Uradni list

Številka 12
Uradni list RS, št. 12/2001 z dne 23. 2. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 12/2001 z dne 23. 2. 2001

Kazalo

835. Odlok o organiziranju in izvajanju javne službe pomoči družini na domu in merilih za določanje plačil storitev, stran 1359.

Na podlagi 43. člena zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 56/92, 13/93, 42/94, 1/99 in 41/99), 6. člena pravilnika o standardih in normativih (Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99 in 28/99), 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, in 74/98) in 15. člena statuta Občine Šentjernej (Uradni list RS, št. 4/01) je Občinski svet občine Šentjernej na 20. redni seji dne 1. 2. 2001 sprejel
O D L O K
o organiziranju in izvajanju javne službe pomoči družini na domu in merilih za določanje plačil storitev
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določi način in oblika izvajanja javne službe za pomoč družini na domu. Z javno službo se zagotavlja socialna storitev za preprečevanje socialnih stisk in problematike posameznikov in družin.
2. člen
Pomoč družini na domu obsega socialno oskrbo za upravičence v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
3. člen
Storitev pomoč na domu se začne izvajati na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika. Prvi del storitve predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve, pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitev, pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljene storitve, organiziranje ključnih članov okolja ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem in upravičencem ali družino. Drugi del zajema neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu.
Obseg in vrsta storitve se določita s pisnim dogovorom med upravičencem ali njegovim zakonitim zastopnikom in izvajalcem javne službe, ki se praviloma sklepa za nedoločen čas.
II. VRSTA STORITEV
4. člen
Socialna oskrba na domu obsega naslednje vrste storitev:
– gospodinjsko pomoč,
– pomoč pri vzdrževanju osebne higiene,
– pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.
5. člen
Gospodinjska pomoč obsega:
– priprava enega toplega obroka hrane,
– prinašanje enega pripravljenega obroka in nabave živil,
– pomivanje uporabljene posode,
– osnovno čiščenje bivalnega prostora z odnašanjem smeti,
– postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora,
– pomoč pri delih okoli hiše,
– pomoč pri ogrevanju.
6. člen
Pomoč pri vzdrževanju socialnih stikov obsega:
– vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, prostovoljci in sorodstvom,
– spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti,
– informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter pripravo upravičenca na institucionalno varstvo.
III. UPRAVIČENCI
8. člen
Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
9. člen
Storitve javne službe so, pod pogoji iz prejšnjega člena, dostopne:
– osebam starim nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobni za samostojno življenje,
– osebam, s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta invalidnosti omogoča občasno oskrbo na domu,
– druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,
– kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,
– hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.
IV. IZVAJALCI IN NORMATIV STORITEV
10. člen
Prvi del storitev opravlja strokovni delavec iz 69. člena zakona o socialnem varstvu.
Drugi del storitve pod vodstvom strokovnega delavca opravljajo v enakem sorazmerju laični z najmanj osnovnošolsko izobrazbo in opravljenim dodatnim usposabljanjem za socialno oskrbo po verificiranem programu ter delavci, ki so končali srednjo poklicno šolo, ki izobražuje za socialno oskrbo in nego.
11. člen
Normativ za izvajanje javne službe je:
– največ 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko za neposredno izvajanje storitev na upravičenca,
– najmanj ena izvajalka ali izvajalec na pet upravičencev za neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca,
– če upravičenec iz 9. člena tega odloka potrebuje socialno oskrbo na domu več kot 4 ure dnevno oziroma več kot 20 ur tedensko, mora izvajalec takoj začeti postopek za vključitev v institucionalno varstvo. Tak upravičenec je lahko vključen v javno službo najdalj 30 dni od ugotovljene potrebe po večjem obsegu storitve.
V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
12. člen
Občina Šentjernej zagotavlja izvajanje javne službe:
– preko javnih del, kjer je Občina Šentjernej naročnik, izvajalec javnih del na področju nege in pomoči na domu na območju Občine Šentjernej pa so pod enakimi pogoji javni socialno-varstveni zavodi ali druge pravne in fizične osebe, ki pridobijo koncesijo na podlagi javnega razpisa.
VI. CENA IN PLAČILO STORITEV
13. člen
Cena storitev se oblikuje v skladu z metodologijo, ki jo podpiše minister, pristojen za socialno varstvo, predlaga pa organ upravljanja izvajalca socialne oskrbe na domu. K ceni si mora izvajalec pridobiti soglasje Občinskega sveta občine Šentjernej.
14. člen
Kriterij plačila pomoči na domu za uporabnike je lestvica plačil storitev na domu, h kateri je dal Občinski svet občine Šentjernej svoje soglasje:
--------------------------------------------------------------
Ugotovljeni dohodki v % glede           Plačilo storitev v %
na povprečno višino neto plače           od veljavne cene
zaposlenih v RS v preteklem letu
--------------------------------------------------------------
do 30                                   Storitev brezplačna
od 31 do 40                                       10
od 41 do 50                                       20
od 51 do 60                                       30
od 61 do 70                                       40
od 71 do 80                                       50
od 81 do 90                                       60
od 91 do 100                                      70
od 101 do 120                                     80
od 121 do 140                                     90
.nad 140                                         100
--------------------------------------------------------------
15. člen
Upravičenci in drugi zavezanci so dolžni sami plačevati celotne stroške storitve. Zavezanci za plačilo storitev po tem odloku so poleg upravičenca osebe, ki jih do upravičenca veže preživninska obveznost, ki izhaja iz pogodbenega razmerja ali sklenjenega medsebojnega dogovora o preživljanju.
V posameznem plačilnem razredu plačajo upravičenci ali zavezanci določen znesek. Upravičenci ali zavezanci plačajo največ 100% cene storitve.
V izjemnih primerih lahko občinski upravni organ pri določitvi plačila upošteva tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski položaj družine in:
– določi višje plačilo, če ugotovi, da je dejanski socialni položaj družine bistveno boljši kot bi izhajal iz njenega izkazanega dohodka,
– določi nižje plačilo, če ugotovi, da kljub večjemu izkazanemu dohodku družina živi v težkih socialnih razmerah.
– zbrani prispevki za plačilo socialne oskrbe na domu so del občinskih proračunskih virov, ki se uporabljajo za izvajanje navedenega programa.
VII. OLAJŠAVE IN OPROSTITVE PLAČILA STORITEV
16. člen
Upravičenci, ki nimajo lastnih sredstev ali jim ta ne zadoščajo za plačilo stroškov storitev socialne oskrbe na domu, niti nimajo premoženja ali zavezancev, ki bi jih bili dolžni preživljati, lahko vložijo pri Centru za socialno delo Novo mesto (ali pri drugi ustrezni strokovni instituciji) zahtevo za delno ali celotno oprostitev plačila stroškov.
Upravičenec ali drugi zavezanec je lahko delno ali v celoti oproščen plačila na podlagi meril, ki jih določi Vlada Republike Slovenije.
O delni ali celotni oprostitvi plačila storitve socialne oskrbe na domu odloča Center za socialno delo Novo mesto.
17. člen
V celoti so vsi udeleženci oproščeni plačila strokovne priprave izvajanja storitev v obliki analize primera, priprave pogovora in kontakta z udeleženci.
V celoti so oproščeni plačila socialne oskrbe na domu tudi:
– upravičenci, ki so prejemniki denarne pomoči kot edinega vira preživetja,
– upravičenci, ki so prejemniki nadomestila za invalidnost po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih odraslih,
– upravičenci, ki so prejemniki denarnega dodatka.
Ostali upravičenci so dolžni plačevati stroške izvajanja storitev v skladu z merili, določenimi s tem odlokom.
18. člen
Če je upravičenec lastnik nepremičnega premoženja, ki mu ne daje dohodkov za plačilo stroškov, je praviloma oproščen plačila stroškov storitev le, če pristane na zemljiškoknjižno zavarovanje terjatve občine, ki ustreza ocenjenim stroškom oprostitve.
Kolikor je bil upravičenec lastnik nepremičnega premoženja in ga je odtujil tri leta pred vložitvijo zahtevka za nudenje pomoči na domu, se mu pomoč praviloma nudi samo v primeru, če upravičenec predloži pisno zagotovilo, da prevzemnik nepremičnega premoženja ali kdo drug zagotovi plačilo stroškov po tem odlokom.
19. člen
Občina lahko upravičence v primeru, ko nimajo lastnih sredstev ali jim ta zadoščajo za plačilo storitev pomoči na domu in nimajo niti premoženja ali zavezancev, ki bi jih bili po zakonu iz kakega drugega pravnega naslova dolžni preživljati, delno ali v celoti oprostiti plačilo storitev. Pri tem upošteva mnenja in ugotovitve Centra za socialno delo Novo mesto.
20. člen
Oprostitev plačila ali doplačila storitev pomoči na domu se lahko dodeli za določen čas, največ za dobo 12 mesecev.
Oprostitev plačila ali doplačila storitev se ponovno dodeli za isti čas, če se ugotovi, da je to najbolj primeren način reševanja trenutne situacije upravičenca in je sklenjen nov dogovor o izvajanju.
21. člen
Upravičenec izgubi pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitve na domu:
– če gre v institucionalno varstvo,
– če je pridobil dovolj lastnih sredstev ali sredstev zavezancev, da do oprostitve ali delnega doplačila ni več upravičen.
22. člen
Upravičenec ali zavezanec je dolžan Center za socialno delo Novo mesto obvestiti o vsaki spremembi dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za odločitev o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve pomoči na domu v roku 15 dni od nastanka spremembe.
Upravičenec, ki pridobi pravice do celotne ali delne oprostitve plačila storitve na domu na podlagi lažnih podatkov ali ni sporočil spremembe stanja, je dolžan sam oziroma njegov zavezanec vrniti vsa sredstva, ki so mu bila priznana kot pravica z zamudnimi obrestmi, ki veljajo za davke in prispevke, od dneva ko je neupravičeno pridobil oprostitev plačila oziroma doplačila.
VIII. DOKUMENTACIJA
23. člen
Storitve po tem odloku se za vsakega upravičenca evidentirajo mesečno na posebnem obrazcu pri izvajalcu pomoči na domu, ki obsega:
– dogovor o vrsti, trajanju in načinu zagotavljanja pomoči na domu,
– dnevnik izvajanja pomoči na domu, ki ga izpolnjujejo laični delavci, v katerega vpisujejo podatke o upravičencu, datum obiska, opis storitve, porabljeni čas in prevožene kilometre, kar mora biti potrjeno s podpisom uporabnika in laičnega delavca,
– podatke o plačilih storitve.
24. člen
Izvajalec evidentira vse opravljene storitve in naročniku do petega v mesecu dostavi poročilo o opravljenih storitvah. Poročilo obsega izračun stroškov za opravljeno storitev pomoči in nege na domu za posameznega uporabnika. Na podlagi omenjenega poročila bo naročnik upravičencu izstavil račun. Upravičenec račun poravna pri naročniku.
25. člen
Izvajalec je dolžan izdelati:
– delno polletno poročilo, ki obsega opravljeni program dela,
– končno letno poročilo, ki obsega opis opravljenega programa dela ter vsebinski in finančni plan del za naslednje leto,
– poročilo na zahtevo naročnika.
26. člen
Strokovni nadzor nad izvajanjem storitev pri uporabniku vrši izvajalec, ki obenem sprejema tudi vse pritožbe in pripombe.
27. člen
Medsebojne pravice in dolžnosti med Občino Šentjernej in izvajalcem se dogovorijo s pogodbo, ki jo podpiše župan.
IX. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
28. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2002 dalje.
Št. 032-237/2001
Šentjernej, dne 1. februarja 2001.
Župan
Občine Šentjernej
Franc Hudoklin l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti