljavec javnega vodovoda.
83. člen
Začasni priključek na javni vodovod je možen pod naslednjimi pogoji:
1. Za uporabnika, ki odpira gradbišče (gradbiščni priključek),
2. Za bodoče uporabnike na območjih, ki nimajo zgrajenega oskrbovalnega cevovoda minimalnega premera DN 80 ob pogoju:
– da z vključitvijo začasnega priključka ne bo motena oskrba z vodo,
– da je s srednjeročnim družbenim planom na območju, kjer je objekt uporabnika, predvidena izgradnja oskrbovalnega cevovoda,
– da uporabnik pred izvedbo priključka podpiše pogodbo z upravljavcem javnega vodovoda, v kateri bodo opredeljene obveznosti uporabnika za sofinanciranje oskrbovalnega vodovoda na območju objekta uporabnika in naveden rok o začasni uporabi priključka.
Odločitev o možnosti izvedbe začasnega priključka izda upravljavec javnega vodovoda, pri čemer za vsak primer posebej presodi, kakšno dokumentacijo mora bodoči uporabnik priključka predložiti.
84. člen
Naprava za zvišanje tlaka v objektih so elementi uporabnika in se lahko vgrajujejo s soglasjem upravljavca javnega vodovoda.
Dotok vode v vodohram mora biti izveden nad najvišjim nivojem vode v vodohramu.
VI. NADZOR NAD GRADNJO VODOVODA
85. člen
Za vse novozgrajene vodovode, ki bodo prišli v upravljanje upravljavca javnega vodovoda, opravlja nadzor gradnje upravljavec javnega vodovoda.
86. člen
Nadzor, ki ga predpisuje prejšnji člen, obsega: kontrolo izdanih soglasij iz tega pravilnika ter kvaliteto izvedenih del in vgrajenega materiala.
VII. PREVZEM VODOVODNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVLJANJE
87. člen
Investitor vodovoda mora po končani gradnji prenesti vodovod v upravljanje upravljavcu javnega vodovoda.
Za prenos v upravljanje novozgrajenega vodovoda morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. Vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in hidrantov, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejeno lastninsko evidenco, odlok o zaščiti vodnega vira).
2. Vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi Urada za meroslovje oziroma jih je potrebno zamenjati.
3. Izračunani morajo biti stroški obratovanja vodovoda, ki se predaja, in stroški v zvezi s prevzemom.
4. Sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema in je zanj izdelan predračun.
5. Izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav.
6. Postopek prevzema mora biti izpeljan dokumentirano z zapisniki o primopredaji (tehnična dokumentacija, evidence knjigovodskih in blagajniških podatkov, listin o lastništvu, podatki o dolgovih in terjatvah in ostalih poslovnih zadev).
7. Prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca – prevzemnika, predajo pa ustrezni organ dosedanjega upravljavca oziroma lokalne skupnosti.
88. člen
Vodovodni sistemi, ki jih Komunalno podjetje Kamnik, d.d. ob uveljavitvi tega pravilnika že upravlja, bodo skladno z določili koncesijske pogodbe uradno izročeni Komunalnemu podjetju Kamnik, d.d. v upravljanje v 10 dneh po podpisu koncesijske pogodbe.
O ugotovitvah pri primopredaji se sestavi zapisnik.
89. člen
Upravljanje lokalnih vodovodov bo upravljavec, Komunalno podjetje Kamnik, d.d., z ustreznim aktom sam prevzel od sedanjih upravljavcev, skladno z določili koncesijske pogodbe.
O ugotovitvah pri primopredaji se sestavi zapisnik.
VIII. KATASTER VODOVODNIH NAPRAV
90. člen
Upravljavec javnega vodovoda mora voditi kataster vodovoda. Kataster vodovoda mora upravljavec voditi skladno z določili Pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav, in sicer za vse novozgrajene, obnovljene in prevzete vodovode.
91. člen
Ne glede na določila Pravilnika o izdelavi in vzdrževanju katastra komunalnih naprav pa mora upravljavec javnega vodovoda za operativne potrebe voditi še katastrsko dokumentacijo v obsegu (tudi na elektronskem mediju):
1. Pisni list
2. Grafični del
 
Pisni del dokumentacije vsebuje:
pisni list, v katerem se shranjujejo in ažurno urejujejo naslednji podatki: inventarizacija vodovoda ter drugi znani podatki (profil, starost, stanje ipd.), zbirni list, ki je sumarnik pisnih listov in vodovoda do tekočega leta, zapisnik terenskih meritev.
Grafični del dokumentacije vsebuje pregledni načrt vodovoda v merilu 1: 1000 oziroma 1:500, če obstaja geodetska podlaga, če pa ne, se objekt evidentira na razpoložljivi geodetski podlagi.
 
Pregledni načrt.
Pregledni načrt, običajno v merilu 1:5000 ali 1:1000 oziroma ustrezna povečava prikazuje le tlorisni potek vodov z oznako hidrantov in zasunov. V pregledni načrt se vrisuje tudi črtkano potek vodov, ki so le približno znani.
Terenske skice.
Kataster zbira tudi vse terenske skice, ki vsebujejo poleg podatkov, ki so bili vneseni v vpisni list, še naslednje podatke:
– topografijo objektov na vodovodih,
– oznake detajlnega lista, kjer je vodovod kartiran ter številka zapisnika s podatki meritev in datumi teh meritev,
– montažni načrt delov vodovoda,
– dimenzije, profili in material vodovodov.
92. člen
Interni potek vodenja katastra vodovoda predpiše s svojimi navodili upravljavec javnega vodovoda.
IX. OBRAČUN OSKRBE Z VODO
93. člen
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po odčitku obračunskega vodomera na priključku. Pri izjemah, ki jih odobri upravljavec javnega vodovoda, se lahko porabo vode določi tudi pavšalno.
Pavšal znaša 4,5m3/osebo na mesec.
94. člen
Obračun z odčitkom ugotovljenih porabljenih količin vode se izvede po določilih Tarifnega sistema za obračun oskrbe z vodo iz javnega vodovoda za vsak obračunski vodomer posebej.
95. člen
Elementi za obračun vodarine so:
– priključna moč (m3/uro),
– porabljena količina vode (m3),
– prispevki na porabljeno količino vode (m3).
96. člen
Priključna moč je določena s soglasjem h gradnji objekta, ki se priključuje na javni vodovod, skladno z določili tega pravilnika in je enaka nazivnemu pretoku vodomera (m3/h), vgrajenega na merilnem mestu priključka.
97. člen
Porabljena količina vode (m3) je na vodomeru registriran odjem vode iz omrežja v obračunskem obdobju.
98. člen
V enkratnem znesku, ob izdaji soglasja upravljavca za priključitev ali povečanju priključne moči iz javnega vodovoda, plača uporabnik priključnino. Višina priključnine je odvisna od vgrajenega nazivnega pretoka vodomera (m3/h) in je določen v pravilniku Tarifnega sistema za obračun oskrbe z vodo iz javnega vodovoda.
99. člen
Upravljavec javnega vodovoda izdela pravilnik tarifnega sistema za obračun oskrbe z vodo iz javnega vodovoda, na katerega da soglasje občinski svet.
Ceno vodarine potrdi občinski svet.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
100. člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo po enakem postopku kot njegov sprejem.
101. člen
Za tolmačenje tega pravilnika je pristojen direktor upravljavca javnega vodovoda.
102. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35205-2/2004
Kamnik, dne 12. januarja 2005.
Župan
Občine Kamnik
Anton Tone Smolnikar l. r.